Kostnimi pinca n a v gotovim m/a Ljubljana, 17. avgusta 1939. Leto XII. — Št. 34. flVIC GLASILO KRfCANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Naže!en bw? Svoboda delavskih strokovnih Baj proti Jugoslovanski strok, zvezi je star kakor je stara organizacija sama. Ustanovitev našega krščansko socialističnega gibanja je že pomenila sama na sebi revolucijo v slovenskem katoliškem krogu. To gibanje je bilo že takoj ob začetku namenjeno slovenskemu delovnemu človeku za obrambo njegovih gospodarskih in duhovnih pravic. čim bolj se je kapitalizem razvijal, tem večje je bilo nasprotstvo temu našemu gibanju. Vedeti moramo dobro, da niso katoličani samo delavci, kmetje in obrtniki, ampak tudi tako zvani gospodarstveniki, ki jim je moderen kapitalizem nadel neko zavest, kot da so oni privilegiran stan, ki imajo prav povsod pravico odločati, tako v gospodarstvu, v politiki in tudi v socialnem vprašanju. In tako smo videli, posebno po Krekovi smrti, da je bilo naše gibanje prav povsod odvrnjeno, in celo strokovno organizacijo Jugoslovansko strokovno zvezo so hoteli popolnoma izriniti na zapeček, kot da je v življenju slovenskega naroda sploh ni. Kako so ti ljudje razumeli delavsko vprašanje, nam prav jasno pojasni neka tozadevna konferenca, ki se je vršila že pred več kot deset leti. Takrat je že padel v gotovem krogu predlog, da naj se proti Jugoslovanski strokovni zvezi ustanovi nova katoliška delavska organizacija, ki bo imela zgolj podporen značaj, to se pravi, da delavci lahko zbirajo neke prispevke, s katerimi bodo potem drug drugemu Pomagali, če bo kateri bodisi brezposeln ali pa sploh potreben vzajemne pomoči. Da bi pa delavec imel pravico boriti se za svoje gospodarske koristi, pa naj bo to v podjetju ali izven njega, o tem po mnenju teh ljudi ni govora. Koliko je v tej miselnosti pravega krščanskega duha, si lahko vsakdo sam predstavlja, koliko pa je krščanskega duha potem tudi v taki družbi, nam Pa kažejo razmere v gospodarskih podjetjih, kjer ni nobene delavske organizacije. Obstoj in delo Jugoslovanske strokovne zveze na ta način ni vprašanje le kakega konkurenčnega značaja med dvema organizacijama, niti ni boj nekaj ljudi, da si ohranijo svoje naslove, kakor radi ponižujoče karakterizi-rajo gotovi ljudje naše gibanje. Jugoslovanska strokovna zveza pomeni danes veliko več. Ona je predstaviteljica pravega živega dejavnega krščanskega dulia proti obledelemu duhu, samo na videz še krščanskemu. Krščanstvo je vendar občestvo verujočih v zmago Pravice in ljubezni, v zmago Kristusa in njegovih naukov za srečo človeštva. Ali je kaj čudno, da krščanstvo dan-danes v svetu toliko trpi? Dokler bo omagovala v človeški družbi miselnost °aših magnatnikov, je prav gotovo, da delavstvo v krščanstvu ne more viden tega, kar bi bilo nujno potrebno. Zato smo imeli pred desetletjem nešteto Primerov, da so bili člani naših ve,'t skih in prosvetnih organizacij tudi 'članjeni v strokovnih sindikatih katolištvu nasprotnih nazorov. Temu nezdravemu pojavu je hotela Jugoslovanska strokovna zveza napravi konec s tem, da se je po krščan-„k,h nazorih borila za delavstvo, nje-u?V° Pravico in dostojanstvo. Krenila Po svojih načelih pravo in izrazito klavsko pot, ne meneč se za to, kaj "javijo drugi. Vsa nasprotovanja, ki Jl*1 J« JSZ doživljala na tej svoji pra- Občni zbor JSZ je z ozirom na svo-bodo delavskih strokovnih organizacij sklenil tole resolucijo: Smo pristaši svobodnih delavskih strokovnih organizacij. Pripadnost k svobodnim delavskim strokovnim organizacijam temelji v našem krščanskem svetovnem nazoru. Krščanstvo zahteva: svobodo človekove osebnosti in svobodo udejstvovanja človekove osebnosti tudi, ko se združi v organizacije. To svobodo je slovesno poudaril veliki socialni pa-pež Leon XIII. v znani delavski okrožnici, ko je izrekel, da mora imeti delavstvo svobodo ne le ustanavljati or-ganizacije, ki spadajo v zasebno pravni red, temveč jim dati tisto uredbo in tista pravila, ki bodo po sodbi ustanoviteljev najbolje služila določenemu smotru. To načelo je prevzel in še posebej naglasil tudi pokojni papež Pij XI. v del. okrožnici »Quadragesimo anno«. Svoboda delavskih strokovnih organizacij pa ni utemeljena le v krščanstvu, ampak v naravi sami. Kajti le v popolni svobodi se more delavstvo učinkovito udejstvovati in uveljavljati v boju za svoje pravice. Ta svoboda je potrebna zlasti sedaj, ko so napovedali podjetniki organiziran boj kolektivnim pogodbam in svobodnemu udejstvovanju zastopnikov delavstva v podjetjih. Resolucija dovolj jasno poudari in navaja načelne razloge, zakaj morajo imeti delavske strokovne organizacije svobodo. Vendar pa ne bo odveč, če to vprašanje še nekoliko bolj obdelamo. Delavstvo trpi največ zaradi tega, ker se še ni moglo uveljaviti v družbi kot poseben stan z vsemi pravicami, katere ima vsak stan. Tudi se ni mogel še uveljaviti v družbi s svojimi zahtevami: Da imej v družbi vsak stan toliko pravice in tisti položaj, ki mu pripada z ozirom na njegove doprinose za družbo in z ozirom na njegovo važnost za družbo. Kateri je tisti stan, kateri je za družbo najvažnejši, ve vsak. Prav nazorno je to povedal papež Leon XIII. v svoji okrožnici »Rerum novarum«, v svojem tako važnem stavku, namreč, da izvira bogastvo držav iz dela delavcev. Dosledno temu bi moralo imeti delavstvo v vsaki državi najvidnejši položaj. Dejanske razmere učijo ravno nasprot-11,°- Delavstvo živi večji del brez pravic in brez upoštevanja v družbi. To je gotovo krivično. Družba prav dobro to ve, pa kljub temu noče popraviti krivic. Nasprotno! Privilegiran- organizacij ci družbe se trudijo z vsemi silami in sredstvi, da bi te krivice ostale, ali pa da bi se celo še povečale. Delavstvu ne preostane drugega, da gre v boj za te pravice. Življenje ga je naučilo, da bo samo to imel, kar si bo priboril. Borba pa zahteva naporov, dušnih in telesnih. Najprvo mora delavstvo svoj stan dograditi. Svoj stan mora spoznati tudi notranje. Zahteve stanu mora znati razložiti in utemeljiti. Najbolj je pa potrebno, da zna govoriti jezik svoje dobe. Ne pomaga nič. Govoriti mora v jeziku, v katerem govore zlasti privilegiranci v družbi. To je: delavstvo mora poznati vse probleme, ki vzdržujejo in gibljejo družbo. Poznati mora gospodarstvo, ustroj države, zakonodaje itd. Taka vzgoja, tak razvoj iz nebogljenega otroka v krepkega moža zahteva velikih naporov, notranje pojeklenje-ni'h značajev, notranje samostojnosti in notranje pripravljenosti na žrtve in boje. Take značaje treba vzgajati. Kje naj dobi delavstvo tako vzgojo? Te ne more dobiti niti v zavodih, ki bi jih osnovala država, niti v ustanovah, ampak le v ustanovah, ki si jih je zgradilo delavstvo samo in z lastnimi sred-stvi. Pri ustanavljanju in izbiri takih ustanov odnosno organizacij mora imeti delavstvo popolno svobodo. Kajti le v isti organizaciji, kateri pripada delavec s srcem in razumom, bo mogel tudi samega sebe takorekoč vtelesiti. Smatral se bo za del tega občestva in čutil tudi obveznost v svoji vesti, da vse doprinese, kar je potrebno, da bi to občestvo delavsko, kateremu pripada po svoji svobodni odločitvi, vedno bolj napredovalo in se vedno bolj bližalo svojemu cilju, to je, da bi čim več doprineslo za dvig in rast delavskega stanu. Svoboda in pripadnost k gotovi organizaciji je utemel jena v naravi delavca in v naravi stvari same. Ta svoboda — svoboda osebnosti člo-vekove in svoboda, če se več svobodnih osebnosti združi, da bi dosegla gotov namen —, je pa zlasti zaščitena in negovana v krščanstvu. Zato ni slučaj, da se ravno največji krščanski duhovi potegujejo za to svobodo in jo tudi branijo. Dosledno temu je dolžan vsak kristjan, da brani in neguje to svobodo. Zaradi tega ni slučaj, da je kardinal Verdier rekel zastopnikom krščanske internacionale leta 1937. v Parizu: »Vi ste predstavniki svobode.« Zato tudi ni slučaj, da se je zastopnik krščanske internacionale proti vil, da bi mogli biti člani mednarodnega vi poti in jih še doživlja, izvirajo le iz napačnega .pojmovanja delovnega človeka. Tudi ustanovitev nove katoliške delavske organizacije, ki pa se je počasi prelevila v Jugoras, moramo gledati iz tega stališča. Ta organizacija ni prav nič drugega kot dete stare miselnosti ljudi, ki menijo samo to, da delavec nima prav nobene pravice boriti se za svoj gospodarski in kulturni napredek. Vprašanje Jugoslovanske strokovne zveze je vprašanje svobodne delavske borbe po krščanskih načelih, kot je to želel in zahteval pokojni dr. J. Krek in obe veliki socialni okrožnici papežev Leona XIII. in Pija XI. Boj tako imenovane politične katoliške skupnosti in slovenskega dela Jugorasa proti JSZ, je boj starokopitnega katoliškega mnenja proti duhu dr. J. Kreka. Naše članstvo prav dobro razume ta veliki boj in je tako izrazito in jasno prav v tekočem letu že ^večkrat povedalo svoje mnenje, kot še nikoli. Želimo le to, da nas razume vsa dobrohotna katoliška javnost in Jugoslovan, sko strokovno zvezo podpre v njenem idealnem in požrtvovalnem stremljenju v korist procvita krščanske misel-nosti med slovenskim narodom. S. Ž. urada dela tudi zastopniki bivših avstrijskih (Sušnikovih) strokovnih organizacij in zastopniki ruskih organizacij, ker se jih ni moglo smatrati za zastopnike svobodnih organizacij. Iz istega razloga ni sprejela krščanska internacionala avstrijskih strokovnih organizacij, dasi so izpovedale krščanski svetovni nazor. Tudi poljski episkopat je vodila ista ideja, da je odklonila vabilo, da bi pristal na enotne katoliške organizacije in da je v posebni okrožnici slovesno izjavil, da se ne sme kratiti svoboda delavskih strokovnih organizacij. JSZ je krščanska strokovna organi, zacija. Kot taka je članica tudi krščanske strokovne internacionale. Zato izvršuje odlično krščansko nalogo, ko brani svobodo strokovnih organizacij, če ne bi tega napravila, bi se izneverila eni izmed največjih in najvažnejših nalog krščanske strokovne organizacije in bi po krivici nosila ime krščanske strokovne organizacije. Zavedajmo se: Če je katera organizacija proti svobodi delavskih strokovnih organizacij ali dela celo na to, da bi se ukinile svobodne strokovne organizacije, ne dela krščansko, ampak pogansko in v službi kapitalizma in pa svojih »hohštaplarskih« voditeljev. Občni zbor Strokovne zveze papirničarjjev V nedelj-o 20. avgusta t. 1. bo redni letni občni zbor zveze ob 9. zjutraj v gostilni Gašperlin v Vevčah. Dnevni red: I Čitanje. zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o delu zveze in poročilo skupin. 3. Volitev odbora. 4. Govor zastopnika centrale. 5. Razno in .sklepi. V smislu pravil JSZ tvorijo Oibčni zibor delegati krajevnih skupin, ;ki so bili določeni za centralni oibčni zbor. Vse papirniške skupine vabim, da pošljejo svoje zastopnike. Predsednik. V juniju so se povišale vloge pri hranilnicah za 17 milijo« nov dinarjev Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v juniju 1939 pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 7.5 milijonov na 664.4 milijone, v tekočem računu za 9.7 milijonov na 46S.8 milijonov in skupne vloge za 17,280.769 na 1.133,167.972 dinarjev, torej za več kot \lA%. Vloge na knjižice so narasle pri 14, v tekočem računu tudi pri 14, skupne vloge pa celo pri 16 hranilnicah, torej pri večini. Tudi število vlagateljev se je pomnožilo pri večjem številu hranilnic, namreč število knjižic pri 14, Število tekočih računov pri 8, skupno število vlagateljev pa pri 1.3 hranilnicah ter znaša sedaj 131.701. Te prav razveseljive številke dokazujejo, da so se vlagatelji naiših denarnih zavodov že pomirili in prinašajo zopet svoje vloge v večjih zneskih v denarne zavode. S-trč kčmia pjfrfz&eila Vzorna službena pogodba >Delavska politiku« z dne 10. oktobra je prinesla naslednjo službeno pogodbo med delodajalsko zbornico v Ljubljani in referentom g. Prežel j Francetom. , »1. Delavska zbornica, ki se v nadaljnjem besedilu te službene pogodbe imenuje v ikratico ».službodavec«, sprejme v silužbo gos,pod a iPreželj Franceta, ki se v nadaljnjem besedilu to pogodbe imenuje »službojemnik«. 3. Službodavec sprejme .službojemnika v služibo za čas življenja službo-jemnika, in sicer na osnovi 3. odstavka S 1158. obč. drž. zakonika odnosno § 233 obrtnega zakona. Služba je do-življenjska, t. j. dosmrtna službeno razmerje je doživljenjsko, t. j. dosmrtno in je za časa življenja službojemnika neodpovedljivo, to pa tako, dai se ga namesti kot referenta v okviru svojega zakonitega delokroga. 3. Službeni prejemki službojemnika znašajo mesečno 3.600 dinarjev. Službeni prejemki se vsako leto zvišajo za 100 din toliko časa. da doseže mesečni znesek 4500 din. Služibodajalec .se zaveže, da mu pravočasno preskrbi v svojem rednem in v svojiih izrednih proračunih za kritje vseli obveznosti iz te službene pogodbe. 4. Vsi navedeni službeni prejeinlki so čisti prejemki brez odbitkov in plača službodavec vse davke, takse, pristojbine, zavarovalne prispevke, pokojninske prispevke in vse evetualne druge dajatve, ki izvirajo iz te službene po-godbe, v celoti sam, ne glede na to, če zakon in obstoječi predpisi del teh dajatev oziroma odbitkov prevaljuje na službojemnika, v kolikor pač službodavec kot javna ustanova odnosno služ-bojemnilk kot javni nameščenec vseh teh dajatev po zakonitih določilih niso oproščeni. Službodavec Se zaveže službojemniku dokupiti pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, tako da se je ob vstopu v službo vzelo v poštev še celotno dosedanje službo-vanje službojemnika pri OUZD v Ljubljani, tako da se bo ob vstopu v službo smatralo, da je službojemnik pri Pokojninskem zavodu že zavarovan od 26. marca 1930, iti sicer po premiji, ki odpade na današnje službene prejemke. Tudi službojemniku pripada v prvem letu .službovanja tritedenski dopust, v drugem letu štiritedenski dopust in po petih letih pettedenski dopust. Za časa dopusta tečejo službo-jemniku neokrnjeni služb, prejemki. 5. V slučaju bolezni pripadajo služ-bojemniku neokrnjeni prejemki za dobo enega leta. Ako je bolezen daljša od enega leta, more službodavec službeno razmerje odpovedati le, ako je medtem Pokojninski zavod v Ljubljani službojemnikii pravomočno priznal radi te. nezakrivljene preprečitve službovanja, to je zaradi bolezni ali nezgode po zakonu o pokojninskem, zavarovanju službojemnika pristoječe dajatve. Kadar pa odpade pri službojem-uiiku zapreka vršiti islužbo, povzročena bodisi zaradi bolezni ali nezgode, tedaj predmetno služil, razmerje zopet oživi. Službodavec pa mora v tem primeru sprejeti službojemnika ponovno v službo', mu mora dati zaposlitev v smislu točke 2. te pogodbe in oživijo službo, jemniku vse pravice iz predmetne službene pogodbe. 6. Službojemnik obdrži pravico do polnih islužbenih prejemkov v primeru vpoklica na orožne vaje, ako take vaje trajajo do dva meseca. Ako trajajo orožne vaje več Iko dva meseca ali kadar je vpoklican službojemnik k vojakom zaradi vojske ali zaradi mobilizacije, mu pritiče 60 odstotkov prejemkov. 7. Službodavec se izrecno odpoveduje pravici odpovedati službeno razmerje iz naslova odpustnih razlogov, navedenih v S 239. obrtnega zakona, kolikor niso navedeni odpusti oziroma važni razlogi takega značaja, da jih more sodno kazensko oblastvo zasledovati in je službojemnik s pravomočno razsodbo kaz. sodišča zaradi njih obsojen. Na podlagi pravomočne odločbe kazenskega sodišča sme in more službodavec brez odpovedi odpustiti službojemnika in razrešiti predmetno neodpovedljivo službeno razmerje. Proti odpustu pa je dopustna pritožba na disciplinsko razsodišče, ki obstoji iz treh članov. Enega člana imenuje službodavec, enega službojemnik, enega pa kr. banska uprava izmed tamkaj uradujočih banskih svetnikov. Proti razsodbi disciplinskega sodišča pa je dopusten rekurz v 15 dneh od dneva dostavitve razsodbe na olkrajno sodišče v Ljubljani, ki o sporu dokončno in pravomoč-no odloči. Datum pravomočnosti raz-,sodbe okrajnega sodišča v Ljubljani je datum prenehanja predmetnega službenega razmerja. Iz kakih drugih vaz-nih razlogov razrešiti služb, razmerje službodnvec zaradi izrecnega odreka ni upravičen. 8. Službojemnik smeodpovedaiti predmetno neodpovedljivo služb, razmerje po preteku 5 let držeč, se odpovednega roka 6 mesecev, za službodaven pa je službeno razmerje neodpovedljivo in ga tudi ne more razrešiti s pristankom službojemnika s pričo prisilnosti določb 8 1158. obč. drž. zakona. 9. Ako preneha službodavec kot ju-ridična oseba pravno obstojati, preidejo vse te obveznosti iz predmetne pogodbe na tisto ustanovo, ki je dejansko pravni naslednik službodavca ali ki jo zakonodaja ustanovi z istim namenom ali pa na tilsto ustanovo ali pa oblastvo, ki je prevzelo pri likvidaciji njegovo premoženje. Bodoča zakonodaja ne more vplivati ali spreminjati določil predmetne službene pogodbe. 10. Službodavec se odpoveduje pravici ugovarjati tej pogodbi zaradi pri-krajšbe nad polovico. tl. Službeno razmerje iz te pogodbe se prične š 'tistim dnem, ko je službojemnik nastopil službo pri službo-davcu, potem ko mu je bil izročen odpravek te pogodbe.« Pri razgovorih o delavskem vprašanju je omenil zagovornik delavskih pravic, da obstoja pri delavcu v pogledu zaposlitve pri določenem delodajalcu vsaj moralna pravica (dejanske mu obstoječa zakonodaja ne priznava), pri dotičnem delodajalcu pa moralna dolžnost, da zaposli delavca. Zastopnik podjetja — niti lastnik ni bil — pa je. ogorčen pobijal to stališče, češ: »Mi se ne damo vzeti pravice, katere delavce naj zaposlimo ali pa odklonimo«. To stališče je strogo kapitalistično, ki priznava kapitalu vso pravico in neomejeno oblast. To stališče pa tudi nazorno dokazuje, kdo je povzročitelj in nosilec razrednega boja. Nihče ne mori! zanikati, da pomeni nazirahje delavca o moralni pravici do zaposlitve, poseben breg, stališče zastopnika, ki zanika tako moralno pravico, pa zopet poseben breg. Med obema bregovoma pa je prepad, ki ga ne bo mogoče premostiti, dokler bo zastopnik podjetja vztrajal pri svoji zmoti in pobijal tako moralno pravico. Stališče zastopnika podjetja je zmotno. Je več razlogov. Omenili bomo pa samo dva. Zastopnik podjetja ni niti lastnik, ampak samo predstavnik družbe, ki je dala kapital za obrat. Njegovo stališče torej zastopa mnenje, da je družba kot lastnica podjetja neomejena gospodarica in sicer edino zaradi tega, ker je dala kapital. Kapital, sam na sebi mrtev, prevzema funkcije živega bitja. Kapital ukazuje, odloča in vlada. Kapital je seveda potreben. Toda ie mrtev. Zaradi tega predstavlja v podjetju negativen faktor. Pozitiven faktor predstaviia živa moč, t. j. delovna sila. fie ne bi bilo tega pozitivnega faktoria bi bil negativen faktor, t. j. kapital brez |M>mena. Tovarna, pa naj bo še tako moderno opremljena in naj ima še toliko naročil, bo mrtva in nedonosna. če ni zraven pozitivnega fak-toria. t. j. človeške delovne sile. Zaradi tesra je stališče zastopnika nod-ietin. ki zagovarja absolutno oblast kapitala zmotno, proti naravno in protin ravno. Dnisro vprašanje je: Kdo ustvarja družbene vrednote? Naziranje o absolutni oblasti kapitala nuino predpostavi ia naziranje, da je kapital, če ne že edin. nrav gotovo pa slavni faktor v produkciji in da mu torej pritiče glavni dohodek iz produkcije. Tako naziran ie nujno povzjroča krivične plače. Se več. Delavstvu se osporava pravica do lastništva na njegovem lastnem produktu. To je: nasilno se mu odtecuie donos njegovega dela in sicer v taki meri. da ne more živeti dostojnega življenja. To pomeni raz-ded i n j en j e delavstva. Tako naziranje seveda ne more razumeti, da bi se sploh govorilo o kaki moralni pravici do dela. Zakaj? Prvič ne more razumeti tega, če delavstvo navajo, da je preslabo plačano z ozirom na svojo storitev. Drugič ne more tudi razumeti tega, kaj pomeni biti zaposlen pri enem in istem podjetju več let. Da vlaga v to podjetje leto za letom svojo telesno in duševno silo in da je za to prenizko plačan. Ravno zaradi tega bi mu moralo podjetje priznati vsaj moralno pravico do zaposlitve. Te pravice mu ne bi smelo osporavuti brez utemeljenega vzroka. Te pravice mu ne bi smela osporuvati zlasti oseba, ki se sklicuje odnosno trdi, da je katoličan. Zmote raznih pokretov in sistemov ne bodo premagane s papirnatim kričanjem in nasiljem, ampak z dejanskim krščanstvom. Taka naziranja zastopnika podjetja jih l>odo še okrepila, ker ni to naziranje nič drugega, kakor zagovarjanje najbolj brezobzirnega kapitalizma. gffr————l—m m. - — .i —-—»n«™ Pomanjkanje delavcev v rudarstvu »Industrijski kurir« piše, da se opaža pri rudarskih podjetjih v severnem delu naše države (torej v Sloveniji) pomanjkanje rudarjev. To pomanjkanje je nastalo zaradi odhoda našega delavstva Zaslužki so številčno precejšnji, toda sorazmerno s ceno hrane nič večji kot pri nas, vendar vlečejo, ker nekaj človek le prištedi. »Industrijski kurir pristavlja, da bo treba to emigracijo zabraniti. Vsi mu damo prav! Prej pa je doma treba dvigniti podjetnost, da bodo ljudje doma delalii, doma zaslužili in po domače govorili in se za dom navduševali. (Tovarniški vestnik • od 15. VI. 1939.) Se jjo vse.m strinjamo. Ako bi seveda mi kaj takega povedali in napisali bi nam gospodje, kakor so že večkrat, rekli, da je to »demagogija«. Vendar pa vidimo, da temu le ni tako. Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem se najprisrfineje zahvaljujem, ker so me tolažili ob prerani izgubi moje drage ženke Marije Savnik, preditLni-čarke v tovarni platnenih izdelov v Jaršah, ki je položila na oltar materinske ljubezni svojo blago dušo. Prav prisrčna hvala g. inž. Kremžarju in g. ravnatelju Reberniku zu prekrasen venec. Enaka hvala vsem sod el a vik a m predilnice, ki so, čeprav težko, žrtvovale prekrasen venec svoji dragi sodelavki; nadalje godbi »Domžale« za v srce .segajoče žalostinke, osebju predilnice ter delavcem tovarne Bonač v Količevem in isiplok vsem, ki so v tako obilnem številu pohiteli na zadnjo pot pokojnice. Alfonz Savnik. Nov družabni red in združevalna svoboda Glavni predstavnik belgijske krščanske strokovne zveze H. Panwels je povedal na mednarodnem kongresu za socialno politiko v Parizu o tej zadevi to-le: Kot prepričan pristaš poklicno-sta-novskega reda moram izjaviti, da sem 6e imnogo bolj tudi pristaš združevalne svobode strokovnih organizacij, da zahteva naše pojmovanje poklicno-stanovskega reda brezpogojno spoštovanje te svoliode in da se ravno v tej točki loči jasno od doslej nastalih korporativnih sestavov. Pridružujem^ se mnenju msr. de Solagesa. Ce naj bo združevalna svoboda žrtev novega reda, raje nočemo poklicno-stanovskega reda. Vsled našega pojmovanja združevalni svobode se ne moremo zadovoljiti s tem, da bi imel delojemalec pravico, da pristopi ali ne pristopi k edini organizaciji, ki ima uradni monopol ali pa si hoče monopol pridobiti in vsiliti' drugim. Pod združevalno pravico razumemo pravico do popolnoma svobodnega pristopa k strokovni organizaciji, ki si jo izberemo brez zunanjega ali moralnega pritiska. Samo taka svoboda upošteva človeško dostojan- stvo in obenem služi bolj kot kakršna koli oblika edine organizacije socialnemu napredku. Združevalna svoboda obstoja: 1. v pravici ustanavljanja poklicnih združenj, 2. v neomejeni možnosti posameznika do svobodne izbire društva in 3. v načelni enakopravnosti posameznih strokovnih smeri. Država mora spoštovati to enakopravnost in ne sme dajati nobeni smeri prednosti recimo iz političnih vzrokov. Če ta pogoj ni izpolnjen, se lahko zgodi, da združevalna svoboda ne obstoja kljub svečanim načelnim izjavam. Strokovna organizacija pa je samo tista organizacija, ki je bila ustanovljena po delavcih in za delavce, samostojno in za zastopstvo poklicnih > koristi delojemalcev, katerih voditelji so izvoljeni od sočlanov ui zato odgovarjajo njim in samo njimi /,u svoje poslovanje in strokovničarsko delovanje. Po tej ugotovitvi ni mogoče priznati za prave strokovne organizacije strokovna društva, ki so jih ustanovili delodajalci ali pa drugi v njihovo zaščito, pa naj nosijo katero koli ime. Manjka jim namreč zaupanje. Zato ne morejo trditi, da zastopajo delavstvo in jih za prave strokovne organizaci- je ne more priznati strokovno gibanje niti ne oblast. Ko govorimo o združevalni svobodi, se ne bomo ozirali na tu dozdevna »strokovna« društva, ker potrebujejo zaščito samo prave strokovne organizacije. Dozdevna »stro-i kovna« društva pa samo škodujejo združevalni svobodi in pravim strokovnim organizacijam, če te niso ču-ječe. Novi poklicno-strokovni red je končni cilj strokovničarske dejavnosti. Naloga strok, organizacije je namreč ustvarjanje splošno-poklicnih uredb, ki jamčijo organiziranim delavcem posebej in delojemalcem na splošno minimum na delovnih pogojih in zaščito. Oni dan, ko je nastalo prvo strokovno društvo, je bil položen, neglede na njegovo stališče, temeljni kamen poklicno-stanovskemu redu, kajti strokovničarsko delovanje v smeri doseganja poklicnih uredb, je postavilo svoje zahteve, katere mora staviti vsaka strokovna organizacija. In ker drugače ni moglo biti, so zahtevale strokovne organizacije dalekosežne pravico za razpravljanje in določanje delovnih pogojev in so se potrudile, da so pritegnile vprašanja, o katerih so odločali do tedaj sami delodajalci, v okvir razpravljanja in sklepanja delodajalcev in delojemalcev. Kolektivna pogodba, ena prvih sploŠno-poklicnih uredb, je posledica in uspeh navedenega prepotrebnega strokovničarskega delovanja. Tarifna pogodba in splošno-poklic-na uredba — kot se pojmuje v po-klicno-stanovskem redu, se pa med seboj ne smeta zamenjavati. Prva je svoboden dogovor, do katerega državu obe stranki kvečjemu napoti ali pa igra vlogo posredovalca; splošna poklicna uredba, ki pride praktično za tarifno pogodbo, pa je dejanje vlade, ki proglasi med delodajalci in delojemalci sklenjeno pogodbo za splošno obvezno in ji da še zakonito sankcijo. Nekateri se boje, da bo vsled takih uredb padlo zanimanje delavstva zu strokovno gibanje. Ta strah pa je neutemeljen^ Splošno - poklicne uredbe bodo boljše ali slabše — zavisno bo to od strokovnih organizacij, ki bodo močnejše ali slabejše. V poklicno-sta-novskem redu bodo strokovne organizacije vsaj toliko potrebne, če ne še bolj, kot v sedanjem redu. Močne strokovne organizacije pa bodo najboljše varstvo delavstva. Sicer smo pa doživeli v Belgiji, da je paritetni odbor soglasno zahteval, naj se sprejeti sklepi proglase za splošno obvezne. Pri nas imamo zakon, ki ]>ooblašča vlado, da proglasi za splošno obvezen tarifni dogovor, sklenjen v domači industriji. Nekateri se boje nevarnosti državnih posredovanj. Toda ali ne posega država stalno v gospodarstvo? Ali ne sklepu država trgovskih pogodb in gospodarskih dogovorov, ali ne upliva ona s svojo finančno politiko na cene in ali se ne uveljavlja zelo močno pri gospodarskih in poklicnih organizacijah. Treba se je vprašati, če bi imelo gospodarstvo dobiček od tega, če bi državne posege vodili strokovnjaški organi. Jaz moram to potrditi. Poklic-no-stanovski red bi lahko vršil s tem v zvezi hvaležno nalogo. Ali res ni moralnih obveznosti? ^[)o nalili kra jih Celje Izlet, ki bi so moral vršiti 20. avgusta, je preložen na 3. septembra. Ta sprememba je bila nujna z ozirom na to, ker za 20. avgust nismo mogli dobiti avtobusa. Vsi izletniki naj vzamejo to obvestilo na znanje in se pripravijo za 3. september. — Odborniki, odbornice! Nocoj v peitek, dne 18. avgusta ob 8. zvečer, je v gornji sobi važna seja). Pridite torno! Škofja Loka V nedeljo, 20. avgusta, ob pol 10. uri dopoldne se vrši v gostilni »Plevna« sestaalek članstva strokovne skuipine tekstilnega delavstva iz traške predilnice. Prosimo vse 'članstvo, da se sestanku gotovo in točno udeleži. — Neki delavec iz predilnice pozablja, kakšno mora biti občevanje s svojimi sodelavci in sodelavkami. Spozabil se je celo tako daleč, da je svoji sodelavki pljunil v obraz i jo zmerjal z nedostojnim izrazom. Opozorjen je bil od g. šefa, tla je tako občevanje nedovoljeno, pa vseeno nič ne pomaga. Mi, ki želimo vsakomur samo dobro, poslednjič opozarjamo fanta, da preneha s svojim nedostojnim vedenjem, sicer bomo v obrambo naše delavske časti prisiljeni poklicati na pomoč oblast, katera bo paič storila z njim to, kar zasluži. Fant, pamet! Trbovlje ('■lanski sestanek skupine JSZ .se bo vršil v ponedeljek 21. avgusta ob 5. uri popoldne v prostorih skupinskega tajništva. Udeležba je za vse člane strogo obvezna. — Odbor. Količevo V nedeljo, 13. avigusta, se je v prostorih stare šole v Dobu vršil članski sestanek naše strokovne skupine papirnica r jev Količevo. Sestanek je bil izredno dobro obiskan. Za centralo so je sestaka udeležil itov. tajnik Rozman*, ki jo porogal o pogajanjih z g. Bonačem glede izrednega nabavnega prispevku. C!. Bonač; je pristal na izplačilo enkratnega nabavnega prispevka v isti višini kot leta 193«., tako da ,se izplačilo izvrši pod istimi pogoji kot lani. Nato je zastopnik centralo še poročal a kliče, da je to početje tega kartela velika škoda za narodno prosveto in kulturo. Kar sama od sebe se mi vsiljuje potreba, da kot prizadet papirniški delavec povem svoje mnenje. Trdi se, da je papir, ki so uvozi k nam, cenejši ikot pa naš papir — kar jc rcs — (la pa ni za to nobene stvarne potrebe. Trdi se tudi, da je naš papir zaščiten z visoko carino. Poglejmo to visoko carino: za rotacijski papir je znašala prvotno 132 din, sedaj pa I I din za 100 kg. Za isti papir znaša uvozna carina v Italijo 128 din, v Madžarsko 90 din. Romunijo 342 din. Bolgarijo 100 din, k nam pa celih lil dinarjev. Zato se je pa tudi uvoz dvignil od 4*49 vagonov v letu 1927. na 1203 vagone v letu 1933. in se šo stopnjuje. Za nesatinirun papir znaša uvozna carina 132 din, v Madžarsko pa 270 din, v Švico celo 338 din. Pri nas je dobro zaščiten le pisarniški papir. Torej se o dobri carinski zaščiti no more govoriti. To nizko carino na rotacijski papir pa so mnogi špekulanti izrabljali na ta način, da so v trdih zvitkih uva-ž,ali boljšo vrste papir pod označbo rotacijski in ga potem doma rezali na poljuben format. Poleg tega pa so Avstrija, Češka in sedaj velika Nemčija forsirale izvoz papirja še s tem, da dajejo izvoznikom velike olajšave in izvozno premije od 20 do 30 odstotkov prodajno ccne. S takim (lumping uvozom so imeli korist uvozniki papirja, torej razne papirne veletrgovine in tis-karnarji, ker pri cenah svojih izdelkov kalkulirajo z domačimi cenami papirja, ne pa z uvoženimi. Kapaciteta jugoslovanskih papirnic so ceni na 4200 vagonov letno. Poraba papirja v Jugoslaviji se prav tako ceni na ca. 4000 vagonov. Uvozi se' pa papirja čez 2000 vagonov letno. Izvoz iz Jugoslavije pa je padel povsem samo zaradi dumpinga velikih izvoznih držav, kar pa naša papirna industrija ne more, ker naša država take majhne industrije nima interesa podpirati. Če je sedaj stremljenje kartela v tem, da se uvoz papirja čimbolj omeji, je to pravilno, ker naše papirniško delavstvo že več let sem ni stalno zaposleno vprav zaradi naraščajočega uvoza papirja po dumping cenah. Omejitev takega uvoza pa se skoraj ne more drugače doseči kot s kontingentom. Protestiramo samo proti temu, da se je ta kontingent določil na 460 vagonov, kar je odločno previsoko, če upoštevamo, da ni vštet tu rotacijski papir, ki se ga uvozi okrog 1200 vagonov, kar znaša skupaj 1660 vagonov. Da je pa papirni kartel zvišal cene ne samo uvoženemu papirju, temveč tudi doma izdelanemu, je pa seveda tista senčna stran in glavni namen kartela, ki gre za čim večjim profitom. Borba med tiskarnarji in papirnim kartelom se mi zdi in mislim, da sc ne motim, zgolj borba za dobičke. Vse sklicevanje na narodno prosveto in kulturo, je samo orožje, ki je pripravno za boj. Kdo pa podpira papirno delavstvo, kadar stoji v mezdnem boju? Ko je bilo v boju vevško delavstvo, n.pr. »Jutro« ni hotelo objaviti nobenega članka o tej borbi, »Slovenec« je pa prinesel celo napad na organizacije, ki so gibanje vodile. Da bi pa ob takih gibanjih poslali na lice mesta svoje poročevalce, kot jih pošiljajo za mnogo manj pomembne dogodke, jim pa še v g'avo ne pade. Tiskarnarji sedaj robantijo. Če jim borba ne uspe, bodo potem vsaj cene poljubno zvišali, ko bo javnost že na to pripravljena. Tako se dela danes povsod in tudi tukaj ni izjeme. Mi papirničarji opazujemo to borbo dveh interesentov za čim večje dobičke iz katerih pa bomo tudi mi morali narediti svoj zaključek s tean, da bomo naiš položaj i/boljšali. Papimičar. Gasilski kongres v LJ11 ni V nedeljo, pondeljek in torek se jo vršil v Ljubljani kongres jugoslovanskega gasilstva. Kongres sam jo imel namen poglobiti gasilsko misel, to_ veliko človekoljubno idejo, pokazati pa tudi organizatorično in tehnično stran organizacije. Na kongres se jo zbralo na tisočo gasilcev in sprevod v torek dopoldne jc pokazal kako velika je med našim ljudstvom: še misel medsebojne pomoči v nesreči. Gasilstvo samo, ki prav za prav ne nudi nobene ugodnosti svojim članom, zahteva pa ob klicu na pomoč samo žrtve, jev i'en-. sitva, ki od dolgega govora niso niti besede razumeli in se jim je v celem prebralo v slovenskem jeziku le resolucije. Zvečer so se valile nepregledno množice po Tyrševi cesti proti Stadionu, kjer je bila uprizoritev Kure-tove masovne »Igre o kraljestvu božjem«. Tudi o 'tej več v enem naslednjih odstavkov. Opolnoči so imeli po vseh ljubljanskih žup. cerkvah škofje, ki so se udeleževali kongresa, službo božjo. Noč je večina deželanov pre-čula ali pa so spali pod milim nebom. — V nedeljo 30. julija je bil zaključek kongresa. Dopoldne je imel na Stadionu sv. mašo s pridigo kardinal Hlond. Precej po kosilu so se začele zbirati okrog Jugoslovanske tiskarne skupino za sprevod, po ulicah in cestah proti Stadionu pa gledalci. Sprevod se jo začel pomikati ob treh in je trajal nad eno uro. Kardinal Hlond, škofje, ministri in drugi častni gostje so zavzeli svoja mesta na balkonu hotela Uniona. Sprevod sta odprli državna in papeška zastava in simbol: dečki so nesli mogočen križ, ki so ga obdajale v belo napravljene deklice s palmami v rokah, prednji dve pa sta nosili krono in žezlo. Sledili so po vrsti zastopstvo uniformiranih Poljakov in Hrvatov v narodnih nošah, oddelek jugoslovansko vojske, 10 močnih kolon Slovenskih fantov v krojih z gozdom praporov, četica moškega naraščaja z rdečimi zastavicami, 10 dolgih kolon Slovenskih deklet v krojih in zopet četa mladenk, skupina trboveljskih rudarjev v črnih uniformah (kardinal se je prod delavci trpini odkril), skupina zagrebških Slovencev, vajenci, rokodelci, zas*topstva Rafalevo družbe, Karitativne zveze. Pevske zveze. Sedejeve družino, Slomškove družbe, Slov. kat. akad. starešinstva, Akad. zveze, Slov. dijaške zveze, poljskih akademikov, Zveze absolventov kmetijskih sol, Kmečke zveze s prapori; 3 novi pra-pori Krščanske delavske mladine (Maribor, Radovljica, Sostro), krepka skupina. enotno oblečenih članov iste, 4 prapori Jugoslovanske strokovne zveze (Jesenice, Kamnik, Škofja Loka in Zagorje), okoli 250 članov JSZ s predsednikom na čelu; konjenica, fanlara, predsedstvo in zastave Prosvetne zveze; sledile so nepregledne vrste pristnih in stiliziranih narodnih noš, ki so tvorile najlepši in najdaljši in najbolj pester del sprevoda (čudil sem se, da je še toliko tega narodnega blaga med nami!), med njimi skupina Belokranjcev; v konec pa so se uvrstile verske kongregacije. V sprevodu je igralo t > godb. Na Stadionu so govorili zastopniki vseh navzočih narodov za mir, nato so se vršile litanije z blagoslovom. Tako je bil kongres zaključen. Na ljubljanskih železniških postaj ah jc bil pozno v noč živahen promet. darle še neko zdravo merilo socialnega čuta. In ta kongres nam je pokazal da je čuta za poižrtvovalno pomoč svojemu bližnjemu še veliko, čeprav nam vsakdanje življenje samo kaže malo drugačno sliko. Gasilski miselnosti, ki ima svoje globoko korenine v pravi krščanski ljubezni do bližnjega, želimo čim večjega razmaha, posebno pa da bi ostalo v svojem razvoju zvesto svoji glavni miselnosti, to je nepristranski in čisti, ljubezni do vsakogar, ki je v nesreči potreben pomoči. V času kongresa so bile tri razstave in dva koncerta, ki so jih udeleženci pridno obiskovali. V Akademskem domu sta dva italijanska jezuita uredila »špansko razstavo«. Po stenah so bili nabiti plakati, ki so jih zasnovali in izdelali komunisti v Rusiji za propagando v inozemstvu, zlasti v Španiji; v njih se norčujejo iz svoje pravosla/vne duhovščine (in posredno pač tudi iz katoliške) in jo slikajo Ikot zaščitnico kapitala in sopovzročiteljico vsega socialnega zla ter kot podpornico fašizma, militarizma in imperializma. Redkejši so plakati, kjer se norčujejo naravnost iz Boga, vere in nauka. Raz-Oibešeni so tudi plakati, ki propagirajo Franca in obljubljajo raj z novo fašistično Španijo. Najbolj zanimive so fotografije iz špansko državljanske vojne, ki kažejo zrušene cerfkve in samostane, človeško žrtve in mučilno orodje rdeče armade. Žrtve Frankove armade (Baski, bombard ementi) se ne omenjajo, zato je vojna enostransko prikazana. Pri mnogih težko ali manj razumljivih lepakih in fotografijah smo pogrešali slovenske razlago v obliki napisov. Po mizah so bili nakopičeni časopisi in brošuro. Zdi se nam, da je bila s tako ureditvijo razstave vse premalo poudarjena misel, da nas pred komunizmom ne bo rešil fašizem, ampak prava krščanska demokracija. (Dalje prihodnjič.) 41 St. 34. — 1939. »SO NA ROBU Meščani radi molijo stoje po shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem. Meščani radi obsojajo in vržejo prvi kamen v grešnico. — (Nikolaj Berdjajev.) Katoličani še niso katolicizem. Meščanstvo ne sprejema skrivnosti Golgote: tuji križ. — (Nikolaj Berdjajev.) * Meščanski svet zmaga vselej, kadar krščanski svet prizna zemeljsko mesto za nebeško in se kristjani nehajo čutiti za popotnike na tem svetu. (Nikolaj Berdjajev.) Stari svet je religijo podjarmil civilizaciji, toda vendar ne tuko, kakor to dela moderni svet, ki religijo stav-Ija v službo civilizacije in jo smatra za nekaj višjega. — (Jacques Maritain) * >fn Kaj je več: mrtva resnica ali živa laž? Kaj je več: nauk, ki je sicer resničen, a stoji le v knjigi, gre v votli besedi od ust do ust, a ne žive po njem, ali pa napačen nauk, ki nosi v glavnem žig večnega lažnjivca, a se z eksistenčno silo, s strastjo, za zastavo osebe vse do pogina, obupa, tragične žrtve, blaznosti uveljavlja v življenju? Kaj je več: mrtva resnica ali živa laž? — (Theodor Haecker.) Politični in gospodarski zakoni niso čisto fizikalni zakoni, kakor mehanski in kemijski; to so zakoni o človekovih dejanjih in vključujejo v sebi moralne vrednote. Pravica, človečan-stvo, resnično ljubezen do bližnjega so bitni deli prave politične in gospodarske strukture. — (Jacques Maritain.) Dejan| nc besed! Čas, v katerem živimo, je čas (besed. Želeti bi pa bilo, 'da zavlada dofou dejanj. To ibi bil že skrujni čas, ako se misli človeštvu kaj pomagati. Kar bereš in poslušaš so same prazne besede, besede polne obljub im polne fraz. Žalostno pa je, da se ljudstvo tega ne naveliča. -Sama beseda ali fraza ne bo ljudstvu prinesla izboljšanju, zato bo treba dejanj. Dejanja so pa vedno v zvezi z žrtvami, tega se pa sedanjost boji. Zato govore in obljubljajo, ker jih to nič ne velja. Dejanja pa .zahtevajo popolnega in celega človeka. Današnji .svet pa je poln polovičarjev in od teh ni pričakovati, da bi besede s-premenili v dejanja. Zato je treba, da vsak sam sebe do temelja popravi. Žalostno pa je. da oni, ki so v prvi vrsti poklicani, in imajo tudi največje možnosti, da je pri njih sama beseda, dejanj pa nikjer. Ti samo učijo kako bi moralo ljudstvo živeti, da bi se razmere izboljšale. Mislimo pa, da bi ti morali najprej sami dajati zglede, potem bi šele od ljudi zahtevuli ono, kur učijo. Podčrtati je treba dejstvo, da delavec, ki ima najmanj izobrazbe in časa, da bi se v vprašanja današnje družbe, da je on vedno in povsod pripravljen za sotovariša ali bližnjega žrtvovati se ne z besedo, ampak z dejanji. Naj si bo to organizacija ali posameznik, kateri se zavzema za resnično izboljšanje v dejanjih, trpi zaničevanja in preganjanje: primeri se pa tudi, da ga imenujejo starokopitnega ali celo razdirača. Današnji .svet pa je že tako naučen, da je dovzeten za to, kar je moderno. Besede so tudi moderne in zato je svet za te dovzeten. Kamor Dledaš se ti zdi, da ta pot, katero i današnja družba, je pot v pogubo. Zakaj? Ker prevladuje beseda, ne pa dejanja. Poglejmo bolj natanko bogatine. Ali niso pri njih samo besede in fraze. Sv. Tomaž uči, da človek potrebuje za moralno življenje vsaj neki minimum blagostanja in materialne sigurnosti, da se more tako razvijati v krepostih. Ta nauk uči, da je socialna beda kakor neka vrsta^ pekla, kakor so to dobro spoznali Leeon Bloy in Pe-guy. A prav tuko pa to tudi pomenja, da socialne prilike, ki privedejo mnogo ljudi v bližino greha, zahtevajo od onih, ki hočejo vršiti božji zakon, nekega’ junaštva. Po strogi pravičnosti smo dolžni odstraniti takšne prilike ali se pa vsaj truditi, da jih i/.preme-nimo. — (Jacques Maritain.) Meščan je križal Jezusa Kristusa. Meščan je na Golgoti ločil svet od Jezusa Kristusa, »denar« — in reveža. — (Nikolaj Berdjajev.) * Je misterij »denarja« — njega skrivnostna ločitev od duha. Meščanskemu svetu vlada od duha ločeni »denar«. (Leon Bloy.) I MALI O GLASI j H POSAMEZNA BESEDA 50 PAR | DELAVCU Najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Diirkopp«, »Triumph«, »Au-strodaimler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Cirilu Kmetiču v Dobu 110 pri Domžalah. GLASILO PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Izhaja vsuk četrtek popoldne, v primeru prazuika dan prej. — Uredništvo In uprava Je v Ljubljani, Miklošičeva centa 24-1. — Otrlssi, reklamacije ln naročnina na upravo, MikloSičeva 24-1. Otrlnsi po ceuiku. — Telefon Stev. 4248. Številka poSt. čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesno 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 10 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice, Srečko ŽJiner. Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, TyrSeva o. 17 (Maks Blejec) Vedno iu povsod sc sklicujejo na svojo dobroto, usmiljenje in socialnost. Lahko bi bili dobrotniki človeštva, ako bi njih besede in fruze postale — dejanja. Ko bi pa moglo priti do dejanj, jih pa mine njih tako kričeča dobrota. Ali nimajo ti največje možnosti in sredstva, da bi se vsemu človeštvu lahko izboljšalo. Od nas ubogih delavcev pa zahteva vsak. da bi bili popolni m dovzetni za praktično življenje, čeprav imamo najmanj možnosti in sredstev. I.ahko tudi rečemo, da smo boljši, čeravno nas tare pomanjkanje in beda. Kar poglejmo delavstvo organizirano v pravi delavski organizaciji, ali se ni že toliko izpopolnilo, da se večina žrtvuje za svoje tovariše-trpine in to prostovoljno. Z veseljem de'a za dobrobit delavstva in s tem za dobrobit celote. Ako bi vsi oni, kateri pravijo, da delajo za izboljšanje, bili bolj dejavni in požrtvovalni, bi se družabni red kmalu popravil. Danes pa je na svetu tako, kdor dela za druge že išče svoje koriisti in plačila. Ali je ta kaj boljši kakor tisti, ki samo govori prazne besede. Dejanj ni ne pri enem, ne pri drugem. v . Delavstvo, vedno imej pred očim, kdor gradi z dejanji, postavlja stavbo na skalo, kdor z besedami, pa na pesek. Kar poglejmo našo matico JSZ, katero tvorimo mi delavci, koliko je že naredila za delavca v svojem 30letnem delovanju. Zakaj? Ker ima vedno prod očmi dejanja, ne besede. Za plačilo pa dobiva preganjanja in obrekovanja. To je dokaz, da je na pravi poti. Mi delavci, ki smo v njej organizirani, pojdimo s podvojeno silo na delo in vsakemu dopovejmo, da le taka organizacija ima bodočnost, katera gradi z dejanji ne pa z besedami. Dejanja vodijo do zmage — besede pa v propast. K. S. Važno za onemogle delavce in delavke Mostnim načelstvom, občinskim upravam, delavcem(kam), ki so izpolnili 70. leto starosti, ter delavcemi(kam), ki zaradi onemoglosti ne morejo več izvrševati svojega posla. 8 pravilnikom o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost z dne 31. marca 1938 se je ustanovil posebni podporni sklad za onemoglost in starost, iz katerega naj bi dobivale onemoglostne oziroma starostne podpore tiste osebe, ki zaradi odlaganja izvedbe zavarovanja za onemoglost, starost in smrt doslej niso mogle pridobiti pravice do onemoglost-ne ozir. starostne rente. Ker je omenjeni pravilnik določil prijavni rok za tiste, ki so izpolnili zahtevane pogoje do 31. avgusta 1937, samo do 7. julija 1938, ter je bilo mnogo prosilcev odbitih zaradi prepozno vloženih prijav, zato je minister za socialno politiko in narodno zdravje ta prijavni rok z iz-premeinbami in dopolnitvami omenjenega pravilnika podaljšal do 1. septembra 1939. Pravico do vložitve prošnje imajo vsi delavci(ke), ki so izpolnili •70. leto .starosti, ter imajo od t. juliju 1925 do 31. avgusita 1937 najmanj 500 tednov članstva pri kateremkoli OUZD ali trgovski bolniški blagajni v državi. Enuko imajo pravico do vložitve prošnje vsi delavci(ke), ki so izpolnili 21. leto starosti, pa zaradi onemoglosti ne morejo več izvrševati .svoiega posla ter imajo od 1. julija 1925 do 31. avgusta 1937 najmanj 250 tednov članstva. OUZD poziva vse tiste, ki imajo zgoraj omenjene pogoje za starostno § DELAVSKA PRAVICA DELAVSKI PRAVNIK Zastaranje najemnine. 13. K.: Več let ste bili v službi pri nekem podjetju za pridobivanje apna. Leta 1932. se je obrat ustavil, lastnik Vam je službo odpovedal,' obljubil Vam je pa, da Vam bo preskrbel novo službo in Vam bo dal tudi še za naprej stanovanje, ki ste ga imeli pri njem dotlej. Pri podjetniku, ki je tudi trgovec, ste jemali tudi živila, ki ste jih deloma odslužili s svojim delom, deloma pa ostali na dolgu. Ko ste mu nekoč dejali, da ne morete več čakati in da si boste morali poiskati službo drugje, Vam je izjavil, da ne boste potem več pri njem zastonj na stanovanju. Ko ste mu omenili, da Vam je on obljubil preskrbeti službo, Vam je naročil, da boste odslej zanj od več strank pobirali najemnino. To delo sto zanj res opravljali do marca 1936, ko ste našli končno služim drugje in se preselili. Julija istega leta Vam je prejšnji gospodar poslal račun za najemnino za stanovanje ter za špecerijo. Dolga niste priznali. Sedaj Vam preti .s tožbo. Vprašate, kaj naj napravite. Odgovor; Če Vam je podjetnik obljubil stanovanje zastonj, najemnine niste dolžni plačati, posebno če ste zanj pobirali od drugih strank najemnino. Blago, ki ste ga vzeli v pod jetnikovi trgovini, morate plačati, če še niso pretekla od nakupa tri leta. Če so pa tri leta že pretekla in med tem dolga niste nikoli priznali, tudi tega računa niste dolžni plačati. Najemnine in zahteve trgovcev za prodano blago zastarajo vse v treh letih. Če ste kupili zadnjikrat marca 1936, ko ste se izselili, boste z uspehom ugovarjali tako za najemnino kot za dolg za špecerijo. oziroma onemogloistno podporo, da najpozneje do 1. septembra 1. 1939. vložc prošnje ali pri najbližji občini. Prošnje, ki bodo vložene po 1. septembru 1939, se ne bodo upoštevale kot pravočasno vložene. Dosedanje že vložene prošnje se obravnavajo ter ni treba, da bi se zaradi gornjega poziva prosilci ponovno obračali, na urad. Občinske uprave naprošamo, da na krajevno običajni način razglase to objavo. 4>4»>M«»»M44M4»4»*M»*»»H»M4M*4 Minimalne mezde velja-jo tudi za nameščence V neki trgovini v Mariboru je bil zaposlen upokojenec kot nameščenec. Plačo je dobival tako nizko, da ni dosegla niti minimalne mezde. Ko je liju odpuščen, je vložil proti bivšemu delodajalcu tožbo in zahteval razliko med prejeto plačo in med minimalno mezdo. Tožba je šla skozi vse tri instance. Končno je Stol isedmorice v Zagrebu razsodil, da mora imeti tudi nameščenec minimalno plačo. .DELAVSKE ŽENE IN DEKLETA • v pi sef a Meščan je človek s prav posebnim duhom ali s prav posebnim pomanjkanjem duha. Meščanstvo je bilo vedno na svetu in že v evangeliju so podani njega večni liki in njih večno nasprotje. — (Nikolaj Berdjajev.) JLJEPO IN POCENI tiska časopise, knjige, revije, letake indtugo . ZADRUŽNA TISKARNA LJUBLJANO, TYRŠEVH CESTA 17, TELEFON ŠT. 30-67 Minki Savnikovi v slovo! Ko smo Te poz.nali v naših vrstah, ko .si vsa smehljajoča prestopila prag naše tovarne, .si nismo mislile, da se bomo tako kmalu morale ločiti. Dobro natn je še v spominu tisti trenutek, ko smo Te spoznale, da si začela nositi pod srcem svoje najdražje, pa vendar, v najbolj napornem delu nisi omagala in s tem si žrtvovala svoje dragoceno življenje. Ko .simo .se poslavljale v na-di, da se vrneš po nekaj mesecih zopet med nas, smo si stiskale roke ter nismo vedele, da si gledamo zadnjič v oči. Z veselim upanjem si se podala v bolnišnico. Dočakala si srečna, da si povila tako ljubečo hčerko in komaj «i čakala, da zagledaš svoj dom. Ali volja Njega, ki je ustvaril svet. Te je priklenila na posetljo. Ostala si v nji, in prej tako čila si začela naenkrat hirati. Ko smo Te gledale po dolgih tednih na bolniški posetlji in videle izmučeni obraz komaj 26 letne matere-delavke, smo si mislile, koliko mora mati-delavka pretrpeti in vse življenje žrtvovati, samo da bi preživela svoje drage otroke. In ko so ti začele moči popuščati, si še zmeraj ruda pripovedoval o tovarni, o sodelavkah, o organizaciji. Zajokale smo, ko .smo slišale, da si se 4. avgusta preselila iz doline trpljenja v cvetoči raj, pustivši svojo hči pri življenju. Verjele nismo, a danes, ko počivaš v dragi domači zemljici. Ti obljubljamo kot zavedne članice JSZ, da Te bomo kot mater, delavko, pridno, pošteno in vzorno tovarišico ohranile v lepem in trajnem spominu. Naj Ti bo lahkp domača gruda! Tvoje sodelavke. Opozorilo! V zadnjem času, posebno kadar pošiljajo skupine centrali razna poročilu in je obseg pisem nekoliko večji, ta pisma premalo frainkirajo, kar ima za posledico, da mora centrala plačati porto, ki znaša dvakrat toliko, kakor normalna pristojbina za pisma. Ker so ti izdatki precej znatni, pro: simo vse tajnike krajevnih skupin, naj pisma zadostno frankirajo in nam na ta način prihranijo stroške za kazenski porto.