Inšpektor na obisku
56 ljubljanskih inSpektorjev je v pol leta lani opraivilo shupaj 7671 inšpeJiLcij^tih pre. gledov. Največ dela so imele sanitama, tr&na in kornunal-na inSpekciJa. V okriru u-prave inšpekcijskih služb Lju. Dljana, Jd deluje enofcno na območju vseJi ljubljanskib obCin, so sanitama, tržna, kmetijska, gozdarska, veteri narsika, gradbena, urbanistič-na, vodnoeospodarska, cestna, elektroenergetaka in koimunal-na inSpekcija ter inšpekcija cestnega prouneta in inšpekci-ja dela.
Sanitama mšpekcija je o-pravlla 2037 pregledov, od te-ga kar 1525 na zabtevo strank. Gre predvsem zp. aftdeve s področja higlene. InSpektor-ji so imeli s tem toliko dela, da niso mogli zadovoljivo o-pravljati svoje osnome nalo ge, to je sistematskega pre-gleda objektov, ki so pod sa-nitarnim nadaorstvom. In-špektorji niso mogli nadzoro-vati internih menz In bite-jev, podjetij za nudenje higi-enskih usliug, čistilnih naprav za odpadke, liekultumih ob-jsktov. prednietoiv sp'.ošne ra-
be in objektov med gradnjo.
Vsaiko leto ho^ši problesn tudi onečiščevanje zraka in mestni hrup. To področje za-konsko spk>h ni obdelano ali pa tako pomanjkljivo, da za-dev inšpektorji ne morejo re-ševati z upnavnimi ukrepi o-ziroma odločbami.
Inšpekcijska kontrola pri proiavodnji in prodaji živil je še vedno prešibka. Inšpek-torji vzamejo premmlo vssor-cev živil, da bi laiiko govori-h o sistematični kontroli, ka-kršno bi morali imeti. V pol leta so tašfiektorji latoorato-rijsko preiskali 328 vaorcev živil; od teh je bilo 206 vzor-cev oporečnih, en vzorec (sla-doled) pa je bil zdravju škod ljlv.
Sanitarna inSpekcija je del sluabe adravstvenega varstva, poudarjajo inSpektorji. Sani-tama inSpekcija in zdravstve-no varstvo, to je higienska sluS>a, bi roorala kneti pro-gramsko usklajeoo delo, če že ti dve službi ne morete biti 7xiruženi.
Trana inipekcija je v pol leta opravUa 1643 pregledov. Trtna inSpecija mora nadzo-rovati 5750 objektov (trgovin, goetito, obrtaai delavnic, in-dustrijskih objektov itd.), to delo pa ]e opravljalo le 8 in-špektorjev. Premalo jih je, da bi lahfco cq>ra,vljali pre-glede teko pogosto, kot zal>. teva potožao na tržišču. Pre-cej objektov oesiroma dejavno-std in^ektorji sploh ne mo-rejo  pregledaU.
Kornunalna inSpekcija je o-pranrila 1364 pregledov. Ko-munalni inšpektorji ukrepajo pri večjih ali manjših nepra-vikKKStib, kl kaaijo podobo rrvesta ozirotna so v nasprot-ju s kotmmalnim redom in javno snago.
Ugotavljajo, da so javni mestni parici aadovoljivo vzdrževani, precej nesnage pa je na zelenih povTšinah v o-kolici stanovanjskih zgradb, predivsetn okrog Ustih, ly so v upravljanju stanovanjskih podjetij. Poudarjajo tudl, da lansko zimo ni bilo toliko te-žav glede čiščenja snega s hodnikov. Precej dela imajo, ko opozarjajo lastnlke hiš za-radi neurejenih fasad, vane-marjeinih (^raj, neustreznih svetlctoiih naplsov itd.
Urbanistični inšpektorji eo lanl za Bežlgradom odkrill 62 »črnUi gradenj«, od tega 29 stanovanjskih objektov, 7 ga-raž in 26 drugih objektov. Precej več omih gradenj je v ofočini Vič (172), v Sižki (95) in v Mostah (92), manj pa v občini Center (28). Ugo-tavljajo, da se »črnogradite-lji« bolj spretno izmi&ajo kontroli inšpefctorjev, umUta-
jo pa se tudi v bolj odročne predele.
Inšpektorji dela ugotavlja-jo, da se število nesroC pri de. lu lani nl povečalo v primer-javi z letom poprej. Vzroh je v bolj natančnih predpi-sfli o varstvu pri delu, v kon-kretoi odgovornosti vodilnih in nadrejenih, pa tudi v u-krepih inšpefcclje dela, ki je Le zlasti posredovala v tistih PDdjetjih, kjer je možnost nesreč večja.
Precej nepravilnosti so in-špektorji našli pri zaeebnih o-brtnikjji. Delavoi so zaradi u-porabe raznih sredstev kt ke-mikalij izpostavljeni zdrav-stvenim okvaram, uporablja jo nevarne obdelovatae stroje bree saščitoih naprav itd. To še zlasti velja za Kasetme li-varne, dtilavnice, ki predelii-jejo plastične mase in emole, kemične čistilnice, kovinske ter lesne delavnice itd.
Gradbeni inšpektorji opo-zarjajo, da graditelji večine zasebnih hiš grade bree u-streanega strokovnega nadzor-stva, pogosto ne upoStevajo tebničnih predpisov in često-krat odstopajo od projektav
Zs inšpekcijske službe je t Ljobljani na voljo premelo denarja. Posledica tega je, da je inšpektorjev premalo, ker so slabo plačani, služba je tu-di tehniCno slabo opremlje-na. Inžpektorji so v takžnih raamerah največkrat lahko 1« xgasilci«, se pravi, da nepra-vilnosti odkrivajo, namesto da bi jih preprečevali ter z na-sveti in ustreanifni ukrepi do segali, da bi bilo prekrškov čim manj. Dntžtoo v celoK pa takšno zapoznelo posre-dovanje le več stane, kot bi veljala urejena LnSpekcijska sknžba.