|'H O LETAKE«.: JE |) E A V S K I I-1 S T /A MISLEČE ČITATEUE PROLETAREC Olfirial Organ Yugoslav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE /* J* S* I*, \ ST. — NO. 1675. »m C 1W. •< <%4 tmt *tum t CMmc*. IN.. tto W 1 tf Bmtš J. IS>« CHICAGO, ILL., 18. OKTOBRA (October 18), 1939 "01 S«. Av. LETO—VOL. XXXIV. BOBRA MED UNIJAMI BO NADALJEVANA Mirovni manevri nemške vlade slabo delujejo PRETNJE Z "NAJGROZOVITEJiO" VOJNO. -RUSIJA Z VSEMI KUPČUJE. — FINCI SE UPIRAJO SOVJETSKIM ZAHTEVAM. — KDO DOBI MUSS0LINIJEV0 NAKLONJENOST? l»ltl SO.IA\.li: IMHaOHKOV DOMA 1\ PO SVETU Kake/ je sklepati po sedanjem razvoju svetovnega položaja. je v kratkem pričakovati odločitev v vprašanju miru ali pu splošnega krvavega klanja. Adolf Hitler je zadnji petek pokazal, da še ni zgubil upanja na preprečitev krvave vojne, ki $e začne, če se mu ne posreči vsiliti .svetu svojega miru. Po ovinkih se je obrnil do predsednika Zed. držav s prošnjo, n*; ta po.>eže vmes ter pripravi An?!ijo do tega, ca se sestane 1 Nemčijo na mirovno konferenco. Ce Amerika ne s^ori tega, je namignil nemški firar, potem mu pač nič. drugega ne kaže kakor začeti brezobzirno vojno proti Angliji in Franciji, ki bo naj*>rozavitejše krvoprelitje, kar jih Se pozna zgodovina. Po. zatrdilu Hitlerjevega /»rMstavnika drja. Dietricha je R.i4ja pripravljena podpirati Nemčijo v tem mesarskem klanju. Italija bo ali ostala nevtralna aH pa ae vrgla v vojni vrtinec ob strani Nemčije, je izjavil dr. Dietrich. Zato je Nemčija nepremagljiva. Sovjetski \iadni predsednik in vnanji komisar Vjačeslav Molotov obišče Berlin še v tem mesecu, kakor pričakujejo v nacističnih krogih. Chamberlain odklonil Hitlerjevo mirovno ponudbo Anglija je zadnji četrtek povedala svetu, da ne mara miru 2 Adolfom Hitlerjem, ki naj bi se >i>iral na priznanje njegovih zmuK na Poljskem in pa na nje-tfovi pravici do tega, da sme narediti s premaganim poljskim narodom, kakor se mu pač zljubi. .Ministrski predsednik Chamberlain je dal Hitlerju na izbe-ro pravi in resnični mir, ki naj bo zagotovljen z učinkovitim jamstvom, ali pa vojno, v kateri morata Anglija in Francija vztrajati do konca. Toda v i.sti sapi je izjavil dvom nad tem, da bi mogel Hit- ler dati jamstvo za mir, ter dejal: 'Cista resnica je, da se na Miagi izkustva človek fploh Priredba v korist "Proletarca" V SOBOTO 21. OKTOBRA V GIRARDU, OHIO * SOUOTO V5. OKTOBRA wbava kluba št. 114 JSZ in P**v. zbora "Svoboda" v DETROITU, MICH. • • • Komedija "ženitev V CHICAGU v SEDKUO t9. OKTOBRA. ♦ ♦ • Zabava kluba št. 180 JSZ v VVEST ALLISU V SOBOTO 11. NOVEMBRA 0 4* Konferenca JSZ in Prosvetne matice V VVAUKEGANU V NEDE1JO 19. sov. .ne more več zanesti na neza-j iamčene besede sedanje nemške vlade." Ta Chambrlainov govor v angleškem parlamentu je bil prvi, odkar je Hitler razodel svo-I jemu državnemu zboru svoje mi-li za evropski mir. Ta govor ie imeti za odgovor Anglije in j Francije na Hitlerjeve mirovne i predloge. Rusko angleška trgovska pogodba j Med Rusijo in Anglijo je pri-Alo do trgov.-ke pogodbe, po kateri ima Rusija zalagati Angi-jo z lesom v zameno za kositer in gumij. V smislu pogodbenih določb bo Rusija dobivala toliko kositra in gumija, kolikor obojega potrebuje za svojo uporaba, ' kar ima preprečiti možnost, da i bi preostanek obeh predmetov i»el preko Rusije v Nemčijo. Ka-I ko bo mogoče preprečiti tako j možnost, je zelo veliko vprašanje. 1 Parnik Iroqtiois je srečno dospel s 577 ameriškimi potniki v New York. Nemško vrhovno mornarično poveljstvo je sporočilo ameriški vladi, češ, da mislijo angleške ali francoske oblasti potopili ta parnik na odprtem morju, kar bi potem gotovo zapletlo Zed. države v sedanjo evropsko vojno. Zasedaj je vsaj ta nevarnost odpravljena. Shaw posivi je Anglijo, naj »e gane ali pa »klene mir Kakor se glase poročila iz Londona, se je aloviti dramatik in filozof George Bernard Shaw izjavil, da naj ministrski predsednik Chamberlain ali pošlje bombnike nad Berlin, ali pa, če tega ne mara storiti, naj skliče mirovno konferenco kar najhitreje mogoče. "Naša obveznost do Poljske je izrečna," je pisal Shaw v angleškem listu "Manchester Guardianu". "Mi bi ji imeli pri-skočiti na pomoč z vsemi svo-Ijimi sredstvi, bržko je prvi nemški soldat prestopil poljsko mejo; nasa letala bi morala že tedaj z bombami nad Berlin, zakaj, na noben drug način bi mi ne mogli pomagati Poljski, ker nismo bili v stanju poslati , vojakov na Poljsko ali morna- (Nadaljevanje na 5. strani.) Državni socializem vas bo u- lenobi), je dejal John L. Grif-uth na konvenciji National -mali Business Matfs Associa-ion v Detroitu. Zanimivo je, da je bi!a ta konvencija bolj proti unijam in bolj reakcionarna, ca kor pa zbori ameriške trgovke komore. "Radikalci verjamejo v lahkotno življenje," je dejal Griffith, "zato so nevarni". Resolucijski odbor je hotel radi lepšega.v resoluciji o unijah poudariti, da je zveza malih buzn-mnnov naklonjena načelu kolektivnega pogajanja. a delegati so kričali, da taki izjavi niso naklonjeni. Resolucije je bila vrnjena odseku konvencije, da jo spremeni. Finska je kulturno visoko razvita dežela. Kakor je Fincev malo, jih je že carizem moral upo+t?vati ter jim dal več avtonomije kakor ruskemu narodu. Kdor izmed Slovencev v tej deželi je že delal s Finci in Rusi, ie ziahka uvidel, da je bil povprečni Fine j intelektualno veliko na višji stopnji nego povprečni Rus. Finci so zaradi ca. rizma zasovražili tudi Rusijo. Boje se, da ji spet ne pridejo v kle>če. Zato so flirtali z Nemčijo ter se zanašali na njeno zaščito. A Hitler je imel drugo kupčijo in Fiusko prepustil prosti volji Moskve. Značilno je, da je prebivalcev Finske le kake Štiri milijone, pa so si znali v svetu ustvariti respekt in tudi v Moskvi so jih prijemali nežnejše kakor pa predstavnike baltiških dežel. *To je zasluga visoke kulturne stopnje finskega naroda. Socialistična stranka na Poljskem je postala žrtev nacijske in sovjetske invazije. Enako v«e druge. Poljaki so imeli na- pol diktatorski režim, toda prava diktatura se nad njimi šele pričenja. Stranke na Finskem so bile ob moskovskem pritisku na njihovo deželo solidarne, kakor da so ena. Kajti Finci so prav tako proti fašistični kot komunistični diktaturi. Razlika med njima je le v imenu, pravijo Finci, ki se niso bali ne v enem ne v drugem položaju boriti se za svoje prepričanje in svobodo. Unija avtnih delavcev (CIO) je v kapitalističnem časopisju predmet mnogih napadov. Očitajo ji, da je pod kontrolo "komunistov" (ki se res skušajo o-koristiti z njo), da je glavni njen vodja bivši Coughlinov sopotnik, zdaj pa prejema Brow-derjeva povelja. Te vrste očitki škodujejo, toda unija je avtnim delavcem potrebna. Ce jim ne bi b.la. se bi delodajalci ne trudili toliko, da jim jo zrušijo. Gospodinje v Nemčiji — v strahu, da ne bi bile zadnje, gredo v vrste pred trgovine s svojimi kartami že ob z/odnjih jutranjih urah. Nacijska oblast je mnoge za kazen poslala pomivati pod \ kasarne. Težko je življenje pod Hitlerjem. Tudi on si je že napravil testament. Pravijo, da si bo skušaj najti smrt na znpadni fronti. V Chicagu je neki ropar streljal v svojo žrtev, ki mu je skušala pobegniti. Ni je zadel, pač je njegova kroglja ugonobila devetletno deklico, ki se je s kolesnimi drsalkami vozila po tlaku. Amerika se veliko briga za ves svet, a vse premalo za svoje probleme. Zahtevamo, da naj ne zaklemo v vojno v Evropi, a tu ugonabljajo življenja otrok in odraš^enih vsakovrstni sovražniki civilizacije, roparji Čuden odlok newyorškega delavskega odbora New York, N. Y. — Postava, ki daje delavcem pravico, da vrnejo pristopati k delavskim unijam, jim mora dajati tudi pravico, da lahko ostanejo brez unije, je odločil newyorški državni delavski odbor. Ta odlok, ki se nekam čudno >>lidi, se nanaša na neko volitev med kakimi 650 uslužbenci hotela Sv. Jurija v Brooklynu. Odbor je odredil volitev, ki naj odloči, ali hočejo biti delavci zastopani po nekakšni hotelski zvezi ali pa po Newyorškem ob; t nem svetu Ameriške delav. ske federacije. Že potem, ko je bila volitev razpisana, je hotel predlagal, naj bi bilo tudi še "or by neither" dodano na glasovnici. Hotelu je odbor ustregel. APELI ZA POMIRJENE IN SLOGO M KONVENCIJAMA AFL IN CIO NISO DOBILI UGODNEGA ODZIVA JOHN L. LEVVIS PRAVI, DA PODVZAME NJEGOVA SKUPINA KAMPANJO ZA DESET MILIJONOV NOVIH ČLANOV—KONVENCIJA DELODAJALCEV ZA BOJ PROTI UNIJAM Mlekarske družbe imajo mastne dobičke Washingtony D. C. — Skupni dobiček mlekarskih družb, kakor so Borden National L>airy, Beatrice Creamerv in Pet Milk, je znašal predlansko leto nič manj kakor $25,320,000. Omenjene štiri kompanije izdelajo nad eno petino celokupne tržne mlovne produkcije ter so imele L 1937. mlekarske kupčije za $6*2.503.577. Ni prav nič čudno, da se mleko tako draži. Velik dobiček je prava hrana za pohlepnost. In te ne manjka pri velikih mlekarskih družbah. Združenja še ne bo! Social-demokratska federacija je na seji svojega odbora dne 1. oktobra v New Yorku sklenila, da bi nadaljno pogajanje s socialistično stranko za združenje vsled razlik med njima ne imelo smisla in s tem je ta ftkcija bila črtana z dnevnega reda. Ob enem je odbor SDF sprejel daljšo izjavo o sedanji situaciji in vojni. Izraža upanje, da se bo tej deželi mogoče ogniti zapletu v vojno, toda poudarja, da bodo pri tem odločevali tudi razni vnanji faktorji, ne samo volja ogromne večine ljudstva te dežele, ki je za mir. V i«ti izjavi priporoča SDF črtanje prepovedi izvoza ameriške municije v vojno zapletenim deželam in urgira zvezni kongres, da naj ameriški nevtralnostni zakon spre- meni kakor ga predlaga predsednik Roosevelt. Glavna razlika sedaj med stalisčem soc. stranke in Soc. dem. federaci je je torej v vprašanju vojne. Soc. stranka je za absolutno nevtralnost in proti izvozu municije. dočim je SDF proti izolacijski politiki in obsoja absolutni pacifizem, ker je po njenem mnenju v prid agresivnim totalitarnim silam, v tem sluvaju direktna opora Rltle-rizmu. Tajnik SDF Leo Meltzer pravi v svojem poročilu, da je njihovo članstvo naraslo v 6. mesecih 28 odstotkov, k čemer je neposredno pomagal Hitlerjev-Stalinov pakt. SDF je od početka odločno protikomunistična in v svojem glasilu New Leadru brezobzirno na-pada Stalinov režim. La Follette se poteguje za izvozno prepoved orožja Washington, D. C. — Zvezni senator Robert M. La Follette se je zadnji Četrtek obrnil do senatorjev ter jih pozval, naj zavržejo predlogo, s katero si zvezna administracija prizadeva preklicati izvozno prepoved orožja, o kateii misli, da more to deželo obvarovati pred vmešavanjem v evropsko vojno. Mladostni senator je razburkal senat in natreane galerije z dramatičnim opisom prizora, ki se je odigra) meseca marca 1917, ravno mesec dni pred u-sodno odločitvijo za dejansko udeležijo zadnje svetovne vojne. Omenil je, da je njegovemu očetu in predniku v senatu grozila smrt, ker je nasprotoval predlogi, ki je pooblaščala predsednika \Vilsona, da sme oborožiti ameriške trgovske ladje. "Vedel sem, da so nekateri gospodje v tej dvorani oboroženi. Videl sem, kako so se naglo obrnili proti mojemu cčetu. ko je vstal, da govori v tej zbornici." Senator jc žel burno odobravanje, ko je končal to svoje o-pi.-ovanje razburjenih dni tik pred ameriškim vstopom v svetovno vojno. , Na minulima konvencijama i Ameriške delavske fedcracije v I Cincinnatiju in Kongresa indu-strialne organizacije v San Franciscu je bilo precej apeli-ran.ia za pobotanje. Roosevelt za enotnost Predsednik Roosevelt, ki je bil povabljen na obe, jima je poslal pismen pozdrav in svarilo. da bo uniisko gibanje v celoti na izgubi, če svoj medsebojni spor pravočasno ne poravna. Vsi tisti zakoni, ki so bili »prejeti v namenu, da koristijo organiziranemu delavstvu, so v nevarnosti, ker se bori unija zopet unijo, namesto skupno v prid delavstva v splošnem, so rekli delegatom zastopniki j predsednika in delavskega de-pa r| me nt a. Predsednik unije prevoznikov je na konvencijo AFL apeliral, da na.i stori vse v svoji .moči, da pride do sprave v unifskih vrstah, i* Vztnjanje v sporu Ainpak volja za vztrajanje v >>oju drug proti drugemu je prevladovala na obema konvencijama od prvega do zadnjega dne. Predsednik AFL VVilliam Green je v otvoritvenem govoru valil vso krivdo za boj na Johna L. Levvisa in druge voditelje CIO. Njihove unije je imenoval za "dualne" organizacije. Tudi drugi voditelji CIO, razen Tobina, so napadali Lewi-sovo gibanje in zatrjevali, da jc bolj naipihnjeno kakor resnično. \rh tega služi komunistom in prmaga delodajalcem v njihovi kampanji proti unijam. Ob koncu konvencije AFL je ponovno izvoljeni predsednik Green poudarjal, da so knjige unij Ameriške delavske federacije odprte. Iz njih se vsakdo lahko uveri, da imajo skupno nad štiri milijone takih članov, ki plačujejo članarino. CIO tr- di, oa ima milijone Članov, je rekel Green, toda ko smo Levvi-sov odbor pozvali, da naj pusti pregledati njihove knjige zanesljivim pregledovalcem, ni hoiel o tem niti slikati, ker ve, da b; njihovo poročilo za CIO ne bilo ugodno. Nato je Lewisa znova uigiral, d.; naj dopusti tak pregled. Greenovo mnenje namreč je, da ima CIO člane večinoma le na papirju, takih, ki članarino tudi plačujejo, pa mnogo manj kot jih ima AFL. Lewis aa "petletko" John L. Le \v is Greenu in predsedniku Rooseveltu ni direktno odgovoril, pač pa je v svoji poslanici konvenciji CIO dejal, da je spor nastal edino iz vzroka, ker se AFL ni hotela lotili naloge organiziranja delavcev v masnih industrijah. O sp »razumu z AFL ne more biti govora, dokler ne prizna načelo industrialnega unionizma. Ker tega očividno še ne name-ra* a. mora CIO nadaljevati po začrtani poti. V prihodnjih pe-jtih letih mora organizirati na-j daljnih 10 milijonov delavcev, je izjavil Lewis, in ko je bil za predsednika CIO znova izvoljen, mu je delegacija napravila ovacijo, ki je trajala nad 40 minut. CIO ima prednost Na konvenciji CIO je bilo mnogo več navdušenja kakor na konvenciji AFL, čeprav so tudi na slednji trdili, da jim ločitev unije CIO ni škodovala, kajti AFL ima danes več članov kakor jih je imela predno so odstopile, oziroma bile izključene. Res je, da sta napredovali obe, toda skupno bi bil napredek še večji, in unijsko gibanje bi imelo v zakonodajah mnogo več vpliva kot ga ima danes, ko pred komisijami v zbornicah (Nadaljevanje na 5. strani.) ur; "Delodajalci, zapodite agitatorje tujih izmov!" Na zboru lastnikov proizvodne industrije (National Association of Manufacturers) je r jihov predsednik . Howard Coonley dejal, da je zdaj njihova dolžnost odsloviti ia indu-ftrije vse propagatorje "tujih Izmov". Kajti to bo patriotično, to bo pravi amerikanizem ln s tem res v pomoč obrambi ameriških institucij. Izjavil j«, da je aa svobodo govora, toda svoboda govora nc sme biti ščit in varnostna meja prevratneftev, ki izpodkopujejo vse, kar je dobrega r tej deželi. "Protektiratl služabnike tu- i jih izmov pod pretvezo civilnih i svobodščin je opora sovražnikom te deiele in njenih ustanov," je dejal Coonley Drugi govorniki so ga podprli v njegovem nasvetu. To je za delavce slabo znamenj«, kajti delodajalci hočejo samo ubogljive lutke, nikakor pa ne delavcev s hrbtenico. Zvezi industrialcev, trgov ftkim komoram Ameriški legiji, Hčeram ameriške revolucije in drugim slitnim organizacijam pomaga v njihni kampanji proti "tujim izmom" komunistična stranka s svojimi. za vratnimi "linijami", s svojim skakanjem iz demokratičnega v nacijski tabor, s svojimi intrigami v unijah, kajti to kar počne, jo predstavlja v polni meri za nič drugega ko« agenta provokatorja. To resnico potrjujejo bivši tajniki komunistične stranke in drugi bivši komunistični voditelji, katerih pričanje pred Dieso-vo kongresno komisijo u ver ava ameriško javnoet. da je komunistični pokret slabši nego samo ravraten in golo orodje kominterne. Ampak če se razplamti proti "tujim izmom" histerična gonja, ki je dobila is močan za- mah, kje bo rekacija napravila meje? Nikjer. Unije CIO, socialistična stranka, unije A. F. of L. progresivna in farmar-ska-delavska stranka — vse ji ; bo "komunistično" in r tem "tu-ji izem", ki ga je treba pogasiti. še je čas, da si ameriško delavstvo zgradi svojo politično gibanje, katero ne bo marija-neta v roki Moskve. Če priliko zanemarimo, in posebno še, če se bo vojna nadaljevala, bo nosila zastavo patriotizma zveza dclcdajalcev, de?avci pa bodo morali pod firmo patriotizma garati in ubogati, kakor v totalitarnih dešelah. "MOČ JE PRAVICA IN PRAVICA JE MOČ" Še*t Editor.......................-.............-__________________________Frnnk Zaitz. Business Manager......................................Charles Pogorelec. Asst. Editor and Asst. Business Manager .^...s Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATR8-United States: One Year $3.00; Sik Months 91.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PKOLETAKEG 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Tnlaphonei ROCKWELL 2864. Beda na "zapadni strani" "Ob pomisli na bedo, ki divja po Kitajskem, si vijemo roke od groze," je dejala čikaška socialna delavka Lea D. Taylor, "ker »e smatram ociviliziranim, toda vzlic tej naši človekoljubnosti pozabljamo na bedne tisoče -pred našimi pragi, na maso, ki strada na 'zapadni strani'." (čikaški proletarski predel v okolici ulice Halsted.) Zaradi raznih omejitev relifa in odslovitev pri WPA je armada bednih narasla v industrialnih in agrikulturnih južnih državah iz stotisočev v milijone. Na primer, ljudje v Chicagu, ki se pečajo z relifno akcijo, uradno ugotavljajo, da živi v velikem pomanjkanju 100,000 družin. V illinoisu so sprejeli v oviranje relifa določbo, da ga smejo biti deležni le oni, ki žive najmanj tri leta v tej državi. A bedni .se selijo, begajo iz kraja v kraj. Kadar jim poide vse, kar so si kdaj prihranili, ali Če jih zaloti bolezen, obstanejo. Ko jih zagrabi glad z vso silo za vrat, vprašajo za pomoč. "Ali ve^te, da je pomanjkanje med maso gladnih in z vsem nepreskrbljenih vabilo tuberkulozi in pljucnici?" je poudarila v svojem govoru omenjena socialna delavka. V zveznem kongresu in v leg.slaturah so se skozi ipar let norčevali iz bednih, Češ, da so lenuhi, da bi se radi opirali le na vlado ali če so že pri volji delati, da so to pripravljeni le z naslanjanjem na vladne krampe in lopate. Zvezni kongres zopet zboruje, a ne zato, da se ukvarja s problemi tiste tretjine ameriškega prebivalstva, ki je oropana vseh dobrin življenja in milijoni izmed njih nimajo niti za kruh, in ne prilike, da bi si ga mogli zaslužiti. Prav je, da se kongres briga za vprašanje o nevtralnosti in trgovanja z municijo, radi katerega je bil sklican. Ni pa prav, da je bednim odvzel v prejšnjem zasedanju mnogo že itak borega kruhka in zdaj se ne briga, da jim bi ga vrnil nazaj in olajšal mizerijo. Krivda za to stanje zadene obe stranki enako — demokratsko in republikansko, kajti obe vzajemno smešita relifne akcije. Obe sta proti socialnim zakonom. Obe službujeta v interesu imovitih, sitih ljudi, ki ne vedo, kaj je pomanjkanje in kaj je bolezen med bednimi. HITLER JE PRIČEL—Ml BOMO SK0NCAU! II Na sliki j« VVinston Churchill, minister angleške vojne mornarice in politi« no najvplivnejši član kabineta, ki je v svojem govoru v radiu isjavil. dk je Hitler a vojno pričel, a »končali jo bosta Anglija in Francija po njunih, ne po Hitlerjevih pogojih. AMERIŠKI KOMUNISTI PRED DVAJSETIMI LETI IN DANES Pise FRANK ZAITZ Borba med "nevtralne«" za "nevtralnost" Charles Lindbergh je na vso moč za nevtralnost, zato se naj ameriške municije nikar ne prodaja v vojno zapletenim deželam. Bognedaj, da bi obveljal Rooseveltov predlog o nevtralnosti, kajti po Lindberghovem mnenju bi bilo to krivično napram Nemčiji, kajti orožje in druge »lične potrebščine bi mogle izvažati iz Zed. držav le Anglija in Francija, kar ne bi bilo "nevtralno". * Charles Lindbergh je vihtel kopja za Hitlerja že večkrat p?ej. Ko se je angleška vlada odloČila za zvezo z Rusijo proti Hjtlerju, je šel Lindbergh v Moskvo na obisk, bil deležen sijajnega sprejema in postrežbe na stroške ljudstva sovjetske Unije, a ko se je vrnil v Anglijo, je svoji "izbrani družbi" torijske aristokracije zaupno dejal, naj nikar ne gre v sovjetsko past, češ, ruska letalska flota je od muh, ki se Hitlerjevi v ničemer ne more primerjati. "Stojmo proč," je svetoval, in toriji so se zbali, <1a res ni pametno sklepati zavezništvo z deželo, ki ima armado in letalstvo dvomljive vrednosti. Očiviclno je Lindbergh igral tisto potezo v korist Hitlerja. Kajti ko je bil na obisku v Nemčiji, so ga sprejemali Še celo bolj sijajno kakor v Sovjetski Rusiji. O vsem, kar je videl, se je laskavo izražal. Hitler mu je postal ideal. V Zedinjenih državah mu zdaj ipomaga s svetohlinstvom za "nevtralnost". R^oseveltovi administraciji pa je vrgel kladivo v stroj s svojim "rjevjralnostnim" načrtom. Prodaja se naj v vojno zapletenim deželam le "obrambne vrste orožja". Na primer samokrese, morda sulice ali kaj sličnega. In pa puške za streljanje v letala. Kdo je za Lindberghom v njegovi kampanji za "nevtralnost" v prid nacizma? i *.. Kdo financira slično kampanjo "fathra" Coughlina in njegove "krščanske fronte" proti mednarodnemu židovstvu", ki heninovih, Trocki-jevih in Marksovih naukov in idej. Večina se mu je začela po dirigiranji! svojih voditeljev posmehovati in to posmehovanje so nato zanesli komunisti v unije, v delavska podporna društva, v socialistično stranko, v zadruge in kamorkoli še so ga mogli. Tisti, ki ste Šli z delom skozi njihovo posmehovanje, se gotovo z gnjevom spominjate provokatorskega, organiziranega "smeha", ki je sli-Čil smehu idijotov v blaznici. Sedmi dan prve konvencije komunistične stranke je nagovoril delegacijo njen novi tajnik Chas. E. Ruthenberg. Izvajal je, da le ta stranka je resnična predstavnica zavednega revolucionarnega delavstva. O Reedovi delavski komunistični stranki je izjavil, da je brez pristašev in nerevolucionarna. V Moskvi so ukrenili drugače. Reed je dobil prvo priznanje in Ruthenbergova stranka je morala vzeti njegovo pod svoje o-kri'ie. Reed, kot sem v enemu prejšnjih poglavij že omenil, je spet Še! v Moskvo, kjer je bil ^prejeman kot priznan predstavnik gibanja za komunistični preobrat v Zed. državah. Tam je umrl in žara z njegovim pepelom je bila vložena v obzidju Kremlja z velikimi Častmi. Ko je leia pozneje preminul Ruthciibfrrg. so prvaki ameriške komunistične stranke sporočili Moskvi, da pripada enaka čast, kakor Reedovemu pepelu, prav gotovo tudi prvemu tajniku "prave" komunistične stranke. V Moskvi so migljaj razumeli in tako je v Kremlju poleg Reedove tudi žara z Ruthen-bergovim pepelom. Le redko-kateri komunist v Rusiji ali v Zed. državah se še ukvarja z njima. Kajti tistih časov in takih "revolucionarnih taktik" ni več. Komunistične stranke ne zborujejo več "v rdečem". Gesla, ki sta jih proglasila Louis Frai-na in Chas. Ruthenberg za "e-dino leninistična in marksistična", leže zaprašena v arhivih. Današnji komunisti se jih niti spominjati nočejo, tako so jim neljuba. Ko so bile vse tri konvencije, ki so se vršile iste dni v septembru 1919, končane, sva prišla s tjnikom JSZ Frankom Petri-čem pozno zvečer skupaj v No-votnijevi, pozneje Ghižarjevi (Glasser) restavraciji na 26. cesti, kjer je bilo zbirališče čeških in deloma tudi slovenskih socialistov ter drugih radikal- cev. Sledila sva Osebno poteku vseh treh zborov, kajti tudi Jugoslovanska socialistična zveza je bila v krizi. Kam? S tem namenom, "kam?" sva poslušala razprave, govorila s komunisti, ki so bili večinoma do leta 1919 socialisti in potem zdirjali v razne ekstreme vsled boljševiške revolucije v Rusiji, in s starimi socialisti, kot so bili Lee, SUdman, Victor L. Berger, Germer, Brandstetter, Oneal in z mnogimi drugimi. Jaz sem v gluvnem iskal pojasnil In vtisov na konvenciji oprave" komunistična stranke, kjer je bila zastopana neposredno hrvatska socialistična sekcija. Z njo smo bili dobro leto pred temi konvencijami še v skupni organizaciji. Nato se je hrvatska sekcija ločila od slovenske ln srbske radi vojnih vprašanj, slednji dve pa leta 1918 tudi od socialistične *tranke. Leta 1919 so bile vse te tri sekcije samostojne in ra/.motrivale, kam jih zanesejo toki, ki so v poslednjih letih vojne in po ruski revoluciji ter po porazu kajzerjeve Nemčije elektrizirali svet. S Petričem sva si naročila kavo, pregledovala zapiske in molčala. Težko je nama bilo. Prisedel je nekdo izmed če-ikih sodrugov, nato je prišel še Peter Kokotovic od nekod, ki naju je iskal, in končno še pokojni Miloje Lučič. Uganili nismo nič posebnega. Vedeli smo vsi, da je svetovne vojne za enkrat konec, toda pričela se je vojna med politično in strokovno organiziranim delavstvom, ki ni obetala nič dobrega. Večinoma smo menili, da ima za ameriško "sceno" največ bodočnosti socialistična stranka, in ugotovili, da le pod pogojem, "ako bo novo vodstvo kos težki nalogi". Ameriška socialistična stranka — kolikor jo je po razkolih ostalo, ni bila tedaj v nobeni intemacionali. Obstojala je pravzaprav samo ena — tretja v Moskvi, kajti druga je med vojno razpadla, reorganizacija v novo pa je vzela par let. Tako je bilo pred nami tudi vprašanje, kam v mednarodnem oziru? Večina vodstva soc. stranke je bila v teh okolščinah za čakanje. Drugi so želeli končati bratomorni boj v Zed. državah čimprej s pridruženjem sociali-čne stranke k FII. intemacionali. Najglasnejši v tej zahtevi je bil urednik tednika "American Socialist" Engdahl. Njegov predlog je bil silno nelogičen, toda je soglašal s taktiko Reedove struje. Ker se ji ni posrečilo osvojiti socialistične konvencije s silo, je odšla in oklicala svoj zbor, toda nekaj članov svoje "pete kolone" je pustila v socialistični stranki, da "kljujejo znotraj" do zaželjenega konca. (Dalje prihodnjič.) PISMO IZ CLEVELANDA Piše IVAN JONTEZ Alfred Baker Lewis o nevtralnosti V socialističnih in progresivnih krogih je Alfred Baker Le-Wis jako znano ime. V socialistični stranki je imel že važne urade. Dne 6. oktobra je razposlal pismo, v katerem pravi, da je socialistična stranka s svojim stališčem o nevtralnosti v slabi družbi. V dokaz za to trditev je priložil novinarsko poročilo o seji raznih pacifističnih in drugih organizacij v Bostonu, Mass., ki so proti odpravi embarga, to je, "proti prodajanju municije v vojno zapletenim deželam. Na dotični seji so bili zastopniki zlokobne Coughlinove fašistične "Krščanske fronte", razni pacifisti in predstavniki pacifističnih cerkvenih in drugih organizacij, ter Albert Beal, zastopnik organizacije Keep America Out of War, v kateri sodeluje tudi socialistična stranka. Sod rug Alfred Baker Lewis nato razlaga, koliko je Hitler pridobil v zvezi s Stalinom po- litično in trgovsko, in smatra, da če obvelja v tej deželi določba, da Anglija in Francija ne smeta dobiti tu potrebnih sredstev za vojno z naciji, pomagamo s tem hitlerizmu, kar ni nevtralnost. V pismu priznava, da sta Atiglija in Francija imperialistični, toda je med njima in totalitarnimi imperialističnimi državami vendar o-gromna razlika. Stališče, kakršnega zavzema v tem svojem pismu o ameriški nevtralnosti s. Lewis, zastopa že od pričetka sedanjega konflikta tudi Soc. demokratska federacija. Lewis posebno obsoja, ker se je dotični skupini pridružil o-menjeni Albert Bean, in smatra, da za socialistično stranko ni pametno sodelovati z njim. Svoje pismo zaključuje s sledečim stavkom: "Po mojem mnenju socialisti, ako smo resnično internacional-ci, v sedanjem konfliktu ne moremo biti striktno nevtralni." Zonimivo propaganda Sovražna armada \-pade v deželo. Namesto, da bi streljala, prinaša koše živil. Gladni prebivalci osvoboditelje navdušeno sprejmejo. Nasitijo se in objemajo rešitelje, ki so jim prinesli pogrnjeno mizo. Vse se raduje nove svobode .. . L« laki ljudje, lu jim ni sa dobro in koristno čtivo, Odklanjajo Proletarca. Tole mi ne gre v glavo ? Kako more kdo imenovati sedanjo politiko Stalinovega režima sa "sovjetsko mirovno politiko"? Saj vendar ni prav nič mirovnega v nji! Pred kratkim sem zapisal, da je najbolje, ako se krajevni dopisniki drže rešetanja domačih zadev in prepuste urednikom zadeve, ki se tičejo splošnosti,1 kar seveda vključuje zunanjo politiko. Ampak nohtno pravilo ni tako neipregibno, da ne bi dopu*2alo Izjem, zlasti v izrednih Časih, ko stoji dežela pred velikimi in vainiml odločitvami, od katerih je odvisna bodočnost nas vseh. V takih časih Živimo. Vprašanje druge svetovne vojne je največje važnosti tudi za Ameriko, ki sa j« v prvi svetovni vojni dala potegniti za nos, da je šla reševat mir in demokracijo, rešila pa je natančno nič: ali se bo spet dala potegniti na krvave tpoljfcne evropskih bojišč, kjef se odločuje (in tega ne smemo izpustiti izpred oči!) usoda evropskih imperijev: britiškega in francoskega na eni, nemškega in italijanskega na drugi in ruskega v ozadju. Vsekakor je glavni boj med prvima imperialističnima skupinama. Interesi prizadetih ljudstev v tem boju niso vpoštevani — vojna je proti vsem njihovim interesom! — in "demokracija" je samo pripravna parola, s katere pomočjo upajo Angleži in Francozi zvabiti v krvavo godljo tudi A-meriko. Vprašanje, ki nastane, je, kaj naj Amerika stori? Jaz sem si na to vprašanje odgovoril lani, ko sem tekom takozvane monakovske krize u-rejeval "Proletarca". Takrat sem napisal uredniški članek pod naslovom "Ne pozabimo domače hiše!" Ker je pa medtem Chamberlain razpel svojo znano marelo ter vrgel čehoslovaško Hitlerju v bisago, kar je začasno odvrnilo nevarnost izbruha vojne, članka nisem objavil, temveč spravil, prepričan, da bo prišel še prav. In tako ga zdaj objavljam, natančno kot sem ga tedaj napisal. a "Odkar je začelo vreti v Evropi zaradi Hitlerjevega poseganja po čehoslovaški, se je o-sredotočila pozornost ameriške javnosti na tamošnje dogodke v toliki meri, da že ni več dobro za Has. Prve strani ameriških časopisov že dolge tedne posvečajo največjo pozornost Evropi in z njimi vred strmijo tja Ame-rikanci. To sicer ni ntt izrednega ali nerazumljivega. Mnogo današnjih Amerikancev je prišlo iz Evrope in jim njena usoda ni zadnja briga, ker jih vežejo na stari kraj sentimentalne vezi in sorodstvo. Druge spet skrbi usoda evropskega delavstva. Tretji imajo pred očmi dejstvo, da je zadnja evropska vojna potegnila v krvavi ples tudi Zed. države, kar se utegne spet ponoviti. In tako dalje. "Nikomur ni zameriti. Prav je, da se zanimamo za dogodke v Evropi, zlasti dandanes, ko so se razdalje med nekoč oddaljenimi kontinenti tako skrčile in veliki politični ali socialni pretresljaji v Evropi ne morejo iti mimo nas brez učinka. Ni pa prav, da gledamo samo v Evrojpo, pri tem pa pozabimo na stvari, ki se dogajajo dbma in ki se nas direktno tičejo. "Vzemimo politiko. Naša reakcija se na vse kriplje trudi, da spet dobi popolno politično kontrolo v deželi, če uspe, bo udarjeno ameriško delavstvo, bomo udarjeni vsi, razen ekonomskih rojalistov ln njihovih slug. "Ali pa boj delavstva za izboljšanje življensklh pogojev in rasmer. Ameriški kaipitali-zem je vsepovsed na delu proti prizadevanju delavstva in malega človeka vobče. če nehamo paziti nanj, se utegnemo nekega dne zbuditi pod kapom. "Pa fašizem. Prav je, da nas zanima prizadevanje drugih ljudstev, ki se skušajo ubraniti pred fašistično nevarnostjo. Pri tem pa ne smemo biti *l«pi za prizadevanje domačih fašistov vseh baž, ki nestrpno čakajo ugodne prilike, da sedejo ameriškemu ljudstvu za vrat. "Predvsem se pa ne smemo pustiti zavesti, da bi ai začeli domišljati, da je Amerika po- klicana, da napravi na svetu red. Mi še doma nimamo takega reda, kakršnega potrebujemo, preden bomo lahko rekli, da je naša domača hiša v redu in na trdnih temeljih! Ne smemo biti podobni kmetu, ki je hitel gasiti požar pri sosedu, ki ga je zanetil sosed sam, doma pa mu j« Vnedtem zgorela njegova lastna domačija. Vojna propaganda je že na delu tudi pri nas in naša dolžnost je, da pazimo, da nas ne spelje na te-nek Ud. ' •• "Prav in v redu je, da se o/.iv-mo preko plota k sosedu, da \i-dimo, kaj počne in ali nam morda ne pripravlja kake šk<>d;\ Prav Je tudi, da mu pomagam ) po svojih močeh, kadar je v sti. ski. Tbda naša prva briga mora biti naša lastna hiša, našu lastna domačija. Najprej to, potem šele pridejo dru<> Poljska Ukrajina, ki je sedaj pod vlado ruske Sovjetije, dne 22. oktobra izvolila narodno skupščino. Ta ima potem rešiti zelo vaina vprašanja glede u-stanovitve sovjetske oblasti, po-tehfi priklopitve k Ukrajini v Rusiji, nadalje glede zasežbe velikih iposestev in njihne razdelitve med kmete itd. ŽENITEV v dvorani SNPJ * Chicagu v nedeljo 29. oktobra mm vmsrnv. " ' * " • T- ..... " T^r • ~ " ™ PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) • slikala bom," je rekla že:u«. "predno vstopiva v hišo". Vm ji je bil menda napis "Za-iet iti kompanija" in pa var- zofiji in socialni politiki cerkve, kakor nekoč v treh pismih, pa t je tarnala, da ao tukajšnji ljudje za industrijo še povsem nesposobni. Gibljejo ne kot sence, žive slabo in zato za oelo nima-j jo kaj posebnega nagnjenja. Pokazala mi je vodnjak. "Saj je tak skoro, kot ao bili včasi na j ljubljanskem barju! Tu mora biti bacilov za vaake ^orte bo- TRPLJENJE BEGUNCEV ar rr zt Ml i dal: "Vode bi rad, ako je dobra." "Ni, Je močvirnata, iz doma-i lesni," sem menil. , čega vodnjaka, kajti vodovod-! "privadiš se," je rekla, "kanih naprav z dobro pitno vodojkor gi Me privadil v svojih otro-v tem mestu ** nimamo." Sicer *kih ietih gnije vode na Barju t.,a znamka Z1KA, ki pome-| pa je Ael njen mož po pivo. Hea in morda tudl v AmeriWi kaj | ;.acetne črke prej omenjene; je prišel z njim, toda bilo je na-ljubega." družbe. Ko je naravnavala fo-M ioplo. "Pij, pivo je dobro," " Ko aya ^ % A lo po de. tograMi aparat, je prišlo od J* mi rekla Polde in Nemec. ,av.nid Je8eHtra re*»0 rekla, da nek.»d najbrže s kakega dve Kaj Jima naj odvrnem? Da ne naj oataneva kar v Pand€VUj rifc-a, krdelce dekletc, Ki so na-jPOem toplega piva? Zameril bi NabAvili bodo * nekaj 9trojev/ ,u radovedno ogledovale. Tudi;** ki se tu trudijo, da na-|delali ^ iive||.. nova četa rac se je prigugala ma postrežejo, zato sem se zla-,..A k • imai od življenja"'" mimo, ae začudeno ustavljala <*» P»jem večinoma vodo, M ' za pivo pa mi ni dasi je to, ki Kadar *>a ml Je P°f,eb" no težko, mislim na mamo, je m tran se je pretaka dan za ,ui duri, ki so se mi zdela, da dnem po široki Donavi milijone V 01 i i io v stanovanje ljudi, ki jih|K*,on- A užitna i.-ceva. Kaj posebnega se nismo me- zgradb, ki jih je nama pojas-Kliuka se je premaknila, vra- ni,i- Zdelo se mi je, da smo vz- njevala zdja ena zdaj druga, ta o šinila k steni in obe mojiiIic prisrčnosti in prijaznosti, ki včas? obe hkrati, v oaolico, kjer stMi ? MAMn % 1\ i (k MA A Vojn« na Poljekem j« po berlinskem in moekovtkem sagotovila končen«, toda ne u begnnce. Kakik »to ti»oc jik Je v Rumuniji, na ti»o£e jik Jo ilo imo v n« ►r v bognnckik taborik, tarnajo, nadlegnjejo jik boleani in stotine jik pobira •mr«. Na »liki je procesija beguncev, ki je utekle pred prodirejočo nemško ermedo v Rumunijo. častnik, ki je upravitelj, jo sme." Pokazal je nekoga, ki je šetal z vrha Avale v spremstvu častnikov in dam v dolino. "Ne dotdem ga," je rekla Angela. Častnik je nato pomežiknil vojaku, da naj nas ne vidi, in . 1 ^! V"'v' K." . iV , da naj oni na vrhu pazijo, da smoae razgovorih, čemu nisva ,m*»u _*» Potam »otrimo jmu- da morajo tam delati zastonj, j^JJJ ne pade na ^ on pa bilo sporočila, da prideva, sta rekli, bi naju vsaj kdo čakal na postaji z avtom. Ni prav, da pri homa drug drugega s prodira- tu pa dobe v primeri a te vrste jocimi pogledi in skušamo uga- delavci v evropskih državah ^IVAJ1. niti, v čem smo se motili v pred-: plačo, o kakršni tam niti ne sa- ileta tako nepričakovano. Vse stavljanju, kakšen je kdo, kaj njajo. bi ..e lahko lepše uredilo. Am- najbrže misli itd. Teljimo se na Avalo," je re- pak, jaz sem vendar pisal že "Tovarna" je počivala od o-'kla seMra M**}"- "A preje pe-skoio pred tremi dnevi iz Sara- poldne do 2. Ko so pričeli z de- kolikor blizo smemo mimo ievu in po ekspresni pošti spo- lom, sva šla pogledati. Uposle- novega kraljevega dvora, roJil, da pridem v Beograd s'na ko večinoma mlada dekleta Beograd ima iako lepo lego. tem in tem vlakom ob tej in tej!iz Slavonije. Sestra je želela ,Novi kraljevi dvorec," je re- napolniti svojo "fabriko" z de- k,rt se8tra- kras «tavbne u- žal, pisma nismo dobili. "Resici iz Slovenije in jih poleg ,a nismo," je rekla mlajša se- sorodnikov res najela nekaj. Pa|^f »a v sn a. A prišlo je srečno šele na- J« bila pozvana v mestni urad ^d so sijajni ampak nobene slednji dan. "Ima vremena..." in pred lokalno trgovsko komo- modernosti n v njih Tu pa ao uri 'kakega disciplinarnega postopanja ako se bi oni glavni častnik vrnil. A pazili smo, da če bi res okrenil navkreber, bi Ali mi doli po drugi strani. A vala bi stala, če bi isto delo, z marmornim mavzolejem vred, izvr&ili v Ameriki, kakih dve sto tisoč dolarjev. In ni drugega kakor grob, marmor in grič, spremenjen v vrtno piramido. "Ambicijo imajo Srbi," sem rekel sestri. "Plačamo," je udobnoati tolikšne kot v naj- \odvrnila. "Plačujemo to V Girardu vabijo Girard, O. — Klub it. 222 J. S. Z. priredi plesno zabavo v soboto 21. oktobra v Anton Na-godetovih prostorih v Avon Parku. Zabava se prične ob 1. zvečer. Vstopnina je prosta. Igral bo Joe Umekov orkester. Naš klub letos ni imel piknika, pač pa mnoga društva. Naš klub je ugodne datume zmerom prepuščal njim, pa se nadejamo, da nam bo njihno članstvo to naklonjenost vrnilo z obilnim posetom naae zabave omenjeno soboto. Vabimo tudi naše prijatelje v oddaljenih naselbinah s klicem, "dobrodošli!" Vos prebitek je namenjen v podporo "Proletarcu". Kot skušamo ob 35-letnici SNPJ dati čimveč življenja tej naši napredni podporni organi- No. Chicago, III. Mary Spa- capan poslala še 3 oglase za koledar. Pravi, da z delom še ni končala in se v kratkem spet oglasi. Sharont Pa. Naš Jože Cvel-bar se je spet oglasil in poslal eno naročnino. Detroit, Mich. Od tu prihajajo zadnje čase boljši glasovi, ker je bilo na agitaciji za list več i«aših sodrugov. Peter Be-nediet je poslal 4 naročnine, John Zornik tudi 4 in 6 oglasov za koledar "za začetek" kot pravi, in Joseph Klarich tudi noče zaostajati za prvima dvema. Poslal je 4 naročnine, provizijo pa prispeval v tiskovni fond Proletarcu. Klub št. 114 in pevski zbor "Svoboda" imata v soboto večer 28. oktobra večerinko v SND na John R. cesti. Eveleth, Minn. Za tiskovni fond je poslal $6.00 Anthony J. Sterle za minnesotsko federacijo SNPJ. John»town. Pa. Tudi tu so bili naši fantje zadnje čase precej aktivni. Rak in Langerholc tudi drugi aktivni za list, ni s tem rečeno, da niso bili drugače delavni. Bili so, pa ae kako. To bodo pokazali v nedeljo 29. oktobra na odru dvorane SNPJ, kjer vprizore Gogoljevo veseloigro "fcenitev". Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj pride v dvorano na omenjeni datum, sicer mu bo žal, ako zamudi to redko priliko. Canoneburg, Pa. Marko Te-kavec nas je pred par dnevi vpraAal, kako kaj stojimo z naročniki tam. "Pa novi imenik mi pošljite" je omenil, "ker je treba, da gremo spet malo bolj na delo za na&ega Proletarca. Aliquippa, Pa. Tu imamo spel našega Bartol Yeranta. Poslal je dva oglasa za koledar, in pravi da pride še. Red Lodge, Mont. Tudi od tu prihajajo znamenja prebude. K. Erznožnik se je namreč javil s 5. naročninami. Sheboygan, WU. Smo mislili, da tu res že vse spi, pa nas je zdramil France Stih, ki je poslal še dva oglasa za koledar. Ely, Minn. Zadnjič smo orne- sta poslala V naročnin in oblju- ni,i' da ->e John Teran Prav Pri" bila, da se v kratkem spet zgla- dno na delu v nabiranju oglasita, ker nameravata, obiskati'sov za koIedar- In res, pred par naselbine Dunlo, Kravn in dni- dnevl Jlh P°8,al 21» Pa svo" ge v okolici. Za njima jo je pri- JO naročnino je obnovil. Jacob mahal Ilija Bubalo s 5 naroč- Zima Pa Je poslal 2 naročnini, ninami, temu je pa sledil An- Bear R,var» CoU^ NaA nar0^ drevv Vidrich z 10 naročninami mk Tone Dohnar nam piše, naj ter 50c podpore tiskovnemu mu ,ie z*menmo. ker se je za-fondu, ki jih je prispeval Nace, ka*ml z naročnino, kajti nji-Groznik, 75c pa je prispeval hov Premogovnik je od marca Peter Bukovec. Oba sta gori ^meseca naprej docela počival: hriba. No, če bi bilo kaj več ta-'Kaj za premogarje to pomeni kih naselbin, «pa tako agilnih si ,v*ak lahko ZdaJ 80 za' fantov, bi bil Proletarec kma- Ml aPet z obratom in Tone 86 lu iz gmotne stiske. Je brž P°žuril * naročnino, ka- c • r* u ... j » ^ . . teri je pridjal še 50c. To naj bo SprMtgfteld. IU. John Goršek pa liskPovnemu fondu> je 0Jm,. nil. pripravljen. Mene je ja. "Pomagaj si z grozdjem in > morala dobiti nekaj delavcev hruškami." je rekla Angela, od drugod zaradi izkušenj, so ko sem ji potožil kaj in kako. -M dovolili, da naj le ostanejo. Navajen sem namreč že od dokler se domači ne izuče. Dru- . - ,.. * * . . /emu nni občina do- u-m, aa oi ga viaei. saj so razKr^je kot maioaj ml iclega piti ledeno mrzlo vodo! e Pa» temu naj oocina uo- « » . ia^ uu x mi vsaki jedi Tako so me na-! Pusti, da bi bil kdo izmed!l«Pe. razkošne palače druga i sličica, kakor če i učili'v ameriških "boarding njenih prebivalcev brez dela, drugi podobne, sem menil. postane milijonar pi ling hovzih" in restavracijah, v katerih sem bil na hrani kakih 20 let. Mlajša sestra je uvidela, da če ga je toliko, da se tujce najema? Sestra, ki mi ni več govorila da bo imela čimveč pokazati in se otepati očitkov o nekulturi." Se mnogo sijajnejši kraj kakor Avala je Oplenac. Tu je razkrije kot malokje. Je nekaj mlad revež preko noči in Dospeli smo pod grič, ki se skuša nato prekositi v razkošju virov vem, d& je to re«. Dvorec je bil v zelenju. Brez posebnega dovoljenja ne sme nihče blizu. Meni sploh ni nič na tem, da bi ga videl. Saj so imenuje Avala. Kakih osem sto vojakov mu vs«» bogataše. Ne pristoja mu, ni navajen tega, a vendar — nekj;j ni prav, pa sem ji pove- o "Orlih", ne o krščanski filo- Popolna ELEKTRIČNA REFRIGERATORSKA poMlrežba za vsak biznes na drobno! # No pufltite, da bi v»m *tii!n'norinH refriircracijH oropala kupčij »n dobička. Napravite *• cdaj načrt, da inutalimte moderno • promo, ki vam bo hranila drnai Brea *troakov in obvečnonti bo kateri naših rcfrigeracijakih •»ifcenirjev vam t veseljem dal na«vet glede vmte opreme elek- rične refrigeraclje, najbolj primerne trn va*e potnbe. Tolofonirajte za to postrežbo zdaj. Poizvedite tudi glede na-^•ifa 24-mo^ečnega plačilnega načrta za inMalarlje električne H-fi igernrtje. Telefon RANdolpk 1200, Locel 2143 C0MM0NWEALTH EDISON. COMPAHV 72 WEST ADAMS STRFET je spreminjalo obliko v k raso- • "postaviti ne hoče"! Na Ople-ten park, v obliki piramide. Na nacu je sijajna cerkev sv. Juri-vrhu so vojaki čistili grob jugo-1 ja (pravoslavna).V nji je grob-slovanskega neznanega vojaka, nka Karadžoržev. Tu je poko-Tehnično in po.razkošnosti je pan kralj Petar, tu je grob kra-najltpši, kar sva jih videla na lja Aleksandra, tu je sijaj dina- tem potovanju. Prav na vrhu Avale stoji mavzolej, štirje ogromni stebri iz marmorja podpirajo streho, ki je prav tako iz marmorja, in vsa stvar izgleda masivna in veličastna, toda po mojem okusu manj sentimentalna, kakor preprosti grob neznanega vojaka v sti je. katera je prišla na prestol, ko so srbski oficirji v beo-gradskem kraljevem dvorcu pomedli z njega kralja Aleksandra Obrenoviča in njegovo ženo kraljico Drago. Na Oplenac nisva šla, ker je nama manjkalo časa. Avala je bližje. Na Avali sem je obnovil svojo naročnino, zraven pa priložil $1 podpore Proletarcu. Cleveland, O. Tudi v metropoli so bili naši fantje in dekleta precej agilni. Najprej zač- zaciji tako je naša^dolžnost^da jneT" * Jennie Da^arinovo- Po~ ga skušamo dati Prolctarcu. !8,alH Je 7 naročnin. Njej je sle-Nasi stari borci so že mnogo- di! "večni P°P<*"ik" Tone Jan-krat povedali, da ima Proleta- kov,ch- kl Je Pred kratkem spet gotovi. Prosimo, upoštevajte to. rec v prvih letih SNPJ zanjo Prevzel zastopstvo za Collin-|-- neprecenljive zasluge in tudi wood Poslal 8 naro^nin in pozneje, ko je imela SNPJ že 'ie 9 0glafV " k«^dar. Tudi svoje bojevno glasilo, so naši | ^ra,nc,e. B?rb,č no^e izoftati-sodrugi in somišljeniki delali }e w en 0Rlas za kole" skupno za oba Hsta in obe orga- . , nizaciji, kakor da jim je ena.: Jcnn,e l)a^arinova je nabra-Naj tako tudi ostane, ker le to',A v P°dP°ro Proletarcu bo našemu gibanju resnično ko- s,avju letnice SNPJ dne 15. ______nL4nl>w« vT ^ CA Aln« l.i Vfem zastopnikom, ki nabirajo oglase za Ameriški družinski koledar, priporočamo, da naj se podvizajo z agitacijo, kajti imeti moramo vse najkas-nje do 26. oktobra, ako hočemo biti s koledarjem pravočasno Češki socialisti proti.stališču soc. stranke o nevtralnosti Eksekutiva češke socialistične federacije je .»prejela iz-na javo, v kateri pravi, da soglaša ristilo, reakciji pa škodovalo. John Bogatay, tajnik. Pragi, pri kateremu gore poleg, hote, videti vojakef kj de|ajo drugih grobov nekaterih žrtev ne <|a b| biH plat,ani ,n UM sem tudi videti na nji razliko borbe za svobodo le večne pla-menice. Tam je vse častitljivo staro. Avala ja nova. Piramida, jakov se šele spreminja v vrt. Omenil sem štiri stebre. Niso stebri, nego sohe žensk. Ukle-sane so v marmor po Meštrovi-čevemu osnutku. En vogal je soha Srbkinje, dru^fi predstavlja črnogorko, tretji Hrvatjco in četrti Slovenko. Na tem grobu je bilo ob času med grobovi "nepoznanih vo- Kar iznenada je pozno popoldne pričel od nekod pihati mrzel veter. Vročina je izgini avgusta se Večerinko in sejo v Detroitu Detroit, Mich —Klub št. 114 JSZ in pevski zbor 4'Svoboda" priredita v soboto večer 28. oktobra v SND na John R. cesti večerinko, na katero vabimo vse prijatelje in somišljenike. Sporočiti moram tudi, da smo spremenili datum klubovih sej in sicer se bodo vršile od zdaj naprej vsako tretjo soboto v mesecu ob 7 :30 zvečer v prosto, rih SND na John R. cesti. Pri- oktobra $6.60, član "Zarje", ki ne želi, da se objavi njegovo ime, pa je prispeval $5. Ob enem je Jennie poslala še pet obnovitvenih naročnin na Proletarca. Te vsote in naročnine je prinesel v Chicago Frank s stališčem socialistične stranke proti zapletu te dežele v vojno, nikakor pa ne z njenim stališčem o nevtralnosti, kajti sedanji nevtralnostni zakon je v prid fašizma, kakor je bila sli-čna prepoved v času civilne voj-lne v Španiji v korist generalu Zaitz, kateremu so jih izračili Francu in fašizmu v obče. zadnjo nedeljo na omenjenem, Eksekutiva češke federacije slavju. dalje izjavlja, da socialistične Girard, O. Prijetno iznenadi- stranke v njeni kampanji za o- hranitev sedanjega zakona oziroma embarga nikakor ne more podpirati, obljublja pa, da vzlic temu nesoglasju ostane v socialistični stranki. la nas je sodružica Sophie Tancek. Poslala je 20 oglasov za koledar. To je drugo leto, kar nabira oglase za koledar in je letos prekosila samo sebe za 6 oglasov. Dasi je Girard majhno mesto, se ga, kar se tiče naše- u ^^ ^P ga lista in koledarja lahko de- hodnja seja se vrti v soboto ve- ; ne v ospredje. Zato skrbe oktobra. Sodrugi m so- naij sodmg[ jn MdruS|ct> Vse priznanje za njih agilno delo. kla starejša sestra, to nc dogaja!" Obe sta se zavijali v lahki našega prilioda mnogo svežih Angela pa je odločila, vencev, ki jih prinašajo dan za da 8e naJ vr7lem<) v Beograd, dnem razne deputaclje iz tujih Ko *mo se bližali mestu, je dežel. Ta navada že jako poje- bn° P°»na. \8e one. ki MrB4nta| tt>r 7.aht,u„l novo pola. Mraz je planil na donavako- Martf" t™««**"™ pr»pev.ibof no knjižico, ker misli z agl-savsko krajino. "Čudno," je re- Pf^lm. d* i«te poravnajo na ;udjo nae. Zdaj plačuje že dividende in po njenih delnicah povprašujejo celo tisti, ki so ji v kančkih slovenskih naselbinah najbolj nasprotovali. Tudi privatni slovenski pogrebni zavodi čtzdalje boljše uspevajo. "Dopolnjeno je," bi rekel po biblijskem reku pogrebnik Tone Grdina, toda le kot pogrebnik. Inače je on še zmerom optimist in hoče, da živi vse, kar služi katoliški misli. Tudi jaz sem takega mnenja. Namreč, da živimo vsaj z delom. v katerega smo vložili nič koliko truda. — J. P. Ameriški dnevniki v Pitts-burghu so poročali o zagonetnem samomoru Paula Schifrer-ja, ki si je končal življenje v uredniški sobi "Napreja" v poslopju tiskarne "Radničkog Glasnika". Poročilo pravi, da je bil star 38 let, in da je bil v avstrijski armadi v času svetovne vojne. Ampak to ni važno. Niti nočemo kovati kapitala iz tragedije, ki si jo je določil človek za svoj konec, kateri bi bržkone v drugačnih okolšči-nah svoje energije boljše uporabil. A zašel je med "komuniste", pa je končal veliko bolj žalostno kot na primer eden njegovih prednikov, ki so ga dobili sem na sliČen način, or.l-roms je bil poslan, pa si je rajše po neuspehih z agentstvom provokatorstvom poiskali dostojno delo in se umaknil iz javnosti. Proletarec je že pred mnogimi meseci ugotovil, da Geo. Witkovich ne urejuje "Napreja", razen po imenu. ★ Sloviti ruski filozof Lev Ni-kolajevič Tolstoj je v enemu svojih del zapisal, da ne obsojaj človeka, ki ga srečaš, kajti kdo ve, kaj se godi v njegovi duši. Morda siloviti viharji. Morda je po svojstvih* najboljše nature, a okolščine so ga priti-rale h koncu ograje. Med Slovenci si je končalo življenje že mnogo ljudi. Med njimi so bili tudi razočaranci iz naših vrst, ki so se šiloma pokončali tz mnogoterih vzrokov. A menda nihče samo vsled razočaranja v pokret, kateremu je služil. "Naprej" ni oznanjal svojega pravega urednika. Mogoče je imel zelo tehten vzrok, da ga je zamolčal. Naši ljudje nikogar ne denuncirajo in tako je to poglavje ostalo le v namigih. Nihče si ne vzame življenja iz kratkočasja. In kot je zapisal Tolstoj, kdo ve, kaj se je godilo v duši človeka, ki je bi) zajet v komunistične klešče v poslopju Radničkog Glasnika, kajti le čemu si je baš tu pokončal svoje mlado življenje? Dnevniki v Pittsburghu, med njimi Pittsburgh Post-Gazette, *o pisali, da je ta samomor zavit v misterij, o katerem ne ve nihče pri "Napreju" in "Rad* ničkom Glasniku" nič točnega. Niti ne, kje je Paul Sifrer stanoval ... * Prav tako ne vedo, ali pa mogoče nočejo vedeti, kaj je tega "Naprejevega" urednika, o katerem jc W it kovic h pred mrli-škoogledno komisijo dejal, da ga je najel pred 13 meseci za prevajalca pri "Napreju", pognalo v konec. Upam, da bodo merodajni ljudje to zagonetno tragedijo pojasnili sami, da je drugim ne bo treba. In pa, da bodo resnični naprejevci sledili apelu, ki je bil naslovljen nanje v Proletarcu z dne 4. oktobra. Komunistična kovačnica je poslala v svet že mnogo sposobnih ljudi, ki so se po nekaj letih službovanja intrigam komi litem e ali umaknili, ali si sami vzeli življenje, ali pa so bili "likvidirani" ... ★ Jugoslovanski listi v Ameriki so priobčili svarilo ameriškim Jugoslovanom, da naj nikar ne pošiljajo v stari kraj dinarskih bankovcev, ker jih na-flovljenci ne bodo dobili. Jugoslovanska posta pisma odpre, bankovce v dinarjih pobere in Eden izmed tisočerih čikaških K A PLIN KURJENIH MALHI DOMOV V stalno naraščajočem številu se mali domovi v Chicagu kurijo s plinom. Bolj kot kdaj prej, Čikaške družine uvidevajo brezprimerno udobnost in priročnost plinske kurjave v območju skromnega družinskega proračuna. Na primer: Tu je hiša JOSEPH PET-TEDA, 5358 So. Honore Street, lesena hiša s peterimi sobami s kurilnim sistemom na vročo vodo, greta s plinom. Plinska kurjava za S mesecev v 1938-1939 je v tem domu stala povprečno le . . . •950 na mesec skupno za sezono samo $76 t • . 1 ^ Telefonirajte WARa*h fi(X>0 za potrjeno preeenitev stroškov za jpopolnomo avtomatično plinsko kurjavo v vabi hiti. «*00(*N cooclftv CONSTaNT NOT WATtl .. tllfNT MMlGMArDN OAS hi ATINO T H £ Pfcdt Ui HI AND OMPAN Y jih vknjiži na račun (pošiljateljev. Jugoslavija ima vzrok, da je oprezna. Kajti Špekulanti v inozemstvu jih napol zastonj dobe in poceni prodajajo, a Ju* goslavija hoče, da ji ljudje namesto dinarjev pošiljajo dober denar, ki je krit v z le tu, na primer dolarje. ★ Kaj pomeni denar, ki je tiskan "na slabšem papirju kot je papir čikaške Tribune", po-jasnuje v spominih na svoj obisk v Rusiji Martin Judnich. Za par dolarjev je dobil v Rusiji v vladni trgovini več rubljev, kot jih bi dobil v vladni menjalnici za 85 dolarjev. Tako je še danes. — V Južni Ameriki oglašajo slovenski in hrvatski listi menjalnice, ki ponujajo dinarjev sa dolar oziroma za argentinske in druge južnoameriške denarne enote veliko več kot pa jih dobite po uradni tarifi v Jugoslaviji. Tako je Jugoslavija dobila nov razlog, da odpre vsako pismo in zapleni vsako pošiljatev v papirnatih dinarjih. Nekaterim se posreči premostiti ovire in profitirajo. Drugi so ob vse, kar pošljejo v jugoslovanskem denarnem papirju, Ce »pošiljate tja darove ali komu v pomoč denarne vsote, posfužite se varne slovenske firme, katere se pečajo s temi posli, ali zanesljive banke, ali pa poštne nakaznice. * Komunisti v Nevv Yorku ao že mislili, da je American Labor Party v njihovih pesteh. Meseca maja je začel proti njim borbo Louis Waldman. človek Hillcjuitovih energij, in dobil koše kanila uničiti. Toda ko je signor Mussolini uvidel, kaj čaka Italijo od strani francoskih in angleških letalcev pa sredozemskega brodovja, je stisnil rep med noge. Protikomunisti-čni pakt je imel vzdigniti vso kapitalistično Evropo zoper So-vjetijo s firarjem in dučejem kot ( drešenikoma vsega sveta. Toda zgodilo se je drugače. Ko je v * a kapitalistična Evropa začno v Japonsko Uvidela, da ima rdeta armada položaj v svojih rokah, so se vsi pehali za zavezništvom s Sovjetijo. "Stalin jih je odrinil s poti ter vzel zase toliko Poljske, koliko^ je je pač hotel. Ko je g. Hitler videl, da se je protiko-munistični pakt razblinil v nič, se je vrgel na Stalinovo stran, tega oklical za svojega zaveznika ter delil plen z njim." Finska mobilizira Po sklenitvi pogodb z Estonijo, l »atvo in Litvinsko, je komisar Molotov povabil v Moskvo tudi predstavnika finske vlade. Finci so sklenili, da se pritisku ne bodo podali kar tako. Seveda ve vsakdo, ki količkaj misli, da bi bil finski odpor proti Sovjetiji čisto navaden samomor. Finska Šteje 3,800 ljudi, dočim je v Sovjetiji nad 170 milijonov prebivalcev. Toda navzlic temu dejstvu je ta deželica pripravljena braniti svojo neodvisnost do skrajnosti, zatrjujejo finski vaditelji. Rajši umro kot svobodni možje, kakor pa bi živeli kot ruski sužnji, pravijo. Estonija, Letska in Litvinska. ki so vse majhne sosede fin3ke dežele onstran Finskega zaliva, so bile poslale vsaka svojega vnartjega ministra v Moskvo ter se uklonile zahtevam sovjetske vlade. Finska ni storila tega. Ona ni poslala v Moskvo svojega vnanjega ministra, nego Passikivija, ki je finski poslanik na švedskem in velik mojster v pogajanjih. Ta nima pravice do sprejetja ruskih zahtevali predlogov. Zdi se, da se Finska ne bo uklonilar Mir more ustaviti rusko raztezanje na severu Severne države v Evropi, zlasti Švedska in Finska, so, kakor se glase neuradna poročila, pozvale Anglijo in Francijo, naj naredita konec vojni z Nemčijo in gledata na to da se ustavi rusko vojaško in diplomatično raztezanje na severu. Severne države menijo, kakor je rečeno v poročilih iz verodostojnih virov, da bi mogla Nemčija preprečiti sovjetsko zagoppodovanje v iztočni Evropi. če bi imela mir na zapadu. Ta poročila so krožila v tujih krofih v Moskvi, ko je dospela tjakaj finska delegacija na raz- govor z ruskimi voditelji, dočim so ruske čete zbrane na mejah baltskih državic. Sovjetija je pravkar sklenila celo vrsto vojaških zve* z Esto, nijo, Letsko in Litvinsko, tremi prejšnjimi odseki ruskega car-stva, ki so se odkrhnili od Rusije po svetovni vojni. Vse tri državico se imajo sedaj za sovjetske )>rotektorate. Pakt z litvinsko vlado je bil sklenjen dne 10. t. m. zvečer. V smislu te pogodbe dobi Litvinska nazaj svojo zgodovinsko prestolnico Vil-110, ki jo je dne 9. oktobra 1920, zasedel neki poljski general. Zadnji mesec jo je zasedla ruska armada po dveumem boju s poljskimi četami. Zedinjene države te zavzele za Finsko Po poročilih iz VVashingtona so Zed. države opozorile sovjetsko Rusijo na dejstvo, da bi bili ogroženi prijateljski odno-šaji med tema deželama, če bi prišlo do tega, da bi se pričele kake sovražnosti med Rusijo in Finsko. Ta akcija washingtonske vlade je bila podvzeta »popolnoma neodvisno od drugih dežel, kakor pravi državni department. S tem naj bi bila zanikana poročila, ki so trdila, da bodo Zedinjene države sodelovale z Norveško, švedsko in Dansko v zadevi ruskih zahtev, ki jih predloži Finski. Poljcki duhovniki postreljeni Moskovski list "Brezbožnik" poreča, da je bilo veliko število katoliških in ortodoksnih duhovnov spravljenih na drugi svet, ko so bile ruske čete na pohodu v Belo Rusijo in zaira. Pa so ji ne posr>čl, kajti s:4c'o izmed njih ima kako lobro laitnoat, pa bi vse rada, aamreč dobre lastnosti od vseh, kar pa ni nikakor združljivo. Zato vrže listke nazaj v vrečico. Pcleg s temi se boste v nedeljo 20. oktobra seznanili z že-rtilovanjskim posredovalcem Kr-arjem, ki je diplomat prvega reda, dok'er mu ne izpod-teti, dalje ženitovanjsko posredovalko Marjeto Kovač, nevestino teto Marijano Zobec, služkinjo Urško, ki mera v takem vrvenju tekati vsa iz sebe, kakor ji2 ponoči, služabnika Štefana, trgovca Stariho in še par j drugih. Kokalj ne bo edini ženin. I ura vam bo dala obilico pri-Jernej Jančar mu bo pridno ložnosti, da se boste od srca tekmoval, toda on se ne briga nasmejali. Nekaj smeha je ko-kdovekaj, kakšna naj bo nje- j ristuo celo v takih časih, kakor gova ali njena obleka, zanima | so sedanji. pa ga na vse pretege dota. l)e kle, če je iz dobre družine, mo Vstopnice so po 35c v pred-prodaji. Nabavite si jih čim- ra :meti vendar nekaj imovine, prej. To, ki jo hoče Jančar, jo želi V sporedu sodeluje tudi mla-edino zaradi tega ker je čul, da diuski odsek kluba št. 1. Po ima dvonadstropno hišo in še mnogo druge premične in nepremične imovine. Popolnoma drugačen tip pa je stari mornar Jane, ki mu ni ne za doto ne za ničesar, samo oženil bi se rad. Bil je v Siciliji, kjer govore vsa dekleta francosko, in ko ga boste poslušali še nekaj časa, vam bo jasno, da so ga nekje Čisto zmešali. A vendarle je v tej igri tudi on vztrajen ženin. Bolj diplomatični in filozofski ženin pa je Častnik v pokoju Strmec. On želi. da ima ne končanem programu in7 predstavi bo plesna in prosta zabava. — P. O. Konec čehoslovaških znamk "Ci ?s" javlja iz Prage, da bo poštna uprava Protektorata češke in Morave v najkrajšem Ča«>i odtegnila iz prometa vse stare izdaje poštnih znamk, ki nimajo dvojezičnega napisa Bdhnen und Mahren — Čechy a Morava. Obenem je izdala poštna uprava celo vrsto novih vesta kaj pod palcem in pa da znamk z dvojezičnim napisom, zna francosko, kajti to je od si- nekatere znamke imajo ttidi le važno. Sicer mu ni, da se bi sliko panorame Prage. Apeli za pomirjenje in slogo na konvencijama AFL in CIO niso dobili ugodnega odziva Fritz Kuhn na prostem Nov York, N. Y. — Voditelj nacističnega nemško-ameriške-ga bunda Fritz Kuhn, ki je bil zaprt v ječi že od 29. septembra sem, je bil izpuščen, ko je njegov odvotnik položil zanj varščino v znesku $50,000 v gotovini. Kuhn se bo moral dne 30. oktobra zagovarjati pred sodnikom na obtožbo, da je pobasal več kot $14,500 bundovega denarja. Konvencija CIO napadla zvezni delavski odbor Delegatje mednarodne konvencije CIO, ki se je vršila v San Franciscu, Calif., so dali zadnji teden duška svojemu ogorčenju nad postopanjem Narodnega delavskega odbora ter soglasno odobrili resoluciji, ki ga obsojati. Konvencija • je že sprejela smernice za politiko v I. 1940., ne da bi se izrazila, kaj mJsli o morebitnem tretjem kandidiranju Roosevelta za predsednika. Kongres industrijske organizacije bo dal svojo podiporo Delavski nestrankarski ligi v političnih borbah prihodnje leto. Stare obljube Ko je Nemčija vzela sebi do. ločeni del Poljske, je izjavila, da jc s tem njenih teritorijalnih ambicij v Evropi konec. Enako je rekla, ko je vzela Avstrijo. Isto je poudarila, ko je pogolt-nila Sudete. Ko je pognala še ostalo čehoslovaško po grlu, Js rekla, da jo je apetit zares minil. Ampak ga ne bo konec, dokler Hitlerju kdo ne ustavi poti zlepa ali zgrda. Ste naročnino ie obnovili? (Nadaljevanje s 1. strani.) dostikrat nastopata druga proti drugi. VVagnerjev delavski zakon na primer je bil sprejet v pomoč unijam, toda uradnike, ki opravljajo z njim, so napadali na obema konvencijama, češ, da so pristranski. Na konvenciji AFL so trdili, da so ga spremenili v orodje CIO, na konvenciji slednje pa so jih bičali za sluge AFL in delodajalcev. Ni čudno, če se dalevska tajnica pritožuje, da je njeno delo vsled borbe med tema dvema skupinama unij silno otežkočeno. Obe konvenciji za nevtralnost Obe konvenciji sta se izrekli za nevtralnost Zed. držav v sedanji evropski vojni. Glede ne-vtrainostnega zakona, iz katerega želi predsednik Roosevelt Črtati določbo, ki prepoveduje pošiljati municijo v vojno zapletenim deželam, je Ix»wis v svojem otvoritvenem govoru dejal, dk ima predsednik za svoj predlog nedvomno tehten vzrok. Upravičen je, da se mu ugodi. Komunistom na konvenciji ta Lewisova izjava ni bila všeč, ker njihova linija določa, da morajo nasprotovati vsemu, kar bi utegnilo škodovati Hitlerju, oziroma koristiti Franciji in Angliji. Ampak organizirano ji niso nasprotovali, ker se ga boje. Na konvenciji AFL pa so voditelji izjavljali, da se naj kongres za tako spremembo v nevtralnostnem zakonu izreče le, ako se uveri, da ne bo povečala možnosti za umešavanje Zed. držav v vojno. Za bojkotiranje ruskih Izdelkov Konvencija Ameriške delavske federacije je sklenila nadaljevati s kampanjo za bojkotiranje nemških In japonskih izdelkov, k njim pa je dodala zdaj še ruske. V reaoluciii pra- vi, da bi biio nelogično bojkotirati izdelke iz Hitlerjeve države. ne pa tudi produkte iz Rusije, ki dela skupno s Hitlerjem in je kriva sličnih zloči-, nov, radi kakršnih je AFL pred štirimi leti proglasila bojkotiranje nemškega blaga. Na konvenciji CIO niso šli toliko daleč, ker bi s tako resolucijo jnpravili komuniste v preveliko zadrego. Konvencija AFL je tudi zahtevala, da se komuniste odslovi iz vladnih služb. Nelogična taktika Kakor Green, tako je tudi Levvis zahteval, da mora vlada Zed. držav voditi politiko, ki bo jamčila mir tej deželi. Califor-nijski governer Culbert L. Ol-i son pa je delegatom OIO dejal, da jc mir potreben tudi med Unijami, ker bi bil koristen za OIO in AFL ter v vseh drugih ozirih. Iz česar sledi, da je bilo na obema konvencijama laglje zahtevati mir v drugih, namesto v svojih vrstah. Sovražniki na delu Sovražniki delavstva se spora med unijami vesele. Nadejajo se, da bo privedel v razve-Ijavljenje zakonov, ki so bili sprejeti v korist unij, in v sprejem novih, ki jim bodo ovirale aktivnosti in drastično omejili pravice. Na konvenciji zveze malih bi*ni*manov (National Small Business Men's association) so delegati sovraštvo do unij odprto demonstrirali na konferenci zveze delodajalcev (zaatcpni* kov velike industrije) pa so poudarjali, da če že pristanejo v kolektivna poganjanja, he smejo pod nobenim pogojem pristati v zaprto delavnico. Vse zveze privatnih interesov so za oviranje unij. Zato bi bila solidarnost in enotnost unijskeg* gibanja še posebno potrebna. Vodstva unij CIO in AFL bi morala to upoštevali in jih pri-vesti v enotnost Čimprej. Odziv na vpraianje Detroit, Mich. — Ravnokar rem čitala v Proletarcu z dne 11. oktobra članek pod naslovom! "Kaj je z našimi dopisniki v Milwaukeeju in Detroitu?" Glede Detroita se drznem to tudi jaz vprašati Člane kluba It. 114 JSZ, kateri po pred nekaj leti bili živahni, aktivni in vedno se udeleževali klubovlh sej ter pomagali v razpravah o de-'avskih težnjah. Leta 1924 sem prišla z družino v Detroit in se kar čudila aktivnostim članov kluba št. 114, dasi tudi v Kansasu nismo držali križem rok. če te ne motim, je pred enim letom sodrug A. Jurca stavil ista vprašanja onim sodrugom, kateri so opustili njih aktivnost pri klubu. Nekateri teh sploh re pridejo več zraven. Podrezal jih je, da naj sami povedo, zakaj so opustili njih bojevitost in čemu ne pridejo več zraven. Odziva, razen male Izjeme, ni bilo. Vaš prostor je v delavskih vrstah. Torej nazaj v bojno linijo! Reakcija se čezdalje bolj širi, ker ni zadostne nasprotne struie, da bi ji zaustavila pot. Poglej mo kaj se dogaja samo pri nas v Detroitu. Ve« mestni aparat služi samo avtomobilskim in drugim industrialnim magnatom, jim kupuje prezen-te ter poje slavospeve na njih rojstne dneve. Prišel mi je v roke seznam brutalnosti mestne pc lici je, za katerega je poskrbela Civil'Rights Federation v Detroitu. Od mestne vlade zahteva, da naj bi se vse brutalnosti policije v letih 1938 in 39, katerih, kot pravi omenjena organizacija, je nad 50, preiskalo. Na podlagi ugotovitev o krivdi kršilcev ljudskih pravic naj se bi odstavilo policijskega komisarja. Naj navedem nekaj slučajev iz omenjenega seznama. Na prazni loti je več oseb igralo kocke (dice). Policaj je enega ustrelil v ramo z izgovorom, da je dotičnik imel rtol. Osem prič je pa izpovedalo, da ni imel noža. Proti policaju ni bila vzlic tem pričam podvzeta nlkaka kazenska akcija. 18-letni fant je vozil avto po "eli" in pri begu bil ustreljen V nogo. Njegov dom je bil nato preiskan brez dovoljenja (war-rant). 19-letni fant je bil ustreljen in v bolnišnici umrl, ker se ni hotel na povelje stora, da jih bi opisala. Organizacija Civil Rights je poslala mestni zbor* niči prošnjo za odprto zaslišanje in zahtevo, da se policijskega komisarja odstrani. Udeležila sem se dotičnega zaslišanja, kakor tudi ena nekdanja članica kluba št. 114. Ona je svobodomiselnega mišljenja in boriteljica za delavsko stvar. Želeti je, da pride zopet v klu* bove vrste.) Na dotlčnem zaslišanju je bilo več govornikov za preiskavo in proti. Mestna dvorana je bila polna ljudstva. Po mojem mnenju je bilo največ onih, kateri so bili proti preiskavi, ker so se v ta namen precej organizirali. Največ je bilo žensk. Nekatere so nosile lefcrijonarske kape. Mislim, da i _______i i a- je bilo med nJimfj»fWej i*na policajev« Mestni župan in nekateri odborniki so zagovarjali policijo.,Župan je rekel, da takšne vzor policije ni nikjer v USA. Ko so govorili, od Civil Rights, se je slišalo mrmranje nekaterih žena, češ, ta je komunist, in zopet, ta je komunist. Jaz se nisem mogla vzdržati in sem jim odgovorila, da nI res. Pri vas je komuni >t Vša-kdo, kateri se bori za pravice. Nakar mi je ena s prstom zažu-gala, da naj se pazim, ker da od zdaj naprej bodo one (Američanke) pod vzele akcijo proti komunistom. "Kdo sem pa az?" som ji odgovorila. "Najbrže boljša Američanka kot ti." .. Sevedu, tam ni bilo mesto za posluša ce, da bi debatirali. Pametnejši utihne. Ravno pri primarnih volitvah je sedanji »preii^ednik mestne zbornice in progresivec Ed. J. Jeffris sko-laj z dvotretjinsko večino gla-sov pustil sedanjega župan od-zadaj, in upati je, da bo sedanji poražen meseca novembra. Kateri ljuoite resnico in pravico, bodete gotovo volili Ed. Jeffrl-ja v novembru za župana. (Soc. stranka nima kandidata.) 28. oktobra priredi klub 114 JSZ in njega pevski zbor "Svoboda" maškaradno veselico v Slovenskem narodnem domu na John R. ulici. Vstopnina je samo 25c. Nizka že radi tega, ker bodo isti Večer oddane tri izvrstne nagrade. Prvo bo dobil oni, ki bo repreeentiral najbolj pomembno masko, drugi najlepšo in tretji najgršo. Godba bo O. K. Da ne bo manjkalo domačega petja, se razume. Pevci in diletantje "Svobode" se pridno vadijo za opereto "Nečak iz Amerike", katero mislijo ipred-vajati enkrat okoli Božiča. Torej na svidenje 28. oktobra v SND. Dopis se.mi je raztegnil, dasi malokdaj kaj pišem. Krivda je, ker sem tu rojena in slovenščino, katere sem se večinoma sama priutlla, izgovarjam tako, kot oni Kočevar, kateri se je naučil nekoliko Slovenske govorice. Ako uredništvo ne smatra umestno ta dopis priobčiti; vga naj vrže v koš. Bo brez vsake zamere. Da sem gornje napisa-1 la, je kriv tudi članek pod naslovom "Kaj Je z našimi dopisniki v Milwaukeeju in Detroitu?"—Kithy Junko. Tragedija Cehov Neben narod V Evropi ne trpi pod sedanjim valom hitler-skega imperializma toliko, kakor Čehi. Naciji ga skušajo U-ntoiti čimprej kulturno, goppo-dai«ko ih fizično. Listen Io and Adoertise over PIIIJNDECH'S YUG0SUV RADIO Foih Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Kv«fy Stffktte? 1 V>l 63« 8. Clark St., Cb ieag* — H ar. SOM ...................... BARETINCIC & SON { 'POGREBNI 2AVOD * Tel. 147» 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. M » »Mo»ee«»*» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OPFICfe HOURS: 2t00—4?00; 7:00—I>80 Dally At 3724 W. 26th Street t«|. CrafrfoH fStt At 1868 W. Cermak Rd 4 :S0—0:00 m. Dtllj Tal. C*«al 1100 Wedn*aday and Sunday by appolntments ofil? Rcsidanea Tal. t Crawf«r4 S440 If aa a na w ar — Caft , Au.tin 5700 ^ •lPrva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, " ■ Clceru in Berwvnu. " ■ T ■ l l*arkview Laundry ( o.! ■ FRANK CRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnike J b Fina postreibe — Cene smerne — Delo jamdeno ■ ■ Ttltfonl! OANAL 7171—7171 • J 1717-1731 W. 21 »t Street CHICAGO, ILL. J ■aaiaiaa>>aaaiaiaiaaaaiiaai * i.; ' i jfv 11 A Yugealav We«3dy Devoted to the Tntereet of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC — J KIMTATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1675. PoblUkod W~kly al 1301 S«. Lauradal« Aro. CHICAGO, ILL, October 18, 1939 VOL. XXXIV. More Propaganda Against Labor Ivouretelunc me i stage all set fqr CENITEV" NEWS SUMMARY Spokesmen for Business Roising "Bogeyman" That Union Wagc Demands May Upset Economic Applecart Probably never before has the country faced a heavier barrage of propaganda than at the present |(time. Not ail of it, however, comes from quartera that are anxious to get us in or keep us out of the European vvar. Advantage is being taken of the jittery nerves of the people to shoot a fevv darts at labor. The "Wall Street Journal," the "Saturday Evening Past" and other spokesmen for Big Business complain that the unions are "rocking the boat" in insisting that vvages shall keep pace vvith skyrocketing living cost s. As the "Journal" states the čase, organized labor is "using the European war as a springboard for widespread demands on rndustry to raise wage rates." Nothing could be farther from the truth than that statement. Ali that labor has demanded Ls that the government take the necessary steps to prevent unvvarranted profiteering. If unable or unvvilling to do so, then, labor insists, wages must be inereased, that American standard* of living rfiay not suffer. Could any proposal be more reasonable than that? Are vvorkers to be scolded and abused because they are striving to avoid the unpleasant experience immediately preceding our entry into the last World War, vvhen rising prices and station-ery wages drove millions of Americans almost to desperation? I-abor primarily is interested in the real or buying power of vvages rather than in the amount of money in the pay en-velope. Naturally, the real wage is determined by the relation betvveen the wage dfallar and the prices for the necessities of living—in other vvords, by the dollar'* buying power. President Green of the American Federation of Labor pro-perly protests that every dollar added to the cost of living is in effect a vvage reduetion. If vvorkers are compelled to pay more, he says, they must have more vvith vvhich to pav. The question could not be more clearly stated. Labor earnestly hopes that thh nation will escape the hor-rors of vvar. If vvar should come, the vvorkers have no desire to profit from the calamity. At the same time, they do not intend, if they can help it, to be the vietims of greedy profiteers. —Labor. JOBLESS PITS IN MINERS WORK OWN HARD COAL REGION By VVILLIAM RITT "Hitler," a headline in a Toronto m uupapi-r, "given bad *queeie by Rusaia." Naiurally — a bear'< hug ia ulwaya painful. a With the gridiron »uason barely sUrted, half of the nation'« college football coachea are beginning "to rebuild for n«xt rmioii." a The front page haa definitely become the pussle d«partment of a daily nevvBjmpcr. Now Japan ia ad-vocating a peace move. a The French continue to uae pigi to root up land minea laid by Germana in no-man'a land. Don't eat that pork chop, monaieurl It waa decorat- ?d for bravery in aetion! e The man at the next deek uronders what aort of medal could be awarded a courageoua French porker. The *rnix de Grunt? e The beauty of the autumn's vari- colored leaves dependa entirely upon whether they are on a tre o branch or your lawn. e £very Saturday a glance at the aporla page aaaurea ua how lucky ure Američana are with the chief worry of our army and navy being that day's football games. e Europe'a propaganden have achiev. ed at leaat on thing—they've made every battle ao far appear aa though both sidea won it. Ckirage—VVithin a little more than % jtoek from now, the curtain vvill go •tp for the first act of another magni-ficient atage production. preaented by the dramatic aeetion of Branch No. 1 JSF. Everyon« who ta in any way fam-iliar with th« play "tenitev" loudly acclaiines it, and there i« general agreem«nt on it« dramatical appropriate neaa. Peraonally, I believe the charactera choaen for the leading parta, aa well aa for th« mihor paru, uell »elected, with each person practically "bom for the part." a« they say. Moat of our p«ople stili retain a vivid recollection of the fine aeting of John Hujan in numeroua playa staged by our Branch in the paat, and are looking forurard this y«ar to «ome real entertainment on hi« part aa "Kokal" in the play. An eaay-going playboy ali hia life, one of hia frienda finally inveiglea him into deaerting bachelorhood for the love und com- panionahip of "Airata", a fair and charnn th« amendmenta propoaed last keynote on the iaauc of labor unity ! apring "it waa more than likely that WAR GAINS AND LOSSES uhen he said: "Some peraona quite keenly inter-eated in labor peace didn't give a tinker'a dam about labor'a problema until the CIO came into exiat^ence." Keferring to the 1934 AFL convention held here in 1934, Lewia aaid: "Five yeara ago my voice waa a feeble voice in thia hali. But today, I come back to San Franciaco and behind me ia a mighty army of 4,000,-000 men and women. Thia army ia a greater numerical force than ever followed any conqueror on the page« of hi*tory—not an army of conqueat Middlemen Seli Bootleg Coal for $9 a Ton, Diggers Get $3; Hunger Drives Men To Hard, Dangerous Work for Small Pay B J ED FALKOW5KJ "W«'U not atarvef The company won't atarve ua. The law won't aUrve ua. We11 die fighting first V9 The apeaker waa a apare-limbed smudgy-faced Pole aeated in the aun-rotted seat of an antique jaIopy, ita rear wheel used to hoist coal up from a 60-foot shaft in Shanandoah, Pa. At the bottom two miners were snoveling coal into the 50-gallon oil drum used aa a coal hoist. Tvro bucketa were a bag—20 baga were figured to the ton —and a ton per ahift per man waa figured as a day's work. $3 a Shift Truckers vvould come at quitting Ume to buy the day's output. They paid |3 a ton, apot caah. The coal was selling in the cities at $9 a ton. Underaelling company-mined coal, it stfll returned a handsome profit to the middlemen while the producer waa left off with a pittance, aa usual. "We say« to the coal-and-iron police when they tried to stop us from working our own mine: 'Give us a job and ure'11 close up. our holes.' We ain't in love with a 10-hour day and $8 a shift. But we ain't going to atarve either. And the kiddlea need clothes for school and there's the fur-niture instalmenta and all that. And a man needs to afford the moviea or a aociable drink once in a while." When time-sU|dy experta knocked men from the payrolls at the col-lieries, thousands of miners found themselves idle. vrith no industry to tum to. Experienced miners, they thought of coal seama that lay close to the aurface, not yct worked by conipany power shovels. Good for Buaiae«* Soon the idl« miners were busy openfng up their private little mineš on the hillaidea. They were fighting starvation and deapondency. When the companiea moved to cloae the homc-made pita and breakera the minera banded together and defied DIETS The diet of a people ia refleeted. inevitnbly, in the life and manners of the people. We have aeen the outeome of grita and fatback in the South, reflected in the crop of pellagra and ricketa. We have not been able to »hut our eyea, eapecially of late, to the diet of ex-port cotton and eroded land uaage. as shown up in the k>w-wage and polita x ridden people of Southern atatea. Perhapa no one but keen dietitians ^uspected any relations between the Fuehrer'« menu of "cannon balla instead of butter." But a certain Doctor Korkhaua is ' reported to have diacuaaed the con-dition of the maaticating equipntent of Germana reeently at a dentists' convention of Wieabaden. Thia ape-cialist atated that 40 per cent of the 6-year-old German children, and 56 per cent of the 14-year-old«, exhibit-ed marked defomjttiea of the teeth, mouth and jaw. He named aa the orohnble cauaea of thia condition "\vroi.g nouriahment oi pregnani mothers, ricketa (alao connected with deficient diet), disturbance of the in-ner aecretory glanda, inadequate nouriahment of babie« after weaning, and general constitutional weakneaa." A nation, 66 per cent of arhoae peonle have deformitie« of jawa and teeth. and other aftermath of ricketa, vrill not make a very effect-ivc army within the next ten yeara or les«. Diet of cannon seema to be bad for the teeth. the company guarda. The men meant buaineaa. It waa a matter of life and death to them. The companiea, thinking better of it perhapt, have tiot moved to chase the men from their propcrtie.% thouzh technically the miner* live by thiev-ing company coal. Behind these independent miners —dubbed "bootleg minera" by the contemptuoua — atanda the buaineaa community of the anthracite region. Last year 20,000 independent minera in the anthracite area produced 4,-000.000 tona of coal, according to local estimatea. About 1,000 holea, both aetive and exhauated, dot the region in the vicinity of Shamokin alone. These holes mean money to businesa-men in the region. Hunger Ignore« Danger The independent minera work together in groups of three or four. Somctimee aa many aa nine — but never more than nine aa under the mine lawa that arould bring them under the atate mine inspeetion rules. Their work ia hasardous. There have been 36 fatalitiea in the indua-try this year. Minera killed or injured in an independent mine get no com-penaation or benefits. Insurance companiea regard them a bad riak. But hunger, desperation and brood-ing in poverty appear to the average miner an even worse alternative. He I sa*' the prisoned urorkers prefers to take his chances and live ceaaeless toiling turn like a human being. As for the fut- To battle urith the gases that grip and ure—can he aay it extenda beyond . choke and burn; the daily ton sold to the trucker at • I *aw the grialy struggie beneath the nOW\ IN THE MINE Bj Coviagto« Hali I heard the amotheringr thunder roll, grouring from the mine, And then the shrieka of uromen came wailing dovn the line; I saur the wife and aureetheart, the mother and the child, VVith frightened faees pasa me, vvith 'jyes dilate and u ild; ! And I knew that men urere dving dourn belour, | "I)own in the miroaaible level. Ever since thia neceasity has been realised the development of trade union organitations at times pro-gressed quite rapidly. Occaaionally serious aetbacka urere experienced, but conaiatently the unions gained in atrength and povver until they ac-quired for themeelve« the undisputed right for recognition. The proapeeta of immediate feaaible advantagea, higher wages. more improved urorking condition«. or reaiatance againat the taking away of such advanUges, once gained, all things in urhich even less far seelng vrorkers can easily be interested, have aided in the aatoniah-ing development of the trade union movtment. — Baker*' Journal. with the Alliea also gave the Ruaaian Hitler's preoccupation urith the vrar hear the opportunity to reach out ita pawM and take control of LithUania, Latvia, Eathonia and perhapa other Baltic countries. Right now thv de»tiny of FinUnd ia in the balance. That little republic may be uri ped out, aa an independent country. Apparently it vrill fight, if ita independence is menaced, but it ia a small country of les« then 4,000,-000 inhabitanta, as compared witli Russia'a 170,000,000. Russia'« army alone ia about aa large a« Finland'« entire population. If Finland goea into the Ruaaian hopper, p roba bi y Svreden and Norway —turo of the finest democracies in Europe—urili then be menaced. The Russians have alao increaaed their influcnee in the Balkan countries and may absorb some territory there. Thia vaat increaae in Russian in-fluence is the priče Hitler haa paid for a free hand to fight in the we«t —ubere he does not urant to fight. It !ooka aa »f hc ban trapped himself at !a«t. As for ghinK and lossea on the part of Englanu and France, they have been pretty much of a standoff, «o far as can be learned. There is «o much cenaorship of the newa that readera must make their own gue^en aa to the sinking of submarines and j the outrome nf air firhia. —Miluaukee Po«(. the whole aubject urould be made a politieal iaaue in the 1940 campaign. "Only through the adoption of reattonable amandmenta by the com-ing beayion of congTeaa can thia be averted," the report aaid. The convention referred to the ex-ecutive council for «tudy a recom-mandation that the AFL support the Patman bili to tax and regulate chain stores. Delegate« defended the chains and said that many of them had em-plo.ved union labor and added materi-ally to the incomea of buildera and printei-a through conatruction and ad- —an army of peace, the aoldiera of vertising. peace, the men and uromen of labor. "When I come back five yeara from nour, aa come back I vvill, I urili come The convention defeated a St. Louis trades and labor union reaolu-tion vvhich demanded establiahmeni into San Franciaco urith at leaat 10,- by the AFL of a "high commiasioner" 000,000 duea-paying members. Lewis gave full aupport to Preaident Rooaevelfa neutralitv program but otheruriae did not mention the preaident exccpt to expreaa the hope he might be of help in restoring vvorld peace. A. F. of L. Askfc Congrett* to Amend National l^ibor Relation« Act The resolution committee of the j fift;'-ninth annual American Federa-I tion of Labor convention meeting in Cincinnati, Ohio, the past turo week*. or tribunal to auppresa and eliminate juriadietional diaputes and to prohibit ■triVen until thia high commiitsioner had luled in the dispute. Urged Rejection Mattheur Woll, resolutions committee chairman, said the committee had recommended rejeetion o( the propoaal because the AFL regards itaelf the higheat tribunal to aettle such dispute«. He referred to the dispute betvveen the Brewery Workers' and Teainuters' unions. The Brevrerv Wot kera last ueek obtained an injunetion rextraining the AFL and the Ti*a;nj«tora from enforcing a con ven- uarr.ed that unleaa congress aeta upon . tion deciaion giving the teamsters AFL demanda for amendment of the national labor relations act the NLRB u*il! be a political ia.^ue in the 1940 pre.-iidential campaign. i A report of the committee vrhich jurisdiction over beer truck drfvera. He aaid that the injunetion, in effect, urould prevent peace committee* of the AFL and Congrea of Industrial Organitations from negotiating unity J reaffirmed demands for the amend- 1 demanded by President Roosevelt. ........... ARCH LIGHT IN THE BREADLINE Bjr T. M. BEATOVICH In his hand a ticket for bread, His face unsmiling, boued. Waking for food and bed. He stood in line urith the crowd. H«* gave hia youth and his health In labor urith soiJ and stone, Building his countries* urealth, Having so little his own. STRIKES ■ ' Whenever there ia a strike ure hear the queation "uhat are thoae people striking for?" — Sometimes it ia a quc*tion of hours, another time it may be a question of vvagea, again it may be a protest againat unaanitary and unjust urorking conditions. VVORD OF WISDOM The ur i se man is he urho knours the relative value of things.—Dean Inge. quitting time? Even so, the miner hoids up his ovvn end and counts that much an achievement. A man of intellect ia loat unlesa he unitCH to it energ.v of character.— When ure have the lantern of Diogen-es we must have his staff. fort. No hand can mak« the clock strike for me the hours that are paased.~— Bjroa. "ŽENITEV"—Marriage A 3-ACT COMEDY will be presented » by Bronch No. 1, JSF, at the SNPJ Hali 27TH AND LAVVNDALE AVE. sunday, october 28 Program begina at 3 P. M. — Dancing after the program Ticketa t In advance 35c. -t- At the door 40c. Thtre are laughs galore in this play. Don't Hiil to aee it. ritful light— And then the little cottage. the faces urorn and vrhite— | And I kneur that men urere dying i down belour, "Dovtn in the mine dourn belour, Do^rn in the mine dourn below." And there around the pit mouth, the eold aun overhead. The uridours and orphans urere urait- ing for their dead; j Tho mother and the sureethearta, vrith trembling handa to tand The loved one brought befor« them. thc boy urlthout a friend; 'Twaa the oft repeated «tory from belour, j "Death in the mine dovrn beknv ' Death in the mine dourn belour." *Twaa the oft repeated »tory from the mine dourn belour. "nazi offensive! TRADE UNIONS The trade union movement la the moat Important one to the vrorker«. It I« through it and it alone that tka urorkers ar« able to have a voice in determining their term« of emploj* ment, the vrage rate, the hour« of labor, the trade union rula« and ra-gulations uhich urili be obaerved, and much of the progre«« urhich the trade union movement can make d«pend» upen the e*perience of tho«e who are diraeting it. j Ar^oric^n,. ?prak verv frr»elv of u-hi. Being «ome thirty-five hundred milea distant from the aetual scene of the fighting and bombarding. it is easy to speak of uar. The story urould be entirely different if ue urere situ-ated in the midat of the hattle or even in the countries in which the uar {»reparations are going on. Mo#t Americans are opposed to vvar. In fact, so many of th*«m are opposed to urar that Amerka vvould never get into urar if only tho«? who dcaoiae urar would have aenae enough to uae their intelligence against war. Hourever, most of them feel that America urili be dragged into the war sooner or later. It docsn't much matter to whom you s^>eak about uar, they all have the same feeling about it. Most of them say that it is ail right for the war to go on in Europe. As long as it does not reach this country, let the fools fight. • The problem then ia, to keep America out of urar. Better stili, hovv to keep America out of vvar. VVith the feeling of the citizens that ure urili eventuall.v be dragged into urar, what must be done to reverse the trend of thought? The American Federation of Labor and Congress of Industrial Organizations have both spoken out very hluntl? that the American union-iata vvant to keep this country at peaoe and out of the European urar. American bankers and many indus-trialiata, yea, even the American Manufacturers Association are opposed to the United States getting into tne European conflict. Who then, would dare cmbroil America who deeide hour you and I shall live. It ia they uho give the command, in war, peace, prosperity or deprea>ion. e Fa!l ueathcr is aetting in rapidly and that vvill neceaaaiily mean that our people will have to spi*nd more time indoors. A good many of oui frienda are getting into thc habit of meeting other companiona at the Slovene Lcbor Center. VVhat ia nicer then to stop off for an hour or so to converse vvith your frienda, to resd a book or newspaper, to play a game of cards, or even to do other things. at the Center? Make it a habit to visit the Center at least one evening h week. You'll like it and your friend> uill be glad to see you too. e Socialist* are becoming more aetive in any number of organizations. Hou-ever, results vvill not be forthjoming for some time yet. In order to muko a tmly good shouring for the ranks of lahor and the Socialist movement, a I good many more of our people vvill have to align themselves with thc urorkers. Too many drones urili out-weigh any good thc "urorkers" might do. Oar comrades ahould resolve to set out to do certain things every month. VVhether it uill be aecuring subscriptkns for Socialiat literature and papera, or devoting time to thc build.ng up of the Party, or for the prometion of Branch No. 1, the Slovene I^abor Center, or even the union, deeide that you*re going to devotc certain houra to the urork and then manage to do it. You urili find thc reaulta satiafying. visitors Chicago. —> Anton K«r«ich, aetivc SNPJer and Co-op man and Suretae Mehevic, both from Wauk«gan, Illi-noi«, visited the Proletarec office and Slovene Labor Center laat week. JUNIOR GUILD NOTES Chicago, III. — Rehearsal for the JSF Junior Guild aongs to be preacnt-ed on the program of Branch No. 1. October 29, at the SNPJ Hali. vrill be held every Friday at 7ul0 P. M. The plače is-^Slovene Labor Center. AH members pleaae be there Fri-day, October 20, wKhout fail. — ••