Štev. 1.
Leto LXIII
državn/ LIGEJSKA KNJIŽNI
k V LJUBLJANI
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana,
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40" — Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni urad št. 11.197 Reklamacije so proste poštnine
Zbor širjega sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana.
Ljubljana, 28. dec. 1922.
Že v sredo 27. dec. p. 1. je prispela večina članov ožjega ¡sosveta in nekaj predsednikov okra;'nih učiteljskih društev v Ljubljano- V četrtek, 28. dec. p. 1. so bili pa po osmi uri zjutraj zbrani polnoštevilno tudi ostali predsedniki okr. uč. društev v magistratni dvorani, tako da 'so bila zastopana vsa okrajna učiteljska društva iz cele Slovenije.
Potek zborovanja je bil nadvse stvaren. Posebej moramo povdariti 4 popolno solidarnost in neprisiljeno kolegijalnost, ki je vladala med vsemi člani. Konštatira-mo, da je bila iz vsega zborovanja jasno razvidna enotnost in neovrgljiva volja strnjenosti slovenskega učiteljstva in kulturna nedeljivost zedinjene Slovenije, katere nosilec ie bilo, in hoče biti vedno slovensko učiteljstvo. Opaziti je bilo, da nas nalstali d o lož a i še tesnejše druži in nam jači energijo naših rok z vedno bolj intimnimi vezmi in da stojimo za našim stanovskim praporom strnjeni — kot en mož!
Dejansko nam bo dana prilika, pokazati to strnjenost in enotnost v najkrajšem času še v konkretnejši obliki!
Naš položaj.
Zborovanje je otvoril poverjenik tov. ravnatelj Luka Jelene s sledečim poročilom:
Dragi tovariši, cenjene tovarišice! V imenu svojem in v imenu članov ožjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana pozdravljam Vas vse najiskrenejše.
Na povabilo ožjega sosveta ste se zbrali danes zopet na polsvetovanje, da ukrepamo In sklepamo o važnih stanovskih zadevah in vprašanjih.
Meni je dana naloga, da Vaim podam poročilo o prvih treh točkah današnjega dnevnega reda. Dovolite mi pa. da združim prve tri točke današnjega dnevnega reda. da subsumiram drugo in tretjo točko pod prvo.
Od pokraiinske skupščine na Bledu so se zsrodili v naši državi važni dogodki-
Pripravljanje na dogodke, ki imajo priti in zvršetek teh dogodkov, je oviralo vsako pozitivno delo v državni skupščini, kjer leži težišče naših zahtev.
Kmalu po naši blejski skupščini se je začela parlamentarna kriza, in vsa pozornost, skrb in delavnost parlamentarnih klubov je bila obrnjena in posvečena poteku in koncu te krize.
Vsaka stranka je skušala iz krize pridobiti največje koristi in iziti zmagovalka iz nie. Zastalo ie vse parlamentarno delo v blaginjo države in korist posameznih stanov, omenim v prvi vrsti državne uslužbence, invalide in kmete. Zato moram z globokim obžalovanjem in velikim ogorčenjem pripomniti takoj v začetku, da se bo moje poročilo glasilo povsem v negativni smeri. Od blejske pokrajinske skupščine nismo dosegli ničesar, kar bi bilo v napredek in razvoi šolstva, ničesar kar bi bilo v zboljšanje našega gmotnega položaja. Pa ne zaradi indolence in nedelavnosti ooverjeništva. Poverjeništvo je tudi v tej neplodni dobi v vsakem oziru storilo svoio dolžnost-
Uradniška pragmatika.
Zakonodavni odbor državne skupščine je bil skoraij docela dovršil in izgotovil zakonski načrt uradniške pragmatike. in 29. oktobra bi bil moral imeti zadnjo sejo, da stori dokončane sklepe preden ga predloži orve dni meSeca novembra skupščini v odobrenie ali odklonitev. Nekaj dni pred 29. oktobrom smo dobili od Osrednje zveze državnih nameščencev celotni načrt pragmatike. Hitro smo sestavili tu pri poverieništvu komite izmed ljubljanskega učitelistva — širši forum zaradi kratkega časa ni bil več mogoč. Opazili smo, da so v načrtu za učiteljstvo neugodna določila in uvrstitev v kategorije in grupe pomanjkljiva in škodljiva za nas. Učiteljstvo ie bilo sicer uvrščeno v kategorijo B, ki je imela pet grup. a noben učiteli bi ne bil prišel v prvo grupo-Izpuščenih ie bilo iz grup več vrst učiteljstva. izpuščeni so bili okrajni šolski nadzorniki. učiteljice ž. r. d., otroške vrtna-
rice itd. Obrnili smo se bili s posebno vloga na »Glavni odbor UJU« v Beogradu, na zakonodavni odbor in druge merodajne činitelje ter jih opozorili na omenjene in še druge nedostatke v načrtu, da jih popravijo in zboljšaio še v zadnjem trenutku.
Črtanje nekaterih postavk v prosvetnem budžetu.
Vihar ogorčenja je provzročila utesnitev prosvetnega proračuna v Sloveniji: šolskim voditeljem so se črtale iz budžeta opravilne doklade. nagrade okrajnih šolskih nadzornikov, del plače četrtega višjega šolskega nadzornika, potni stroški učiteljem na ekskurendnih šolah, prikrajšali prejemki učiteljicam ž. r. d. in otroškim vrtnaricam in preklicali studijski dopusti. Povdarjam pa že sedaj, da se krajšanje prosvetnega budžeta ni zgodilo samo v Ljubljani, temveč so se črtali siičn! postavki tudi za Hrvatsko. Kdo je zakrivil črtanje teh postavk, nismo mogli dognati, lahko pa trdimo, da višji šolski svet v Ljubljani ne. ker je s tem sam prišel v največjo, najtežjo zagato. Kakšna pojasnila in navodila smo dobili v tem pogledu v Beogradu, bom govoril pozneje.
Naš zastopnik v ministrstvu orosvete.
Od ujedinjenia sem je zahteva učiteljstva v Sloveniji, da naj dobi svojiega referenta v ministrstvu prolsvete. Storili smo že vsakojake korake za udejstvitev te zahteve, a ves trud ie bil dosedaj zaman. Svosega zastopnika še sedaj nimamo v prosvetnem ministrstvu-
Demisija nredsedn:ka U.IU.
Kmalu po Sarajevski državni skupščini ie odstopil predsednik UJU, Jovo Jovič. Vzrok niegovega odstopa nam ni bil znan. Volitev novega predsednika se ie izvršila potom okrožnice. Izvoljen je bil Miliutin Stankovič.
Samostojni predlogi na Sarajevski državni skupščini.
Na Sarajevski državni skupščini je bilo sprejetih več predlogov, ki jih je sta-
vilo naše poverjeništvo. Osrednje glasilo »Narodna prosveta« teh predlogov ni objavilo. njih usoda nam ni bila znana- Treba pa je bilo, da dobimo jasnolst tudi v tem pogledu.
Naša zastopnika v Beogradu.
Vse te zadeve — uradniška pragmatika, črtanje postavkov v budžetu prosve-te. zadeva našega zastopnika v naučnem ministrstvu, razmere v Glavnem odboru UJU v Beogradu in še nekatere stvari, v katerih je bilo treba osebnega posredovanja, 29. dan oktobra 1922 je bil sklican uradniški kongres ravno pred zaključno seio zakonodavnega odbora o uradniški pragmatiki: Vse te zadeve so se zdele ožjemu sosvetu toli važne, da ie uvidel potrebo osebne intervencije naših funkcijo-narjev. Zato je sklenil poslati poverjenika in strokovnega tajnika v Beograd, da se udeležita uradniškega kongresa, stopita v dogovor z Glavnim odborom UJU ter da osebno posredujeta v označenih zadevah pri dotičnih ministrstvih.
Uradniški kongres.
Uradniški kongres je bil ponesrečen. Bil je slabo pripravljen, sklican v škandalozne prostore. Obisk pod imenom kon-eres ie bil malenkosten. Beograjsko urad-ništvo se je odlikovalo s svojo odsotnostjo. Čas za kongres je bil neprimerno slabo izbran: parlamentarnih sel ni bilo, zato so bili poslanci odsotni iz Beograda. Nekateri ministri in mnogo poslancev je prisostvovalo slavnosti v Pragi, nekateri slavnosti v Kumanovem. Finančnega ministra ie morala deputaciia več kot teden dni čakati, da se ie vrnil in jo sprejel. Ali ie bil ta čas namenoma izbran za kongres, ne vem. Vsi semintja jako razburljivi in strastni govori so izzveneli v to. da urad-ništvo ne zahteva samo pragmatike. temveč izboljšanje gmotnega položara. V tem smislu so bile sestavljene tudi znane resolucije. ki tih ie izročUa in zastopala izvoljena deoutacia pri ministrskem predsedniku. pri ministrstvu financije in pri dr-
LISTEK.
Antonu Gnusu k 60letnici.
Ako greš po mračni zadimljeni hrastniški dolini in kreneš odtod po trdni, kameniti cesti na desno, dospeš v pičli pol uri na Dol. Prijazna, tipična slovenska vas leži v tihi dolini skromna kakor jubilant, ki praznuje 9. t. m. šestdeset-letnico svojega rojstva — tovariš Anton Gnus. Kdo ne pozna moža, ki skriva v krepki, mladeniški postavi marsikako leto svojega dela in napora polnega življenja?
Delo za domovino — to je bil vedno tvoj vzor. To je tvoja maksima, ki si jo zapisal na svoj prapor. Delaven kakor mravlja vršiš še danes s sokolskim ponosom neupognjen vse mno-gobrojne posle. Tvojo delavnost je spoznala tudi širša javnost, zato ti je poverila nešteto časti in zaupanja polnih mest. Kolikor časti — toliko bremen!
Vzoren učitelj službuje tovariš Gnus 38 let, na sedanjem mestu na Dolu že 26 let. Šolska oblast je spoznala njegove odlične pedagoške sposobnosti in ga je v priznanje njegovih izrednih zaslug na šolskem polju že pred leti ime-
novala šolskim ravnateljem. Delaven in agilen v šoli, tak tudi izven šole! Srečavaš ga na vseh zborovanjih, kar jih prireja naša organizacija, kjer prihaja vedno s pametnimi nasveti in predlogi, ki jih utemeljuje z dobro premišljenimi logičnimi, stvarnimi razlogi. Nikoli se ne da zapeljati od afekta, njegov nastop je resen, impo-nujoč, izraz bistva njegove narave. Učiteljstvo je spoznalo velike njegove organizatorične sposobnosti, zato mu je izročilo vodstvo domačega okrajnega učiteljskega društva za laški okraj, kjer zavzema predsedniško mesto že dolgo vrsto let. V vodilnih vrstah učiteljske organizacije ga vidimo že desetletja. Bil je član upravnega odbora bivše »Zaveze jugoslov. učiteljstva«, zastopnik učiteljstva še pred svetovno vojno.
Čim je prišel prevrat, vidimo našega Gnusa, kako snuje v zvezi z drugimi vodilnimi možmi našega stanu enotno državno učiteljsko organizacijo — UJU. Nobena pot mu ni predaleč. Ne straši se truda in napora. Vztrajno in dosledno prinaša velike žrtve stanu in domovini na oltar. Od ustanovitve centralne organizacije je član glavnega odbora v Beogradu, pri pokrajinski organizaciji pa je poverjenikov namestnik in se kot tak redno udeležuje vsake seje, kjer bi le težko pogrešali njegovih stvarnih debat in konkretnih predlogov.
Voljeni zastopnik učiteljstva vrši v okrajnem in višjem šolskem svetu v polni meri svojo dolžnost kot neustrašen zagovornik učiteljskih pravic, kot pedagoški strokovnjak in temeljit šolnik izvrsten svetovalec v šolskih vprašanjih. Naš stan si more samo čestitati, da ima tako odličnega zastopnika v višjem šolskem svetu.
Izredne so njegove gospodarske zmožnosti. Vsestransko globoko verziran v raznih panogah javnega gospodarskega življenja je ustanovitelj posojilnice na Dolu, član upravnega sveta »Učiteljske tiskarne«, njegovo delo in zasluga je učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini. V domači dolski občini je tudi ustanovitelj Gasilnega društva. Čitalnice in soustanovitelj Sokola. Navdušen nosilec napredne in narodne misli je izvojeval v predvojni nemškutarski dobi marsikako pravico slovenskemu življu.
Preslabo je pero, da bi moglo dovolj dostojno oceniti vsestranske funkcije, ki jih vrši naš Gnus. Na vsakem izmed številnih mest, ki jih zavzema, ie cel mož. Polovičarstva pri njem ne najdeš. Ena najlepših lastnosti, ki ga dičijo, je velika skromnost. Pri vsem svojem brezpri-mernem delu in naporu nikdar ne išče slave in priznanja. Največie zadoščenje mu je, ko vidi uspehe svojega dela, največje veselje, ko sede k
! redkemu oddihu v krog domače rodbine in tovarišev, kjer je jako prijeten družabnik.
Prinašamo teh par skromnih besed, da se vsai nekoliko oddolžimo vrlemu, delavnemu, nesebičnemu tovarišu in kličemo na usta vsega slovenskega učitelistva: dragi Anton Gnus, bodi ohranjen še dolgo vrsto let čil in zdrav svoji rodbini, svojemu stanu in svoji dpmovini!
Misli k prireditvam Glasbene Matice ob 501etnici.
Sinfonični koncert. (16. XII.)
Prireditev je dokazala, da imamo Slovenci komponiste, dirigente, orkestralno društvo (pomnoženo z gledališkim orkestrom, ali pravilneje narobe), in za posebne prilike tudi občinstvo. Prof. Jeraj, slok, temperamenten in dovtipen muzik, z Lizstovim profilom, si upa marsikaj, kar si drugi ne bi upal. »Raztresene ude« slov. orkestralne glasbe zbere skupaj, jih okusno garnira in servira čudečemu se občinstvu, ki ne more prav verjeti, da je vse to naše. In vendar to niso bi'i še vsi. Pravijo, da imamo tam za Grin-tavcem tudi svojega sinfonika. Imel sem priliko študirati prcf. Jeraja pri vajah, ali kakor vsa-
žavnozbonskih klubih, katerih predsedniki in vsaj nekateri člani so bili takrat navzoči v Beogradu. Seve da je deputacija povsod tod dobila najugodnejše obljube in zagotovila. Uspeh? Vse je padlo v vodo!
Posredovanje naših zastopnikov v zadevi črtanja postavkov v prosvetnem proračunu.
Zastopnika sva posredovala obenem v zadevi črtanja budžetnih postavkov v naučnem ministrstvu in v ministrstvu financije. V obeh ministrstvih so nama kazali natisnjen proračun in izjavili: Od skupščine sprejet budžet je zakon, ki ga nobeno ministrstvo kršiti ne sme. Tu se ne da ničesar spremeniti. Pri nekaterih postavkih 'so se čudili, kako je mogoče. da so se črtali. Pri nagradah okrajnih šolskih nadzornikov so se morali izpustiti dotični postavki pri prepisovanju: enako se je morala napraviti napaka pri prepisovanju postavka plače četrtega višjega šolskega nadzornika- Opravilne dokla-de šolskih voditeljev so se črtale, ker jih tudi šolski upravitelji v Srb<ji nimajo. Ko sva pripomnila, da so jim pri nas v dekretih zajamčene in da lahko tožijo erar. so temu pritrdili dotični referenti.
Pojasnjevali !so nama tudi druge črtane postavke in nasvetovali. da naj napravi pokrajinska uprava oddelek za pro-sveto in vere vlogo na budžetno odeljenje ministrstva financije. kako naj io utemeljuje in s katerimi razlogi podpira — in ustreglo se bo v vsem, če le mogoče. V najboljši nadi sva zapuščala ministrstvo. Poverjeništvo ie storilo v Ljubljani vse, kar se mu ie svetovalo v Beogradu, oddelek za prosveto in vere tudi. S kakšnim uispehom? Dosedaj z nikakoršnim!
Seja glavnega odbora.
Ko sva prišla s tajnikom v Beograd, sva takoj stopila v stik s predsednikom UJU Miljutinom Stankovičem ter zahtevala. nai se skliče v soboto dne 28. okt-seja Glavnega odbora. Reklo se nama je, da se seia ta dan ne more vršiti, sklicala se bo pa na ponedeljek. Ta dan se pa seja tudi ni vršila, ker ni funkcionirala električna razsvetljava, vršila se je šele v torek zvečer. Tu se je najprej pojasnilo, zakaj ie odstopil prejšnji predsednik. Vzrok je navel. da je treba, da stoji na čelu tako velike organizacije čilejša, mlajša moč. Nato sva zahtevala, da objavi »Narodna prosveta« na Sarajevski skupščini sprejete predloge in jih Glavni odbor skuša uresničiti. Ker sva čula, da se izdeluje v prosvetnem ministrstvu načrt zakona za učiteljišča, sva zahtevala, da se naj izdelani ilačrt zakona pošlje vsem poverjeni-štvom, da izreče učiteljstvo o njem svoje mnenje in nasvetuje spremembe- Oboje se nam je zagotovilo. Dalje sva izjavila, da hočeva iti k naučnemu ministru gosp. Svetozarju Pribičeviču, da izposlujeva imenovanje referenta za osnovno in meščansko šolstvo za Slovenijo v ministrstvu prosvete. Namignilo se nama je, da vendar ne smeva prezreti osrednje organizacije, da bo ta ložje in z večj;m po-vdarkom zahtevala uresničenje te naše opravičene zahteve. Udala sva se želji večine Glavnega odbora in izročila zadevo v roke predsednika v zanesljivo izvršitev. A tudi ta zadeva še do-danes ni rešena. Nato ie sledil razgovor o »Narodni Prosveti«. Iz poročila glavnega blagajnika sva povzela, da je finančno stan;'e našega osrednjega glasila iako žalostno- Izvolil se ie poseben odbor, ki se nai posvetuje. kako se naj zboliša gmotni položaj lista in nai na eni prihodnjih sei sta-
vi tozadevne predloge. Listu se mora pomoči.
Po dovršenem delu sva se vrnila s tajnikom v Ljubljano.
Kmalu nato je bil izgotovljen in objavljen načrt zakona za meščanske šole, o katerem bi imelo izreči svojo sodbo meščansko učiteljstvo in v prvi polovici tega meseca smo dobili v roke: Projekat zakona o uredenju »Glavnog Rrosvetnog Saveta«. Torei polno načrtov, polno najboljših nad. Skoraj zakon je bila že uradniška pragmatika in z njo v zvezi zboljšanje našega gmotnega položaja, imeli smo načrta zakonov za osnovne in meščanske šole. imeli smo »Projekat zakona o uredenju Glavnog Prosvetnog Saveta«, izdeloval se ie načrt zakona za učiteljske škode, a izbruhnila je ministrska kriza, razpustil se je parlament in vsi lepi načrti in z njim naše nade so padle v vodo, z nj.mi naše 13. plače, 30 odstotna povišica naših dohodkov.
Ko bo stopil novoizvoljeni parlament skupai, bo našel na tem polju »tabulo raso« in pričeti bo moral delo od začetka-Trajalo bo zopet 1 ali 2 leti. da bodemo na isti stopnji, kakor smo bili sedaj. Žalostna nam maika!
Ne stavim kot tak nobenega predloga ali resolucije, ker ga pričakujem iz plenuma.
S tem sem pri kraju s svojim neve-selim poročilom! —
O poročilu poverjenika se je razvila obširna debata, ki je bila mestoma ostra, a vseskozi stvarna. Povdarjalo se je, da ie smatrati našo organizacijo kot izrazito strokovno organizacijo, posebno ostro se je nastopalo v zadevi ureditve našega gmotnega vprašanja in se je posebno po-vdarjajo skrajno mizerno gmotno stanje, v katerem se nahajamo. Podajale so se slike o posameznih položajih in slučajih. Vihar ogorčenja je vzbudilo črtanje prosvetnega proračuna za Slovenijo v državnem budgetu. Ostro se je obsojalo ukinienje funkcijskih doklad šolskim voditeljem. kar je protizakonito. Obsojalo se ie poslance, da niso bili dovolj pazni glede proračuna, predlagalo se je, naj se izreče nezaupanje oddelku za prosveto v Sloveniji in celo Glavnemu Odboru UJU-Po stvarnem pojasnilu poverjenika UJU, tov. ravnatelja Jelenca, da krivda ne zadene oddelka za prosveto v Ljubljani in da se ie predsednik UJU tov. Stankovič odločno zavzemal na kongresu državnih nameščencev in tudi drugače najenergič-nejše za naše gmotne zahteve, ni prišlo do sklepanja o teh nasvetih oziroma predlogih.
I.	Povdarjalo se je, da naj člani ločijo vedno postopanje oblasti od organizacije in ie popolnoma napačno, da se za dejanja oblasti krivi organizacijo.
II.	Glede črtanja prosvetnega proračuna je sedai prepozno, da bi skušali vse poravnati: presenetilo nas ie vse to, zato nai šolska oblast in oddelek za prosveto vbodoče zainteresira vse kroge, da sode-luieio ori tem vprašanju in je toliko krivde na oddelku, da se ni javnosti in organi-zacii informiralo o tem.
III- Šolski voditelji nai dobe odlok o ukinjenju funkcijskih doklad in naj tožijo državo, za kar naj poskrbi obrambni odsek, da se uredi.
Resolucije.
Nato so bile sprejete sledeče resolucije, ki jih je sestavil poseben odsek, ki ga ie v to svrho izvolil širji sosvet na zborovanju.
Minister prosvete Beograd.
Predsedniki učiteljskih društev Po-' verjeništva UJU v Ljubljani, zbrani na j seji širšega sosveta dne 28. dec. 1922 v Ljubljani, kot tolmači čustev vsega organiziranega slovenskega učiteljstva izJav-I l.iajo:
Dolni ljubezni do velike ujedinjene domovine in do narodne mladine, izročene jim v vzgojo, ne moremo več gledati bede. pomanjkanja in trpljenja, v katerem se danes učiteljstvo nahaja. Zato naj se smatra ta njihova izjava kot apel v skrajni sili, ki naj najde odmeva v vseh činite-ljih, katerim je na srcu domovina in njena bodočnost.
Vsled tega zahtevamo:
1.	Naj se nemudoma za vso državo izvede zakon od 23- julija 1919, tudi v kolikor se tiče prostega stanovanja in kuriva.
2.	Do končne ureditve gmotnega položaja učiteljstva. naj se njegovi prejemki začasno regulirajo primerno današnji draginji.
3.	Za najnujnejšo potrebo nai se takoj nakaže večji nabavni prispevek pod kakršnimkoli naslovom.
Navedeno nai bo glasen opomin učiteljstva. ki se zaveda svoje naloge napram narodu in državi, katere ne more v današnjih razmerah vršiti z onim idealizmom. kakor je potreben za tako delo celokupnega ujedinjenja.
Predložitelji gorenjega so prepričani, da sedanje stanie nri njegovem nadaljnem zavlačevanju povzroča le ogromno škodo državi in narodu, ki vobče trpi pod težkimi razmerami svetovne vojne.
II.
Glavnemu Odboru UJU Beograd-
Članstvo UJU poverjeništvo Ljubljana se ne more iznebiti vtisa, da Glavni Odbor UJU ne zastopa dovoli energično gmotnih zahtev učiteljstva. Prosimo ga tedai vnovič, naj se zavzame za naše interese, v podvzetih korakih vedno točno informira organizirano učiteljstvo ter tako podkrepi zaupanje članstva v organi-začno centralo.
Glavni Odbor naj bo v neprestanem stiku z Osrednjim Savezom javnih na-meštenika v državi ter se Dri n em z vso energijo zavzema za interese našega stanu. Ako se našim zahtevam ne ugodi, na) obvesti Osrednji Savez, da je učiteljstvo pripravljeno na skrajne konsekvence.
Volitve v višji šolski svet.
Ker poteče postavno določena doba višjemu šolskemu svetu za Slovenijo in s tem tudi učiteljskim zastopnikom v tej korporaciji, ie o tem vprašanju poročal strokovni tajnik tov. Rudolf D o s t a 1.
Širji sosvet je izrekel dosedanjim zastopnikom učiteljstva v višjem šolskem svetu zaupnico in popolno priznanje.
Napravil se ie sklep glede volitev zastopnikov učiteljstva v višji šolski svet tako v personalnem, kakor tudi v administrativnem oziru.
Pri tem povdarjamo popolno solidarnost in enotnost ter soglasno sprejetje obeh sklepov.
Stanovsko - strokovna knjižnica pover-jeništva UJU.
Natisk poslovnika:
O tem vprašanju je poročal glavni blagajnik pov. UJU tov. Mirko F e g i c sledeče:
Pokrajinska skupščina na Bledu je sprejela nov poslovnik za naše poverjeništvo.
§ 83. tega poslovnika določa sledeče: »Ta poslovnik se izpopolni vsako leto z vsemi obveznimi sklepi in določili o novih ustanovah poverjeništva. ki jih izvede pokrajinska skupščina ter se izda vsako peto leto z vsemi dopolnili in sklepi o iz-premembah o tisku. Vsak član (okrajno društvo) je obvezano prevzeti toliko izvodov. kolikor ima društvenikov, s prirastkom za dobo .oetih let naprej. Stroške krijejo v smislu § 52. tega poslovnika, ki določa:
»V pokritje posebnih in izrednih stroškov in izdatkov smejo poverjeništvo in okrajna društva po sklep h zborovanja širjega sosveta (po § 16. b. delegacija 3. poslovnika) nalagati svojemu članstvu uredne in začasne posebne doklade.«
V smislu te določbe Je sklenil ožji sosvet predlagati širjemu sosvetu nai bi se izdajala perijodična stanovsko - strokovna knjižnica, ki bi vsebovala aktualne stvari, trajne književne vrednosti. V tej knjižici bi prinašali tudi v tisku predavanja iz društvenih zborovanj, ki bi obravnavala kako važno stanovsko ali pedagoško vprašanje.
Prva taka knjižica naj bi se izdala že v najkrajšem času. Vsebovala bi:
1.	Pregled organizacije UJU. 2. Pregled stanovskih gospodarskih organizacij v Sloveniji. 3- Pregled našega tiska v državi. 4. Pravila UJU. 5. Poslovnik poverjeništva UJU v Ljubljani.
Knjižica bi imela obliko priročne brošure. obsegala bi tri tiskovne pole in bi veljala broširana s poštnino vred 2 Din.
Širši sosvet vzemi ta sklep ožjega sosveta na znanie ter poveri vodstvo organizacije za izdajo Stanovsko strokovne knjižnice, katere naročnik bodi v smislu določil poslovnika vsak član okrajnega društva. (Sprejeto).
Dopolnitev stalnih članov odsekov pov.
U.JU.
Ure'dnik »Učit. Tovariša« tov. Ivan Dimnik poroča: Temelj našega bodočega organizačnega dela bodo odseki. Odseke je smatrati za glavni del naše organizacije, ker v nj:h se bodo podrobno in temeljito obravnavala vsa tekoča in pro-! gramatična vprašana. Oni bodo ekseku-' tiva na posameznih poljih našega delova-I nia in na podlagi njih se bo zvršila diferenciacija našega dela. Vsa inicijativa In smer našega delovanja bo zavisna od njih.
Da pa se to more izvršiti, je potreba postaviti sposobne ljudi na ta mesta.
Pokrajinska skupščina je zaradi pozne ure prepustila rešitev tega vprašanja ožjemu sosvetu, ki Je pa smatral to vprašanje za toli važno, da ga sam ni hotel rešiti. Stavil ga je na dnevni red današnje seie. ker ie smatral širji sosvet bolj kom-petenten za rešitev tega vprašanja in tudi predsedniki okrajnih društev bolj poznajo svoje ljudi, ki bi bili sposobni in agilni v posameznih odsekih.
1- Stanovsko-politčni odsek: Dostal Rudolf, strokovni tajnik, Laoajne Josip, Rajšp Josip: nam.: Jamšek Fran, Brinar Franc.
2.	Gospodarski odsek: Fegic Mirko, glavni blagajnik pov. UJU, Petrič Ivan, nač. »Rez- sklada«, Voglar Fran, Dimnik Jakob: nam.: Šmajdek Ivan. Klemenčič Josip.
3.	Kulturni-ped- d'd. odsek: Flere
Pavel, urednik Red- znan. clasila. Šega Ivan, Karbaš Fran; nam-: Šilih Gustav, Martine Franc.
4.	Tiskovni odsek: Dimnik Ivan, ured. stan. pol. glasila, Hren Anton, Zupančiče-
kega umetnika,, je tudi njega težko presoditi. Vstvarjanje je pri njem odvisno od razpoloženja in ista skladba zavzema vsled tega najrazličnejše oblike. Kdor bi jo danes čul in jutri, ne bi verjel, da je dirigent isti. Pri nastopu pa je Jeraj tiran. S parolo »smrt ali zmaga« zapodi glasbila v najhujši bojni metež, in ako hočemo biti odkriti, moramo priznati, da je doslej še vedno zmagal.
Prvega nam je predstavil dr. Benjamina Ipavca. (Ne bi bilo lepše Benjamin Škerjanc?) Rdeč, dobrodušen možicelj s pudrano lasuljo na glavi, čije kitica se pri vsakem poklonu dviga, je začudeno mežikal, ko se je znašel v razsvetljeni Unionski dvorani. Ko je pa videl, da prihajajo na oder tuba, pozavne in slične nevarne stvari, jo je urnih krač pobrisal za rdečo zaveso. Najbrže bi na godalnem koncertu samozave-stneje nastopal.
Božična suita je brezdvomno najlepša Premrlova orkestralna skladba. Zadel je z njo struno, ki se je oglasila v slehernem srcu v dvorani. Mogoče je zgradil Jezuščku presijajno palačo, a zgradil jo je mojstrsko.
Laiovičev Adagio je mogočen, veden sinfo-niie. Vsebinsko je bogat, zelo bogat. Vsekakor bi bil za sirifonijo malo predolg, zato je bolje,
da je ostal samostojen. Slovenci smo majhen narod, brez založnikov in brez orkestrov, drugače bi šla skladba v svet.
Originalna zlasti po inštrumentaciji je Je-rajeva Lepa Vida. Akoravno se teme kalej-doskopično menjujejo, jili vendar spaja deklama-cija v okusno celoto. Škoda je le, da skladatelj tako redko zajaše svojega pegaza.
Škerjanc je ženijalen talent (naj oprosti izrazu) in komponist, ki ima bodočnost. In Adamič? On je naš in bo naš. Naj hodi po ruskih stepah, naj muzicira tam boljševikom, Tatarjem ali Kalmikom, vedno se vrne zopet domov in tako je prav. In hoc signo vinces!
Koncert pevskega zbora. (17. XII.)
Ako govorimo o zboru Glasbene Matice, mislimo pri tem na ravn. Hubada. Oba pojma sta se združila v enega, ker Hubad uči, kakor zbor poje in poje, kakor uči Hubad. Pred kratkim je vzdihnil agilen pevovodja: »Oh, če bi imel zbor Matice, kaj bi se dalo napraviti z onim inaterijalom!« Nisem mu odgovoril, ker ga nisem hotel žaliti, a ker sem to željico slišal še iz drugih ust, odgovarjam sedaj sledeče:
Brate, ti vidiš v Matici dober materijal, ne vidiš pa mojstra, ki ga ie opilil. Ti meniš, da so
padali Hubadn v naročje sami solisti, ki jim je bilo treba šepniti le program v uho in jih poslati na oder. Ti meniš, da bi z Matico prepel v 1 letu vse zbore slovanske literature. Jaz pa pravim, da bi zbor v tem slučaju propadel, ker ga pri takem petju ni mogoče negovati. In ko bi bili tako daleč, bi se pojavila nasprotna želja po mojstru Hubadu. Slovcnci imajo skoro vsi dobro grlo. Nauči jih pravilnega dihanja, pravilnega nastavka, pravilne izgovorjave, (seveda ako vse to sam obvladaš) in bodi prepričan, da se bo našel nekdo, ki bo rekel: »Oh, če bi imel jaz materijal, ki ga ima itd.« Ne materijal, brate, duša, duša!
Nekoč v življenju sva se seznanila z dunajskim Čehom dr. P—y. Pogovor je nanesel na Slovence. — Ali je še živ Hubad? — me vpraša iznenada. Začudeno sem ga pogledal, odkod njemu to ime. — Bil sem na dunajskem koncertu Matice in takrat je dirigiral Dvorak svojo, od Hubada naštudirano skladbo. Dirigent je imel strašansko tremo in stari Brahms na galeriji je začudeno majal z glavo, ker ni mogel razumeti, kak» je mogoče ob tako slabem dirigiranju pravilno peti. — Takrat sem bil ponosen na našega Hubada in na njegov zbor . . .
In kadar boš poslušal slov. zborovo petje, ali kadar se boš kje pri okrogli mizi sestal s
pevsko družbo in videl, kako se pevci trudijo, da bi lepo peli, boš opazil, — če nisi slep in gluh -- v ozadju smehljajoči se obraz mojstra Hubada — našega pevskega očeta.
Zbor nam je priredil lep dan. Veselje je bilo gledati stare korenine, zraven mladih pevcev in pevk. Eni gledajo s ponosom nazaj, drugi samozavestno naprej, vsi pa žrtvujejo- ure in ure naši slov. pesmi. Peli so tako, kakor sem pričakoval in kakor poje pri nas le Matica.
K sijaju večera so mnogo pripomogli: ga. Lovšetova, g. Betteto in g. Ravnik. O njih sem že pisal, ko so samostojno nastopili. Omenim le, da ne bi mogli zlepa zamašiti vrzeli, ako bi enega zmanjkalo, ker vsak predstavlja za svojo stroko, dosedai pri nas doseženo točko glasbenega prednašanja.
Produkcije (19. XII.)
imajo v prvi vrsti namen vaditi gojence v nastopu. Nekdo ie kritiziral posamezne učence, a tega ne bi smel storiti, ker to delo pripada, dokler ne zapuste zavoda, uičteljem. Hovgli!
Ado Gg.
VSAK JUGOSLOVAN MORA BITI ČLAN,JUGOSLOVANSKE MATICE'!
va Vita; nam-: Hude Drago, Moderndor-fer Vinko.
5.	Narodno-prosvetni odsek: Rus Vi-
libald, član ožjega sosveta. Plesničar Pavel, knjižničar centr. knjižnice pov. UJU, Godec Marija, Ločniškar Fran; nam.: Grum Rado, Dominko A.
6.	Odsek za stanovski naraščaj: Loz-nar Fran, član ožjega sosveta, Kožuh Mirko in Bračičeva Milka za Moribor, Škulj Andrej in Likozarjeva Anica za Ljublja-no; nam.: Alt Aleks., M lčinski Angela, Legat Stanko, Waštetova lika.
7.	Odsek za obmejno šolstvo in ne-odr. ozemlje: Močnik Ivan. član ožjega sosveta. Mervič Anton za južni del: nam.: Štravs Karel: Dobršek Karel, (Marib-obl.). Mencin Rudolf (Mežica). Peternel Ludovik (Prekmurje): nam.: Pučelik Mir.. Lešnik Mirko, Mavric K.
8.	Stanovsko - obrambni odsek: Gnus Anton, član ožjega sosveta, oodpr. pov-UJU, Šumer Hinko, Knaflč Radoslav; nam.: Ivanjšič Ljud.. Majcen Mirko.
9.	Začasni odsek: za poslovnike odsekov: Jelene Luka. Dostal Rudolf, Dimnik Ivan.
Delovanje odsekov: Odseki počnejo takoi delovati, in sicer odsek za obmejno šolstvo tudi samostojno oo sekcijah, za severni in iužni del zase, toda to le med letom — ob priliki sei širiega sosveta in ookrainske skupščine na deluje ta odsek skupno in enotno- — Vsak odsek si čimprej izvoli svoiega načelnika.
Razširjenje »Narodne Prosvete« v Sloveniji.
Urednik »Učit. Tov.« tov. Ivan Dimnik je poročal o tem sledeče: Da bi se čimbolj spoznavali med seboi in bi prišli čimprej do enotne stanovske idejne orientacije. ki ¡o sedaj ov ra tudi neinformi-ranost in nepoznanie razmer naših stanovskih sodržavljanov izven Slovenije, se je pov. UJU v Ljubljani sporazumelo z Glavnim Odborom UJU. da izročamo mi 51) izvodov »Učit. Tovariša« njim, oni pa nam 50 izvodov »Narodne Prosvete« v zameno. Poverjeništvo je spoznalo, da je najlažje priti do medsebojnega idejnega sooznavania potom tiska.
Teh 50 izvodov »Učit. Tovariša« se pošilja na okraina uč!teljska društva in za nas važne krosre v bivši Srbiji, naša okraina učiteljska društva pa prejemajo Narodno Prosveto«. Priznati moramo, da srbski tovariši, kljub jezikovnim razlikam ordno zasleduejo naš tisk in je imel urednik priliko že često se o tem prepričati iz zasebnih pisem, ki jih je prejel od tamošnjih srbskih kolegov. Na-snrotno na moramo reči, da se tudi pri nas ordno čita »Narodna Prosveta«. kar se lahko razvidi iz številnih citatov, ki se podaiaio iz nje na naših zborovanjih.
Potreba je napraviti za naše stanovsko centralno glasilo sedai še korak naprej !
Ožji sosvet se je bavil na zadnji seji s tem vprašanjem in ie sklenil predlagati širiemu sosvetu, nai si sedaj okrajna učiteljska društva v Sloveniji sama naroče po en izvod »Narodne Prosvete« v društveno informacijo, teh 50 izvodov nai se razporedi med stalne sotrudnike »Uč't-Tov.« in »Popotnika« kot odškodnino za n';hov trud pri naših-listih.
Sklep: Širji sosvet je po kratki debati sklenil: Okrajna učiteljska društva naj sklepajo na svojem prvem zborovanju, da no možnosti naroče po en :zvod »Narodne Prosvete« za svoje društvo v svrho informacije društvenega vodstva. O svojih sklepih in izvršitvi naročbe naj poročajo Centrani upravi listov pov. UJU v Ljubljani (Učit. tisk.), da ta lahko razpolaga s prostimi izvodi v svrho razdelitve med stalne sotrudnike naših listov-
Predlogi in nasvet.
L Obračuni društev z glavno blagajno: Sklep; Vsak član plača članarino za celo solnčno leto dotičnemu društvu, kjer se je prijavil To zaradi reda v obračunu, pač pa nai se točno naznanijo oremembe naslovov ob preselitvi upravi listov zaradi točnega dostavljenja. (Predlog tov. Matka.)
2 Potnina 10. delegatom nov. UJU v Sarajevo: Skleo: Anulira se sklep, da nosijo stroške teh delegatov okrajna učiteljska društva in naj oov. UJU te stroške krije iz glavne blagajne. (Predlog glav. blag tov. Fegica.)
3- Proste roke uredništvu »Uč. Tov.« )?lede društvenih poročil: Sklep: Uredništvu »Učit. Tov.« se daeio glede pri-občevanja poročil posameznih učiteljskih društev proste roke v tem smislu, da sme črtati v njih vse. kar ni dovolj stvarno, ali kar bi moglo nasprotovati intencijam
občega organizacijskega dela UJU. Pri-občevat pa mora stvarne kritike tega dela sme jih izpreminati v obliki, ako je mnenja, da ne odgovarja ton kritike. (Predlog urednika »Pop.« tov. P- Flereta.)
4.	Zvišanje naročnine »Učiteljskemu Tovarišu« za neorganizirane naročn.ke. Ožji sosvet je sklenil na svoji seji dne t7. novem. t. 1. staviti širšemu sosvetu sledeči predlog: Tisk stanovskih listov se je v zadnjem času izdatno podražil, istotako se je poštnina listov precej zvišala. Tako stane danes sam tisk letnika U. T- 31.80 Din, poštnina na leto 2-65 Din, 10% upravnih stroškov 3.44 Din. skupai 37.89 D.n. Sklep: Z ozirom na to naj se zviša naročnina »U. T.« za neorganizirane naročnike v t u -z e m s t v u 40 D i n. v inozemstvu pa 60 Din- (Predlog glav. blag. tov. M. Fegica.)
5.	Provizor.čna nameščenja: Sklep: Viš. šol. svet nai se naprosi, da izda norme, kako je postopati okr. šol. svetom glede namestitve provizor enih uč- oseb. V slučaju komoetence na več mest naj velja orvi dekret po datumu, ki se mu prosilec mora pokoriti. Provizorično nameščene osebe n;"" se ne odslavljajo sredi leta zaradi definitivne zasedbe mesta, ampak naj definitivne uč. osebe nastopijo šele z novim šol. letom. Okr. šol. svetom nai se varuie pravica pri provizoričnem nameščanju- (Predlog Žnidaršič-Godec.)
6.	Podpora težko bolni tovar.š ei: Sklep: Iz »Rezervnega sklada« se da v ta namen izjemoma 1000 Din in iz glavne blagane 250 Din. To ie oni kričeči tieso-cijalni slučai. o katerem je poročal »Uč. Tov.«, ko prejema ta tov. 150 Din mesečne plače.
Nato so se odseki izpopolnili sledeče:
7.	Informacije zastopnikom učit. v viš. šol. svetu: V nekaterih važnih zadevah m poedinih slučajih naoravljaio društva le sološne resolucije, na podlagi ka-ter;h naj bi intervenirali za<stopn;ki v vl-šiem šolskem svetu- Predsedniki okr. učit. dr. so navajali več takih slučaiev. ?kleo: Učiteljstvo nai oošil a take slučaje d rektno zastopnikom učiteljstva v viš. š. svetu, ki se bodo potem zedinili za enotno postopanje: navesti ie konkretne slučaje in točne podatke, ker le na podlagi teh ie mogoče uspešno posredovanje. (Predlog tov- Gnusa.)
8.	Bolczer.sk' dopusti. V zadevi odloka o bolezensk!h dopustih se je oodalo predsednikom potrebna pojasnila.
9.	Volonterke: Povdarja se, nai zastopniki v višjem šolsktin svetu pazijo in odločno odbi'eio vsak poizkus, da bi se zopet uvedlo volonterke v šole.
Poverjen k ravn. Luka ' l.nc ie nato zavrnil popolnoma neresnične in izmišljene govorice da pri zadnii seji višjega šolskega sveta n' hotel pustit' na sejo svo-eea namestnika ravn- Humeka, temveč je nasprotno resnica, da se ie takoj izrekel za to pripravljenega, kadar se mu to javi. Za zadnjo sejo mu ni bila izražena tozadevna prijava, ker tudi referat, o katerem bi imel poročati ravn. Humek ni bil gotov. Prosi predsednike okra nih društev, naj take neosnovane govorice zavrnejo in naj članstvu njegovo izjavo pojasnijo.
S tem ie zaključil javno sejo. zahvaljujoč se vsem članom za stvarna ooroči-'a in udeležbo ori razpravi.
Sledila ie tajna seia.
Vestnik meščanskih šol.
—c »Slov. Nar.« poroča: Draginjske doklade meščanskim učiteljem in gledališkemu osobju v Ljubljani. Na intervencijo nrnistra brez portfelja dr. Niko Z u p aji i-č a je minister financ dr. Stojadinovič odredil, da se ima 9 mil jenov kron izplačati up račun draglnjskih doklad učiteljstvu meščanskih šol v Sloveniji in gledališkemu osobju v Ljubljan . Predlog o teh dravinjskih dokladah je bil od kompetentnih oblasti stavljen že pred trem' meseci, to-ua njega rešitev ie bivši finančni minister \edno odlagal. — Kakor smo informirani se nanašajo te draginjske doklade na kredit. ki ie bil potreben za nadaljno redno izplačevanje dosedanjih draginjskih doklad.
iz Jugoslavije.
— Šef kabineta m'nistra prosvete je rostsl g. Jovo P. Jovanovič, dosedaj referent v m nistrstvu prosvete v Beogradu. Z veliko radostjo jemljemo to imenovanje na znanje. T o v. Jovo P. Jovanovič je slovenskemu učiteljstvu dobro znan že iz večih poročil v Učit- Tov. On
je eden najboljših poznavalcev naših razmer v Sloveniji izmed srbskega učiteljstva, ker ie nas posečal že pred vojno ter bil v intimnih zvezah s slovenskim uči-teljstvom. Njegov sedanji program na prosvetnem polju nam je znan iz referata na letošnji drž. učit. skupščini v Sarajevu, ko je govoril »O zadacima učiteljske organizacije«. Razviden je iz sledečih resolucij. sprejetih na skupščini UJU: 1. Neobhodno je potrebno, da izdela jugoslo-venska učit. organizacija svoj načelni program- 2. Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovanjem vsega učiteljstva. 3. Za izvedbo tega programa, č in bo izdelan, naj se pooblasti širji glavni odbor, da ga sankcionira in prevzame dolžnost njegove izpeljave. 4. Dokler pa ne pridemo do takega programa- smatra se za sedaj v prosvetni politiki za najbolj potrebno sledeče: a) čim največja produkcija dobro vzgojenega učiteljstva: b) reforma učiteljišč, ki nai podajo čim silnejšo, splošno — strokovno izobrazbo: c) stvarjenje pogojev za višjo pedagoško izobrazbo, da pridemo čimprej do potrebnega števila dobrih profesorjev učiteljišč, kar naj se doseže s študijem uč teljstva na vseučiliščih in izenačenjem učit. mature z gimnazijsko; č) popolno materialno izenačenje učiteljstva v pokrajinah v pogledu stanarine in pokojnine ter izenačen e prejemkov poročenih učiteljic z neporočenimi: d) izenačenje prosvetne zakonodaje v državi v zvezi s splošno prosvetno reformo na ta način, da tvorijo vsi prosvetni zakoni organsko vez in da postane učiteljstvo tem potom popolna celota, enaka v vseh pravicah n dolžnostih; e) čim nunejša reforma prosvetne centrale (ministrstva prosvete). ki se mora organizirati tako. da prevzame lahko vse raznovrstne naloge prosvetne pol tike naše nove države. Želeti j e , da prevzame učit.'odd. za osnovn- šolstvo: f) čimboli pogosto in redno izhajanje naših stanovskih n strokovnih 1'stov in koncentracija vse sile učiteljske el te v duhu edinstva okoli glavnega glasila naše organizac'je- — Tov. Jovo P. Jovanovič ie tudi član Glavnega Odbora UJU. Vodstvo slovenskega učiteljstva namerava v najkrajšem času dati Jovanovičev program v razpravo slovenskemu učiteljstvu in tako izvesf 2. točko resolucije iz Sa-raeva — Tov. in prijatelju slovenskega učiteljstva g. Jovo P. Jovanoviču iskreno čestitamo na novem menovanju. želeči. da nam ostane i nadalje enako dober prijatelj kakor dosedai in nam pripomore uresničiti naše zahteve, k' ih na drugem mestu tolmačimo- — k.
—	Podpredssdn.k UJU, g. M lan Popovo ie imenovan za referenta v ministrstvu • prosvete v oddelku za osnovno šolstvo. — To imenovanje našega odličnega tovariša in dobrega znanca slovenskega učiteljstva g. Milana Popov i či naj-topleje pozdravljamo, želeč. da bo na svojem mestu zastopal hkrati tudi zahteve učiteljstva, ki jih je izrazilo na svoji državni skupščini v Sarajevu Opozarjamo ga tu na najperečejše vprašanje, ki zadeva naše šolstvo t- j. proračunsko vprašanje in na ponovno zahtevo slovenskega učiteljstva. da dob' tudi iz svojega kroga referenta — učitelja v ministrstvu prosvete. Ta naša zahteva nai se ne smatra kot nekaka zahteva plemenskega separatizma, temveč ie izkl učno zahteva pod-vzeta zaradi lokalnih oko' šč'n, kar b; bilo v interesu šolstva, v interesu našega Udruženja in tudi v državnem interesu z ozirom na č mhitrejšo konsolidacijo. — Iskrene čestitke! —k.
—	Predsedn:ki okr. uč. dr. so rrejeli
Radovanovičevo brošuro »U n i f i k a c i -ia i reforma osnovne na stave«, ki jo bodo člani dobili na zborovanju okr-uč. dr. Pričakujemo od učiteljstva, da pridno poseže oo brošuri. Pri tej nr liki ( pozarjamo tudi na drugo brošuro o tej temi od Jos. Lokasa »Kratek osvrt na ra-spravu gosp I. Radovanoviča«-
—	Na znante! Sve one. kojima sam posiao mo.iu brošuricu» Kratak Osvrt« na ra«nravu g. 1. I?adovanov;ča itd., najučti-vije molim, da uvaže. da sam se za tro-škove iste zadužio, te da izvoie či m p r e na doniu adresu poslati ukesani novac. Vel" ki Rečkerek (Banat) Josip Lokaš. urraviteH gradanske škole.
—	Orjuna, nacionalističen list- Organizacija Jugoslovanskih Nacionalistov ie pričela v Ljubljani izdajati svoi Tst »Or-iuno«. Kakor smo informirani, ga dobi tudi učiteljstvo na ogled, ker ie že sedaj mnogo učiteljstva včlanjenega pr' Orju-ni. Enaki listi izhajajo »Pobeda« — SpTt,
»Vidovdan« — Novi Sad, »Princip« — Subotica, »Budučnost« — Osjek, »Pred-straža« — Vršeč, »Soča« — Šibenik, »Novi Pokret« — Vukovar.
Naše narodno prosvetno delo.
POZIV NA JAVNO ANKETO!
Vse tovariše in tovarišice, ki jim je mar na tem. da zadobi naše narodno-pro-svetno delo stalnejšo, sistematično in bolj praktično in za naš stan bolj ekonomično obliko, pozivamo, da se udeleže javne ankete, ki jo s tem otvar-amo. Oblika ankete bi bile pismene razprave o tem vprašanju, ki naj bi se opirale tako na teorijo, kakor tudi na praktična izkustva. Naj oove vsakdo svoje mnenje o tem vele važnem vprašanju za naš stan.	___
Razprave naj bi se nanašale na sledeče teme: 1. Polja narodno-prosvetnega dela na katerih se je učiteljstvo dosedaj že udejstvovalo- 2. Uspeli in neuspeli po-greški narodno-prosvetnega dela, na podlagi izkustev v praksi. 3. Program in smernice našega narodno - prosvetnega dela. 4. Metoda, način izvajanja, taktika ori našem narodno-prosvetnem delu. 5. Literatura za narodno-prosvetne delavce. 6- Sodelovanje pri nar.-prosvetnJi društvih in napravah izven šole. 7. Narodno-orosvetno delo potom šole: šolski odri, šolske iavne judske knjižnice, ljudska predavanja (akademije, univerze, roditeljski večeri) v šoli, pevski zbori šolske in šoli-odrasle mladine, tečaji itd. 8. Organizaci-ia našega narodno-prosvetnega dela. 9. Pomanjkljivost in smernice za vzgojo učiteljstva za narodno-prosvetno delo. 10-Učiteljice in narodno-prosvetno delo. 11. Na katerih Poljih nar.-prosvetnega dela lahko sodeiuje vsaka učiteljica? 12. Učiteljice in šolske javne ljudske knjižnice itd. itd. Posamezniki lahko avijo tudi druge teme, o katerih bi bilo potreba razprave in i,h bo uredništvo razpisaio-
Razprave ie pošiljati na uredirštvo Učiteljskega Tovariša. Oglasijo naj se vsi narodno-prosvetni delavci, naj nihče ne izostane, četudi še s tako kratkim prispevkom.
Razprave se bodo uporabile: 1. Za naš stanovski t'sk. v kolikor naj služijo v orijentacijo učiteljstvu pri narodno-prosvetnem delu. 2. Se bodo oddale narodno-tros vetu emu odsoku, da jih izpopolni in pripravi za sistematično urejeno celoto ter črpa iz nj h noti ebne podatke za svoje delovanje. 3 J h odda ta tskovnemu odseku, da iih isti oo možnosti izda v sta'n »Stanovsko-strokovni kni žn'ci pov-UJU v Ljubite ni«, ki ie bila osnovana z novim poslovnikom ter brošuro razširi med učiteljstvo
V kol;kor bode iz posameznih mnenj in razprav sestavljena celota, bodo spisi obiavljeni brez podpisa: drugače pa le na izrecno žel o s podpisom
Na delo tovariš ce in tovariši za enotno orijentacijo v tem za nas in za naš na-'T.d vele\ a n tu vprašanju!
Uredništvo Učiteljskega Tovar ša,
—p Poziv tovarišlcam in tovarišem
knjižničarjem! Leto ie ori koncu in potreba ie napraviti račun o našem delu, ki smo ga opravil' na narodno-prosvetnem nolju. Bilanco našeea dela bo odslei naprej imel napraviti »narodno-prosvetni ois k« našega ooveren'štva UJU. Da pa odseku to delo olajšamo, smo se namenili že v rstu prinesti poročila o delovanju olsk h ljudsk h knjižnic, na podlagi kate-nh nai odsek razvidi delo iji napravi statistični pregled istega. Pozivamo vse knjižničarje na; nam v to svrho na kratko iaviio kje, dosedai obsto'a:o v šolah iavne ljudske kn ižnice. kol ko knjig šte-ieo. koliko se iih je izposodilo povprečno v letu rn zanimivosti, ki soada o v to oo-droč"'e. Ne oodceniuimo pomena teh knjižnic, in le organizirano delo> na tem polju nam bo prineslo uspehe.
Naša gospodarska organizacija.
SLADKOR ZA DRŽAVNE NAMEŠČENCE IN UČITELJSTVO.
Ker so se pojavile glede naročanja in razpošiljanja za državne nameščence namenjenega sladkorja razna nesporazumljenja in napačna tolmačenja okrožnic različnih oblastev, in uradov, opozarja podpisana zadruga vse državne nameščence. ki so naročili sladkor po znižani ceni, na s'edeče:
Sladkor , ki ga je nakazalo ministrstvo za socialno politiko »Savezu nabavljalnih zadrug« iz državnega veleposestva »Belje« je namenjen za vse državne nameščence v kraljevini, ne glede na to, ali so člani nabavljalnih zadrug ali ne,
Nakazani kristalni sladkor je prvovrstne kakovosti in so torej govorice o rjavem, nerafi-niranem sladkorju prazne izmišljotine.
UČITELJSKI TOVM,^ dne 4. januarja 1923.
Cena sladkorju so ■ « -■i m borzni e. ni onega dne, ko izda naročbo »Savez nabavljalnih zadrug« v Beogradu. Od te borzne cene se dovoli zadrugam 24% popust, tako da stane, če ]e borzna cena na dan naročbe v Beogradu 15 dinarjev, sladkor, postavljen na železniško postajo Beli Manastir v Banrfi zadrugo le 11 dinarjev 40 para. K tej ceni se mora priračunati seveda Se voznina od Belega Manastira do Ljubljane, odnosno od namembne postaje, dalje zavarovalnina, stroški za razkladanje, prevoz in drugi režijski stroški.
Naročbe za sladkor zbirajo posamezni uradi in jih pošiljajo z izkazom, sestavljenim v dveh izvodih, podpisani zadrugi. Kako naj bodo seznami sestavljeni, je popisano že v okrožnicah, ki so iih izdala posamezna oblastva.
Ker niti Savez niti podpisana zadruga nimata tako ogromnega kapitala, ki je potreben za naročanje celih vagonov sladkorja (sama državna trošarina, ki se mora plačati cb prevzemu v tvornici znaša 40.000 dinarjev za vagon, mora vsak naročnik plačati že pri naročbi po 5 Din za kilogram sladkorja.
Došle naročbe se zbirajo in ko znaša naročena količina sladkorja 10.000 kg, se naroči pri Savezu nov vagon sladkorja in pošlje predplačilo po 5 Din za kilogram.
Doslej je naročenih že 6 vagonov sladkorja. Dva sta namenjena samo za člane podpisane zadruge, ostali štirje vagoni pa za nečlane. Sladkor, namenjen za člane, je že došel in se že deli. Sladkor za nečlane še ni došel.
Prvi vagon sladkorja za nečlane je bil od-premljen iz Belega Manastira dne 8. decembra in utegne dospeti v Ljubljano najkasneje začetkom januarja. Drugi vagon bo dospel v Ljubljano v drugi polovici januarja, tretji ind četrti vagon pa dospeta nekako o Svečnict.
Mnenje nekaterih, da dobijo sladkor takoj, čim ga noroče, je popolnoma napačno. Prošnje posameznih udov, naj bi se jim poslal sladkor iz prvega vagona, ki dospe, so brez pomena, ker se naročniki posameznih vagonov ne morejo za ■ menjavati in se vodi o vsakem vagonu poseben račun. Vsak urad dobi sladkor- iz tistega vagon,i. va katerega je bila sprejeta n;egova naročila in /a katerega je bilo poslano njegovo predplai' Savezu v Beograd.
Na naročbe brez predplačila se ne m : -ozirati. Na to se opozarjajo zlasti oni uradi, <i so sladkor pač naročili, a denarja še niso i slali. Njih naročbe ležijo pri zadrugi nerešene, dokler ne pošljejo predplačila.
Sladkor iz prvega vagona, ki dospe po N -vem letu, dobijo oni uradi, ki so sladkor prvi n; -ročili. Ti so: Okrajno glavarstvo Črnomeli, Al ribor, Ljutomer, Liubliana —■ okolica. Krško, Logatec, Ptuj, Kamnik, Radovljica; pokrajini uprava — oddelek za premog in oddelek za p -sveto: deželni muzei. nabavlnilna zadruga v Krškem, licejska knjižnica, zaloga šolskih kn zdravstveni odsek, direkcia šum. povelist ■ oddelka državne varnostne straže, državnii borzna dela. oblastna inspekciin dela. šumarska up: -va v Kostanjevici, policijska direkcija, urad agrarne operacije, tehnična srednia šola vojaška intendanca, davčni urid Vel. Lašče. Marcn-berg. Cerknica, Ptuj. Črnomelj. Prevalje, 5m \r-¡e pri Jelšah, davčno okra no oblastvo v Radov-lici. šumarska uprava Bled, agrarna direkcija, finančna delegacija, finančno rkraino ravnateljstvo v Ljubljani, finančna deielna blagaina. gen. talna inšpekcija voda in Miloš Kramcr v Sjb-venjgradcu.	___	N
Imena uradov, ki dobi'o sladkor iz drugega ¡11 nadaljnih vagonov, se bf,do priobčila o pravem času. Ravno tako se bo tndi naznanilo, kdaj dospejo posamezni vagoni, znto 'e povpraševanje, kdai dospe sladkor, nepotrebno in nai se opusti, posebno ker zadruga pri na:b°l;ši volu na taka vprašanja zaradi preobilice dela in stroškov ne more posameznim uradom odgovarjati.
Tudi na vprašanja, kolika bo cena sladkorja. zadruga ne more odgovarjati, ker natančne: cene za posamne vagone sama v naprej ne Ve. Toliko je gotovo, da bo cena za kasneje naro-: ■'ene vagone nekoliko višja nego za prej naw-1 čene vagone, ker je borzna cena sladkorja v j zadnjem času porasla.
Natančno ceno izvedo naročniki vsakega posameznega vagona iz računa, ki se jim pošli., čim dospo sladkor v Ljubljano, odnosno priznanih naročnikih, čim se odpravi sladkor na liHIt. naslov.
Sladkor dospe v vrečah po 100 kg. Te vre- • če se zaračunajo naročnikom po 25 dinarjev 1-mad. Naročnikom, ki vrnejo vreče tekom 30 dni zadrugi franko Ljubljana, se povrne za vsako vrečo 15 dinarjev.
V	Ljubljani prejmejo uradi, ki so naročili po več nego 500 kg sladkoria, ta sladkor neposredno iz vagona na kolodvori', drugi uradi pa v zadružnem skladišču na Vodnikovem trgu 5.
Izvenljubljanskim uradom se pošlie sladkor na najbližjo železniško postajo, razen če si sami želijo drugačnega načina dostavitve. Uradi v bi; žini Ljubljane prevzamejo sladkor tudi lahko v zadružnem skladišču na Vodnikovem trgu, ako to zadrugi pravočasno prijavijo.
Nameščenci, ki preimeio sladkor v zadrn: nem skladišču na Vodnikovem trgu, se morajo prevzemu sladkoria izkazati z nakaznico, predpisano v okrožnicah, in plačati morajo vso kupnino za sladkor, odštevši predplačilo 5 dinar" v za kilogram.
• Nakaznice izdajo uradi, ki so predplačilo prejeli, ne pa morda predpisana zadruga.
Uradi, ki prejemajo sladkor, za prideljene nameščence skupno, morajo plačati zadrugi ves dolžni znesek tekom osmih dni po prejemu računa. Položnica se priloži računu. Za izplačilo jamči uradni predstojnik, ki je podpisal naročilo.
Uradom, ki bi svoje obveznosti tekom 8 dni po prejemu računa ne izpolnili, se zaračunajo 14odstotne obresti.
V	posameznih okrožnicah drugače predvideni način plačila ( v dveh obrokih) ne velja.
Nabavljalne zadruge po deželi, ki so naročile sladkor neposredno pri Savezu v Beogradu, dobijo sladkor od tam direktno in se podpisana zadruga za te naročbe ne bo brigala. Ako bi Savez priključil tako Naročbo naši pošiljatvi. bomo dotično zadrugo takoj o tem obvestili.
Za upokojence in za vdove in sirote državnih nameščencev bo zadruga sladkor naročila. Kadar bo zanje sladkor dospel, b« to zadruga javno razglasila.
Nabavljalna zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani.
—g Učiteljska Kni žara u Skoplju.
Učiteljsko Akc. Dr. Zavičaj u Skoplju ot-vorilo ie od septembra p. g. svoju knji-žaru, za koju se osečala jaka potreba u
.Južnoi Srbi;! Knjižaru ie oomogla obilnim kreditom Učiteljska Zadruga A. D. i ona ie tako snabdevena. da može zadovoljiti ootrebu Skoolja i cele Južne Srbije. Nada e. da če tamošnji učitelji-ce, koji su se do sada Dokazali vrlo aktivni na prosvetnom i kulturnom polju, pomoču ove knjižare ioš više Dotencirati svoju aktivnost i ubrzati kulturni prosrres Južne Srbije. Ra-dujemo se otvaran;u ove knjižare i želimo ioj najbolji uspeh. — »U. Z-«
—g. Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. 7% obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od marca 1923 dalje): Ema Zencovicheva, učiteljica v Trbovljah (kot novoletno darilo za 13. plačo!!), 1 a 100 Din; (s kuponi od septembra 1922 dalje): Hedvika Schvvickert - Lehrmannova, učiteljica pri Sv. Ani nad Tržičem, 1 a 100 Din; Miroslav Kosin, nadučit. v Igavasi. 1 a 100 Din; Zora Kosinova, učiteljica v Ivavasi, 1 a 100 Din; Marija Vilar-Krannerjeva, učiteliica v Igavasi, 1 a 100 Din; Mira Tomčeva, učiteljica v Igavasi, 1 a 100 Din; Riko Kol ene, učitelj v Igavasi, 1 a 100 Din; Anton Lovše, nadučitelj v Podbrezju, 3 a 100 Din; skupaj 10 obveznic a 100 Din in prej izkazanih 49 obveznic a 100 Din — 5900 Din. Iskrena hvala! Dajte, dajte! Rešite se, rešite se!
-g Kot božično darilo »Učiteljskemu domu« v Mariboru so še darovali obveznico 7% drž. posojila: Kaffou Ignacij, nadučitelj, Št. Janž pri Dravogradu, 1 a 100 Din; Visočnik Andrej, naduč., Št. Ožbald (Marenberg), 1 a 100 Dinarjev; Luknar Marijana, učiteljica, Ptuj 1 a 100 Dinarjev; Majcen Mirko, učiteli, Ptuj. 1 a 100 Din; Rainer Jože, nadučitelj. Žg. Polskava, 2 a 100 Din 200 Din; Lav-rič Stanko, učitelj, Marenberg, 1 a 100 Din; Lešnik Franica, učiteljica, Marenberg. 1 a 100 Din; Cveti Cecilija, učit. žen. r .d., Marenberg, I 100 Din; Pire Makso, učit., Marenberg, 1 ž 1 Din. Skupaj 10 obveznic a 100 Din — 1000 1 , zadnjič izkazanih 48 obveznic a 100 Din — J Din. doslej 58 obveznic a 100 Din — 5800 Din — Hvala lepa vsem darovalcem! Tovariši in rovarišice, posnemajte jih pridno! Pošljite ob-\ niče za novoletno darilo! (Kaj pa Prek-in -je?!)
Aleodrešena domovina.
—r Pouka prosti dnevi na italijanskih
oi h. Italijanski naučni minister je odreci 1. da so na šolah pouka prosti samo tisti dnevi, ki so kot taki zaznamovani v s 'kem koledar u; ob cerkvenih prazni-k i¡. ki državno niso priznani, se mora oouk redno vršiti.
—r Slovenska književna produkcija v linijski Kraj!n. od 1. 1919. do 1. novembra V »Jadranskem Almanahu« oriob-cu.ie dr Alojzii Res celotno slovensko bibliografijo v Italiii od 1. 1919. do 1. nov. '>22.. ki dokazuie vso ogromno kulturno silo m zrelost našega naroda v Julijski ivrajini. Iz članka povzemamo, da so primorski Slovenci zdali v teh štirih letih 46 knjig leposlovne vseb'ne, 12 koledarjev, 21 kn:ie poučne vsebine 23 skladb.
I revij. 10 listov in 22 šolsk h kniig. Naklada leposlovnih kn ig, ki so izšle v Ju-i ii.sk i Krajini znaša približno 79.000 izvodov. poučnih 54.000 izvodov, koledarjev ! 10.000 izvodov celokupno torej 243.000 " .idov kniig, ki so šle med Jugoslovene v julijski Krajini. Pri tem številu niso te revije (približno 17.000 naročni-v). ne listi (naklade približno 35.000),
soiske kniige. Te številke eovore tako glasno in :asno tudi onim ki zaničuiejo 'taše primorske brate, da ;'e odveč vsaka beseda!
—r Kako oostooa Avstriia s slovanskimi šolsk mi otroci. V dunajskem obč:n-skem svetu ie v Proračunski debati imel daiši govor češki zastopnik Klimeš, ki se i j pečal podrobno s šolskim mm kom za češke otroke. Avstrijska vlada jemlje Čehom šolski oouk v maternem jeziku, kakor ga je vzela Jugoslovanom na Koroškem. Klimeš e ostro obsojal nekulturno oočenjanje avstrijskih Nemcev s češko dedo in nasvetovai naj Došljeio komisijo na Češkoslovaško, da se pouči in potem rx roča. kako leno se nos tona z nemšk'mi t raci v Češkoslovaški, kjer imajo svojih šol, kolikor jih potrebujejo. Klimeš je očita! Avstrijcem zastrupljevanje duš in na-silstvo, na kar ie vzrojil župan Reuman in mu odvzel besedo- — Enako bi bilo potreba poslati komisijo v Jugoslavijo, da bi videla irt poročala, kako dobro se godi Nemcem pri nas in kako smo nreveč ob-z rni do njih._
Vestnik za učiteljski naraščai.
PSIHOLOŠKI ZAGREŠKI IN DRUGO PRI RAČUNANJU NA ELEMENTARNI STOPNJI.
Govoriti o važnosti računskega pouka, bi se reklo, nositi vodo v Savo. Tudi ne bom govoril o raznih metodah tega predmeta posebej, ampak bolj o izvestnih načelih, ki se morajo upoštevati, in o načinu, kako se uspešno izvedejo težji računski slučaji.
Da se začne šteti in računati s predmeti, ve danes vsak učitelj. Važno pa je, da se devljejo števni predmeti v pregledne skupine, torej v gotov red, ki edino omogoča shvatenje konkretnih števil
| ter tvoritev dobrih zanesljivih predstav.
Priporočam, da se otroci že od vsega začetka navadijo šteti po konvencionalnem načinu od leve na desno in kadar štejejo nazaj, seve obratno, pri kockah, nakupi-čenih v steberčke, pa od spodaj navzgor Zato tudi ni vse eno, kako se šteje na prste, tudi tukaj je gotov števni red na mestu. Jaz sem imel učence navajene, da so mi pokazali kako izvestno število vedno na enak način. To ni sicer nobena umetnost, pač pa neprecenljive važnosti. Učitelj se misli v položaj učencev, ki štejejo začenši s palcem 1. roke ter končajo s palcem d roke. Vse drugo je razumljivo.
Napačno je misliti, da se mora kak računski slučaj n. pr. 4 + 2 = 6 vaditi na bogve kolikih ponazorilih in povrhu v svrho spojitve še z imeni drugih predmetov. Take vaje so mudne in skoraj brez hasni, ker je otrok že prej abstrahiral operacijo ter izgovarja nadaljnja imena ie mehanično, ne da bi si kaj mislil. Jasnost operacije ne zavisi od mnogoličnosti, ampak od inntezivnosti vtisa in jakosti pozornost'. Vtis je učinkovit, ako so ponazorila smotreno razvrščena, pozornost pa vikšamo s tem, da spravimo novi rezultat takoj v zvezo z že znanim gradivom. V gornjem slučaju približno tako-le: Včeraj smo se učili 5+ 1 ? Kdo še ve 2 4 2 =? Danes pa smo se učili 4 + 2 = ? Zdaj slede uporabne naloge, pa ne vedno na način, da je rezultat vedno 6! Otroci radi »operirajo« z domačimi živalmi, kar naj učitelj (na deželi) upošteva.
Ker je red glavni pogoj uspeha v vseh predmetih, tem bolj pa pri računanju, mora imeti učitelj jasno začrtan pot za celo leto. da nikdar ne bo v dvomu, kaj naj vzame ta ali drugi teden. Predno preide k prištevanju s prekoračenjem de-setice, se morajo učenci temeljito vaditi v prištevanju, odštevanju in dopolnjevanju v obsegu druge desetice. Potem pa urno k 9 + 1, 2, 3 . . .! Toda kako? Nekateri metodiki mislijo, da zadostuje otrokom le znati razstaviti prištevance na dva dela in potem da gre že vse gladko. Pa ni, kajti operiranje z mnogimi števili otroke vidno moti, osobito ako morajo še na široko razlagati razstavljanje in prištevanje. Z nepotrebnim govoričenjem cesto le zadržujemo duševni proces razrešitve, ki je navadno bliskoma tukaj, ako si more učenec razmerje števil le predo-čiti. Pri računanju bodi načelo, da se govori kolikor mogoče malo, a tem bolj se naj bistri oko, spomin in prevdarek.
Hitro in dobro so se naučili malčki premagovati desetico na sledeči način: Učitelj stopi za računski stroj ter, kažoč dotične predmete, vpraša: 9 + 1 =? Danes bomo šteli še več k 9. 9 + 2 — ? Tu da učitelj utemeljiti, zakaj da 9 + 2 ni 12. Utemeljevanje je zelo važno, ker razbi-stri pojme ter vzdržuje potrebno pozornost. Samo mera se mora držati, da ne postane dolgočasno in — mehanično! Torej od slučaja do slučaja Tako predela učitelj, kažoč in vprašujoč, celo vrsto 9 -p 1, 2, 3 ... 10 =? Sedaj se ponovi, a doda se ena težkoča več: Učitelj le pokaže pasamne računske slučaje na kroglah (kolobarjih ali dr.) ter vpraša: Kdo zna to izračunati? (9 + 2, 9 + 4, 9 + 6 . . .) Take vaje držijo cel razred v napeti pozornost. Pogoj je, da vidijo vsi učenci brez težave na rač. stroj. Ako delajo te ali druge vaje srednjim in slabej-šim učencem težave, naj se ponavljajo lažji slučaji (9 -f 1, 2, 3, 4, 5, 6) po vrsti in izven vrste. Učitelj naj nikdar ne zanemarja slabših učencev, ampak tudi ti se morajo zganiti in znati povedati vsaj lažje naloge. Dostavljam še, da lahko takoj odpade poimenovanje števil.
Ko so učenci vaje pogodili, da učitelj rač. slučaje brez ponazorjenja (na raču-nalki) v rešitev: 9 + 2, 4, 6, 8, 10 ... = ? Nato: Kdo mi zna sam povedati kako nalogo? A: 9+3, B: 9 + 5, C: 9 + 6 itd. Pri tem naj pazi učitelj, da se ne ponavljajo eno in isti slučaji in da pozove najprej slabše učence, če so se zglasili, kajti izbira je čim dalje manjša. Končno: Na en slučaj ste pa pozabili! X: 9 + 8 = 17. Res! Učiteli mora biti seve sam najbolj pozoren ter si celo zapomniti učence, ki so mu povedali teh 10 rač. slučajev. Ako vaja ni šla dobro, se naj ponovi. Take vaje se otrokom zelo dopadejo, ker jih silijo k tekmovanju, kar je pri učenju važna komponenta. Sedaj bi bile na mestu 2—3 uporabne naloge, potem pa sledi pismena vaja.
Pripominjam, da pozornost malčkov pri računanju ne ostane predolgo napeta, zato naj jih učitelj v pravem trenutku iz-preže ter jim da primerno pismeno vajo, ki je nekaka ponovitev ustmenega dela. V drugi računski uri se nadaljuje, seve najprej na računalki: 9 + . = 10, 11, 12 . . . potem izven vrste, nato prosto. Nekateri metodiki priporočajo sedaj odštevanje od
1 i, češ, le-to sloni na istem načinu duševnega procesa kakor prištevanje k 9, namreč na razstavitvi števil v 1 + X. Istina pa je, da se otrok lažje in prej nauči prištevanja k 8. kar dokazuje, da je prejšnja trditev le domnjevanje zrelega intelekta. Priporočati bi bilo torej, da se predela najprej prištevanje s prekoračenjem desetice, a ne dobesedno tako, pri 9 + X n. pr. bodo učenci brez težave reševali naloge (ustne in pismene) kakor: 11, 12, 13 ... — X = 9. In to medsebojno pri-merjevanje: 9 4- . = 12, 12 — . = 9 se mi zdi važno, ker dela odštevanju preko desetice v roke!
En primer, kako se vadi poštevanje, da »drži«. V poštevanju so učenci često slabo podkovani, ker se obravnava preveč mehanično t. j. z enoličnim ponavljanjem ene in iste vrste. Vzemimo 1X3! V predidočih urah se temeljito vadi vrstno računanje 3 + 3, 6 + 3, . . . 2 + 3 . . ., 1 -r 3 . . . potem 3 + 3 + 3 . . . —, po vrsti in tudi izven nje. Nato podavanje nove snovi (1X3) ne sme najti težkoč. Do 5X3 ali t) X 3 gre ponavadi gladko. Ponazoruje se najbolje na računalu (kroglice) slično kakor pri prištevanju. Učitelj govori najmanj ko mogoče, razvrsti kroglice, vprašujoč kako se računa ta in oni položaj (razvrstitev) krogel. Pri manj nadarjenih učencih je bolje vaditi v 1. lekciji samo do 6 X 3, a to temeljito. N. pr.
1.	2, 3, ... 6 X 3 ; 1; 3, 5, 2. 4. 6 X 3 —; potem X 3 6, 12, 18 . . . (ali 0, 12, 18 = . X 3); nato se računalo zastre ter se računa brez nazoril. Sprva da učiteli naloge, ootem učenci sami; 11 pr. Katere slučaje mi sami znate povedati? Slede uporabne naloge: E11 svinčnik stane 3 Din . . .
Učitelj odkrije računalo, porine krogle v stran ter vpraša: Kdo mi zna razvrstiti krogle v 3 X 3? ... V to svrho pokliče učiteli več učencev (4—5) hkrati k računalu, da se ne zgubi preveč časa s pri = in odhajanjem. K tem vajam se naj pozovejo srednji in slabši učenci ter se principiehio noben ne pusti prej v klop, da je pokazal en slučaj pravilno. S tem prisilimo tudi najslabše k pozornosti!
V prihodnji uri se nadaljuje lekcija. Ustne in pismene vaje morajo biti mnogovrstne. Tudi kombinirane naloge s prištevanjem so zelo koristne (l X 3 + 1 =). Načelo: Dokler ne »sedi« ena lekcija naj se ne preide k novi.
Še par besed o računalu! Tu in tam vidim dvobarvne krogle diagonalno ločene, menda zato, da morajo učenci edni-ce vedno znova šteti. Je prav lepo, toda ednice šteti se učijo že Drve mesece in že tedaj jih navajamo shvatati gotove skupine. Brez preglednih skupin je računanje nemogoče, zato se naj uporabljajo tudi v peticah kakor v deseticah. Ako se prikaziva otroku n. pr. 7 vedno kot 5 +
2.	vendar ne bo pozabil, da je 7tudi 4 + 3! Načelo: V ponazorilih računskih operacij mora vladati red in pregled! Vobče pa skrbimo, da veje v računski uri svež in lalikonog duh, ki bo v stanu, razvneli tudi zaspance.	Jak. Kovačič.
Naša samoizobrazba.
—s »O orotituberkulozni ligi«, predaval pri Ptuiskem učit. dr., dne 7. dec. 1922 g. dr. Vrečko.
—s »O dolžnostih učitelja telovadbe na ljudski šoli in o vrlinah najboljšega t. j. Tyršovega telovadnega sestava«, predaval pri Uč. dr. za Konjiški okraj, dne 9. dec. 1922 prof. Schaup.
—s »Pri mojih mal h«, predavala pri Celjskem učit. dr., dne 8. dec. 1922. tov. Zdolškova.
—s »Kako naš združi»'^ učitelj nazornost s sugestijo in Doosebljevanjem, da bo dosegel boljše učne uspehe,«, predaval Dri »Uč. dr- za Mariborski šol. okra;« dne 14. dec. 1922. tov. Radoslav Knaflič.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Tiskovna zadruga v Ljubljani. V založbi Tiskovne zadruge je pravkar izšla knjiga: Zbirka zakonov VIII. snopič. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih. Cena 5 Din, po pošti 50 para več.
—kpl Planinski koledar za 1. 1923. je izšel že v ponatisu ter se dobi v Ljubljani pri Osrednjem odboru S. P. D., Kralja Petra trg in pri Turist, klubu »Skala«, Hotel Tivoli. Zunanji naročniki naj se obrnejo direktno na založnika Hrunon Rotter v Mariboru, Krekova 5. Tudi ponatis je že skoraj razprodan.
—kpl Luj Paster. Prilikom proslave stogo-dišnjice njegovog rodjenja. Napisao prof. dr. M. Jovanovič — Spis je izšel s sliko in faksimllem Pasterja na Jovanoviča v posebni izdaji »Glasnika ministrstva narodnega zdravja«. Štamparija Drag. Ciregoriča, Beograd, Kosmajska, br. 22.
—kpl. List »Ljubljanski Zvon« se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Celoletna naročnina za leto 1923. znaša 90 Din, lahko pa se naroča tudi polletno, četrtletno ali pa tudi mesečno. Toplo priporočamo.
—kpl Jurčič Josip, Spii>i. Uredil dr. Gra-fenauer. III. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-det 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. Din 15, vez. Din 23.
kpl Veljaki Jugoslavije. Družinska igra. Založila »Umetniška Propaganda« v Ljubljani, Sodna ulica št. 5. Glej oceno!_
Književnost in umetnost.
—k Zbirka zakonov VIII. snopič. Zakon o državnem svetu in državnih sodiščih. Zakon o volilnih imenikih. Zakon o ministrski odgovornosti. Zakon o izpremembah v zakonu o obči upravi. V Ljubljani 1922. Pravkar so izšli v VIII. snopiču Zbirke zakonov, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, zgoraj našteti zakoni od katerih je zlasti zakon o volilnih imenikih baš sedaj zelo aktualen za naša županstva.
—k Izšla je 12. štev. »Ljubljanskega Zvona* z izredno bogato in pestro vsebino. A. Fun-tek je objavil zanimivo, mestoma sarkastično pisano razpravo, »O besedilu naših popularnih pesmi«, Iv. Lah zaključna poglavja svojega romana »Angelin Hidar«, pesnik Gradnik dva lepa soneta »Jeseni v M e d a n i«; Fr. Erjavc je priobčil v črtici »Iz Cankarjeve delavnice« dva različna napisa Ivanove »Velike maše«, ki bosta zanimala ne samo literarnega zgodovinarja, marveč tudi preprostega čitatelja. Fr. Bevk je zaključil svojo enodejanko »V globini«, ki z naturalistično vernostjo slika krčevito predsmrtno borbo čete vojakov v za-kopu. Vojeslav Mole nas seznanja z bujnim gledališkim življenjem v poljski prestolici, modernist Fr. Onič ima pesem »Jekleno znamenje«, Miran Jarc pa je končal svoje noveleto »Poletje«. V zelo bogatili »Književnih poročilih« ocenjuje Dr. Glonar simpatični Sičev zbornik »Narodni okraski«, dr. Š-r Erjavčeve zbrane spise za mladino. J. Zoreč Erjavčev prevod srbskih narodnih pripovedk, in Mišičev satirični in aktualni roman »Dede Joksim«, Dr. Kidrič-Glonarjevo izdajo Prešernove antologije, dr. Ozwald Zbornik za pušku prosvjetu in dr. Cer-melj Nedoljkovičevo francosko knjigo o Boško-vičevi relativistični teoriji, kjer prihaja do zaključka, da je bil Boškovič izmed največjih duhov jugoslovanskih, primerjajoč ga velikanom Newtonu, Leibinzu, Kantu. Kronika pa prinaša dvoje poročil o drami in operi izpod peres Fr. Albrechta in Nika Štritofa. V vabilu na naročbo, ki je štev. priloženo, je uredništvo navedlo mnogo odličnih literarnih osebnosti, ki bodo sodelovali v prihodnjem letniku in katerih imena jamčijo, da bo »Ljubljanski Zvon« tudi v bodoče ne samo najstarejša marveč tudi najboljša slovenska revija, ki bi ne smela manjkati v nobeni hiši.
—k Jurčič Josip, Spisi. Kdo ne pozna Jurčičevega »Desetega brata«. Prvi slovenski roman je. Bere ga rad študent, bere kmet in delavec, bere ga gospoda. Naravno nam riše v njei Jurčič življenje na gradu Slemenice, drastično je vpletal v svoj roman humoristič-no postavo vedno veselega in dovtipnega dno veselega in divtipnega Krjavlja, ki je za deset vaških orginaioov, romantično — skrivnostno posvato vedno veselega in dovtipnega Kriavlia, ki je za deset vaških originalov, romantično - skrivnostno nam opisuje životarenje Desetega brata — Martina. Poln notranje trage,-gike. a vendar kot vesel solnčen žarek, nas zabava stric Dolef s svojimi latinskimi drobci. Tip starega grešnika, ki dela pokoro za svoje mlade dni, je Piškav — Marijan, kot nesimpatična oseba, ima svoj protiutež v simpatičnem in pošteno-odkritem tekmecu Lovro Kvasu. Dobra Manica nas spremlja skozi ves roman kot znana prijateljica in Venclieva hčerka ji je verna družica. Dokler ie živel naš pokojni Verovšek je s svojim neugnanim humorjem in neprekosljivo igro skoro izpodrinil roman. Ljudje so raje gledali Gove-karjevo dramatizacijo, kakor pa brali Jurčiča. Pa Verovška ni več med nami in pristriženi Mohorjevi Deseti brat se je raztrgal in raztepel bog-vekam. Zato pa bo Grafenauerjeva ljudska izdaja, ki so pridejane prav zanimive opomnje, ki zado volje radovedne poglede za kulise pisateljevega ustvarjanja, ravnoprav prišla za dolgo zimo. Zakaj desetega brata bodo ljudje vedno z veseljem in slastjo brali. Saj Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Že ime samo vleče, ker <e Jurčič v izdaji tiskarne že davno razprodan, in dr. Prijateljeva, sicer izborna, a strogo znanstvena, historična kritična izdaja ne bo našla poti tned najširše sloje našega naroda, zato bo Grafenauerjeva poljudna ljudska izdaja zamašila brezdvomno veliko vzrel v naši literaturi. — Povestica »Nemški valpet« je delo stare romantične šole in se nam zdi kot dober znanec izza polpreteklih dni. Vendar ima lepo narodnostno tendenco, ki sicer nikjer ne sili v ospredie. a ie vendar jasna in lepa. Da je v posameznostih tudi v tej povestici Jurčič stari mojster, nam dokazuje živahno pripovedovanje berača. aH opis pred cerkvijo.
Tisk je lep in papir za današnje razmere dober Želeli ui, da bi nam dr. Grafenauer v najkrajšem času izdal celega Jurčiča, zakaj Jurčiča bomo Slovenci vedno radi prebirali, ker je kri naše krvi, meso našega mesa: to je pravi Slovenec z vsemi napakami in vrlinami. Naj sle-tdeprvim zvezkom čimpreje še ostali.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
VSEM BLAGAJNIKOM OKRAJNIH UČITELJSKIH DRUŠTEV! Tovariše blagajnike opozarjam na sledeče važne sklepe naše organizacije:
1.	V smislu sklepa pokrajinske skupščine na Bledu znaša članarina za leto 1923 (centrali) 80 Din. Upokojenci plačajo samo liste. (Za leto 1923. torej 40 Din -f 20 Din - 60 Din.)
2.	Širši sosvet je sklenil na svoji zadnji seji, naj bi člani plačevali članarino vse leto tistemu društvu, kjer so se začetekom solnčnega leta včlanili- To tudi v slučaju, če se kak član med solnčnim letom preseli. Letni obračuni z glavnim blagajnikom bodo na ta način mnogo enostavnejši.
3- Na isti seji je širši sosvet anuliral •sklep pokrajinske skupščine na Bledu, ki
določa naj bi društva sorazmerno pokrila stroške potnin 10 delegatom poverjeništva za državno skupščino v Sarajevu. Ti stroški se poravnajo iz glavne blagajne, — Društvom, ki so mi že vpo-slala tozadevne zneske, vpišem to na račun članarine za leto 1922. oziroma 1923.
4 Nekateri tovariši blagajniki so mi potožili, da se tu pa tam kak tovariš brani plačati članarino, češ da ni prejemal listov med letom. V največ slučajih se izkaže, da ta izgovor ni povsem resničen. Sicer je pa veliko krivde na članih samih, če listov v redu ne prejemajo. Vsak naš član zanesljivo ve, kdaj mu mora dospeti »Učiteljski Tovariš«! Ako samo ene številke v redu in pravočasno ne prejme, naj jo takoj reklamira- Zadostuje v to svrho osmerka papirja z napisom »Reklamacija«. Navede naj katere številke ni prejel, odpošlje na naš naslov, pa bo zadeva takoj urejena. Mnogo nam je na tem, da doženemo pri vsakem posameznem slučaju, kje tiči vzrok nerednemu dostavljanju naših listov. Za leto 1923. sestavljamo nov indeks in na novo urejene naslove. Prosimo vse tovariše tajnike učit, društev za povsem točne in zanesljive naslove v izkazih. Če bomo vsi storili svojo dolžnost, potem bo tudi v upravi listov red in točnost.	Blagajnik.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI OKRAJ IMA SVOJ REDNI OBČNI ZBOR 11. januarja 1923 ob 10. uri v ptujski Mladiki s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Poročilo v seji širšega sosveta v Ljubljani; poroča tov. Majcen. 3. Poročila društvenih funkcijonarjev. 4. Proračun za 1923. leto in članarina. 5. Volitve v smislu § 15. društvenih pravil. 6. Razne šolske in društvene zadeve. Pol-noštevilne udeležbe pričakuje odbor.
+ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO IMA SVOJ REDNI OBČNI ZBOR 13. dne januarja 1923. ob pol 11. uri v črnomeljski osnovni šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročilo: predsednika. tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. a) Lepopisje v osnovni šoli — poroča okrajni šolski nadzornik Lukežič Gustav, b) Vzgajajmo novo generacijo — poroča tovariš Pero Bogovič. 5. Slučajnosti. — Odbor.
-f KRŠKEGA OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA REDNI OBČNI ZBOR se vrši v soboto, dne 13. januarja 1923. ob pol 11. uri v risalnici meščanske šole v Krškem. Spored: 1. Predsednikov nagovor. 2. Odborovo poročilo. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. 5. »Razvoj srbske književnosti«, predava tovarišica M. Štu-pica. — Samostojni predlogi in nasveti se morajo še pred dnevom zborovanja vposlati društvenemu vodstvu. Ker se bo razpravljalo o važnih društvenih in stanovskih zadevali, pričakuje polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
+ RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ima 13. januarja t. 1. (sobota) ob 2. uri popoldne na Jesenicah svoj redni občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Otvoritev, 2. poročila funkcijonarjev, 3. poročila odsekov: a) pedagoškega, b) prosvetnega, c) gospodarskega in d) Učit. konvikta; 4. poročilo računskih preglednikov, 5. določitev članarine, 6. volitve odbora in odsekov in 7. slučajnosti. — Odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNI OKRAJ LJUTOMER ima svoj redni občni zbor v četrtek. 11. januarja 1923 pri Sv. Križu z začetkom ob 11. uri po sledečem dnevnem redu: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. Poročila društvenega odbora in računskih pregledovalcev. 4. Volitev novega odbora in računskih pregledovalcev. 5. Določitev društvene članarine. 6. Izgovorjava trdega »1« v slovenščini pri šolskem pouku; predava me-ščanskošolski ravnatelj tov. Baukart. 7. Pouk srbohrvaščine v osnovnih šolah; poroča tov. Čulk. 8. O zadnji seji širjega sosveta UJU pover. Ljubljana poroča tov. Ivanjšič. 9. Predlogi in nasveti društvenikov. — Takoj po občnem zboru se vrši seja navoizvoljenega odbora v svrho konstituiranja. — Udeležba je obvezna! Odsotnost se mora opravičiti! — Predsednik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLE-NARTSKI OKRAJ je zborovalo dne 7. dec. v ! Sv. Lenartu. SI. g. ob prav obilni udeležbi.
Pred zborovanjem ob 10. uri se je vršila pevska vaja s tričetrtinsko udeležbo. Pevovodjo in pevce je pohvalil predsednik za njihov trud in zavednost.
Po navadnem pozdravu vseh, posebno novo-došlih, katere je predsednik povabil na složno in I neutrudljivo delo za probudo mladine in naš bla-! gor, otvori zborovanje s svojim poročilom glede | notranjega in zunanjega društvenega delovanja.
Našim članom je priznal čast, da store vsi svojo | vzajemno dolžnost, prvi so platili članarino v za-! četku leta, za Uč. Dom. so sedaj vsi Neratov i kamen vložili, nekateri so še za bloke odposlali, j 80% jih je pristopilo k tvornici učil itd., k SSM | vsi brez izjeme in Jančičevo risanje je naročilo | 24 članov t. j. dve tretjini.
Predsednik oriše zasluge 401etnega društv. i člana tov. nadučitelja Srečka Škerjanca, ki deluje ves ta čas v svojem ljubkem Sv. Rupertu | SI. g. kot tih in miren slavček, bil je svoj čas I mnogo let zastopnik v okr. š. svetu društven bla-. Rajnik in se vrlo zavzemal za učit. težnje itd., I društvo si ga je izvolilo svojim častnim članom. Čestitamo! Na mnoga leta!
Tov. blagajnik Rado Kovačič je strokovno podal društv. račune, ki so se po pregledu (K. Schweiger. Majhen in Perger) potrdili in hvalo izrekli.
Nato so se novi člani sprejeli in določilo število dosedanjih članov, kar se bo poročalo Poverjeništvu. — Tov. tajnik Jos. Kristl je pre-čiial zapisnik, ki se mu je v polnem obsegu potrdil tudi sklep, da imajo neopravičeni udeleženci zborovanj 10 Din vplačati za Uč. Dom v Mariboru.
Delegat Joža Velnar je poročal svoje utise o blejski skupščini UJU, izrekla se mu je zahvala in priznanje. Preselivši tov. A. Vreš v Sp. Dravograd se je izrekla zahvala za njeno sodelovanje s čestitko.
Referent F. Jakopičevo podavanje o eksperimentalni pedagogiki je bilo prav obširno in zanimivo, vezalo je vse poslušalce. Še prihodnjič kaj enakega! Žel je splošno pohvalo.
Sklenilo se je ustanoviti v kratkem pri vsaki šoli CMP, kateri naj bode učiteljstvo glavna opora z zložnim delovanjem za živo narodno — Iredentistično vzgojo, ki nam je prepotrebna za bodočnost.
Jednoglasni sklepi so bili radi šol. glob, da se poostrijo, rad iplač učit. ž. r. d. itd.
V	odbor za 1. 1923. so voljeni: F. Kranjc, predsednikom, Jož. Velnar, namestn., R. Kovačič, blag. in Jože Kristl, tajnikom. — Zborovalo se bode vsak drugi mesec; referenti naj se oglašajo predsedniku!
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 16. dec. 1922 ob 6. uri na Št. Ja-kobski šoli.
Po kratkem podpredsednikovem poročilu preidemo na glavno točko dnevnega reda; No-miniranje kandidatov za V. š. svet. Sprejme se predlog: Luka Jelene: zastopnik meščanskošol-skih učiteljev. Matko L.: namestnik osnovnošolskega učiteljstva. Waschte lika: namestnica osnovnošolskega učiteljstva.
Slučajnosti: Ker je poverjeništvo za soci-jalno politiko odpustilo tov. Kobala kljub temu, da je bil ta tovariš popolnoma oproščen, se naprosi UJU pov. Ljubljana, naj ono doseže, da se tov. Kobala zopet nastavi na tako mesto, za katero je on edini izprašan in kvalificiran .— Nato se izvoli odsek, ki naj pretrese »Načrt zakona o uredbi Glavnega Prosvetnega sveta v Beogradu« in stavi izpreminjevalne predloge. To delo se poveri tov. Šemetu, tovarišici Franketovi in tov. tajniku. — Tovariš blagajnik pozove vse one, ki še niso poravnali zaostale članarine, naj to nemudoma store, da bodo po novem letu računi na čistem. Nato je predsednik zaključil zborovanje.
+ UČITELJSKO DRUŠVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 14. decembra t. 1. v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri predpoldan ob prav po-voljni udeležbi.
Stanovske zadeve. Odborov sklep, da sta kandidata učiteljskih zastopnikov v višji šolski svet tov. Anton Hren in tov. Marija Godec, se sprejme po kratki debati. — Društvo se pridružuje resoluciji prekmurskega učiteljskega društva v zadevi intenzivne iredentistične vzgoje. — Dopis Učiteljskega doma v Mariboru se vzame z odobravanjem na znanje. Društvo je že svoje-časno sklenilo korporativui pristop k Učiteljskemu domu. Prispevek 10 Din letno se bo pobiral istočasno s članarino.
Dopis tov. Simona Vodenika, ki se poslavlja od našega društva, se vzame z odobravanjem na znanje. Najboljše želje ga spremljajo na novo službeno mesto.
Predavanje tov. Radoslava Knaflič. Tema: Kako naj združuje učitelj nazornost s sugestijo in poosebljevanjem, da bo dosegel boljše učne uspehe. Referent govori prav temeljito o metodiki elementarnega razreda ter na praktičnih vzgledih dokazuje metodično vrednost sugestije in personifikacije zlasti v elementarnem razredu. Niegovo predavanje je bilo osobito vzpodnet misli.
Tov. predsednik ga iskreno zahvali za trud in lepa izvajanja. K debati se oglasi g. nadzornik, ki še poda nekaj praktičnih migljajev.
+ CEL JSKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO dne 8. decembra v Celju ob po-voljni udeležbi.
Tovariš predsednik prečita uvodoma došle dopise, poroča o žalostni usodi službene prag-inatike ter animira društvenike, da v prihodnjem letu v obilnem številu pristopijo našim društvom t. j. Samopomoč, Tvornica učil, Zdraviliški dom itd. Glede pristopa našega društva Učiteljskemu domu v Mariboru se sklene, preložiti razgovor do prihodnjega občnega zbora. Po dolgotrajnih razmotrivanjih in živahnih debatah se sklene, pripustiti našemu predsedniku povodom nominiranja kandidatov za višji šolski svet prosto roko, želeč, da se ta točka reši solidarno z vsemi drugimi društvi.
Ljubko predavanje tovarišice Zdolškove: »Pri mojih malih«, kjer nam izborno karakterizi-ra svoje otroke, nas je nadvse iznenadilo. Predavanju je učiteljstvo sledilo z izrednim zanimanjem ter s frenetičnhn aplavzom izrazilo svojo zadovoljnost.
Nato je sprejelo društvo več resolucij, naslovljene na UJU poverj. Ljubljana — kakor ukinjenje funkc. doklad šolskih voditeljev itd., odpravljanje neobligatnih predmetov na srednjih šolah, odstavljanje že nameščenih novih učnih moči, nadalje resolucije glede bolezenskih dopustov, zahteva do prostega stanovanja in kuriva, prikrajšanje prejemkov omoženih učiteljic itd.
Društveni predsednik se obenem naproša,
da se pri seji širjega sosveta UJU informira, kaj se je v zadevi stavljenih resolucij ukrenilo In doseglo.
Prihodnje zborovanje (občni zbor) se vrši prvo soboto v februarju.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI OKRAJ JE ZBOROVALO 9. decembra 1922. v Kranju ob prisotnosti 79 članov. Ob otvoritvi omeni predsednik, da se bodo odslej (na izrecno željo posameznikov) vršila zborovanja pogosteje. Referenti naj se ustno ali pismeno prijavijo odboru.
G. Radovanovlč je vposlal v nakup svoj spis »Unifikacija in reforma osnovne nastave«. Na ogled je došla tudi brošura Iva Jančlča; »Najnovejše risanje v ljudski šoli.«
19. decembra 1922. se je odbor udeležil jubileja 501etnega službovanja rav. Kalingerja v Tržiču.
V	spomin preminule tov. Minke Osanove se zborovalci dvignejo raz sedežev in zakličejo njenemu spominu triktratno »Slavo«!
Predavanje o Ibsenu in njegovih delih je spričalo. da je duševni nivo gdč. predavateljice Rozmanove (Kranj) visoko nad plitkostjo onih obiskovalcev gledališča, ki v predstavah iščejo zabave in se ne znajo poglobiti v dušo ostro kritikujočih dramatičnih stvariteljev. So drame, ki šele na odru ožive, so pa zopet druge, ki že samo v obliki knjige dovoljno učinku-
jejo, na te slednje pa je edino navezano podeželsko učiteljstvo, ki mu ni dano da bi se naslajalo v razkošnih glediščih. Zainteresirati po-skušalca za klasična dela, je bil prav posrečen poskus, treba le dalje, dalje po začrtani poti, da se dvignemo iz nizke vsakdanjosti, suhoparnega materializma. V razpravi svetuje tov. r. La-jovic nai bi mestno in najbližje okoliško učiteljstvo prirejalo ob zborovanjih Ibsenova dela na primernih odrih.
II. Za kandidata zastop. v viš. šol. svetu — se predlaga soglasno ravn. Luka Jelene, kot namestnika pa tov. ga. Janja Miklavčičeva in tov. Matko. — Tov. Lajovic predlaga, naj bi se vsa pokrajina razdelila v šestero okrožij, katerih sleherna naj bi imenovala po enega kandidata. Ker v kandidaturah končnoveljavno odloča širji sosvet, se smatra ta predlog kot nepotreben.
Razsodišče. Novoizvoljeni člani: tov. Luz-nar,Brtoncelj, Maienškova, Mihelčič.
Slučajnosti, 1. Tajnik se zavzame za bedne učit. družine, ki jim je v mestih Solili svoje otroke. Članstvo prosi, da mu dopošlje obveznice 1% drž. posojila, ki z njimi nastopi pri Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta, kot s slednjim darom in sledečim ultimatom:
Učit. kranj. okraja stavlja odboru Učiteljskega konvikta ultimatum, da prične takoj s poslovanjem v korist bednim otrokom še bednej-ših učit. družin in naj skliče izredni občni zbor na dan seje širjega sosveta v Ljubljani. Soglasno sprejeto!
Tov. Ga. Janja Miklavčičeva pripomni, da bo na dan tega zborovanja predavala pri Društ. slov. učiteljic ga. Engelmanova o češkem ustroju dijaških domov.
2. Na predlog tov. Ranta se po temeljiti razpravi sprejme sledeča resolucija: Od gotove strani se je pričela sistematična gonja proti šoli in učiteljstvu. Tem krogom ni ljubo, da se smatra učitelja za gospodarja šole, ali da se udej-stvuje tudi izven nje, zato mu skuša jemati ugled v šoli, kjer omalovažuje šolske odredbe, če se jim že izrecno ne zoperstavlja ter na ta način uvaja anarhijo v šolo, ali izven nje. Posebno se to opaža v krajih od Crkelj do Tržiča. Učit. društvo kranj. okraja prosi viš. šolski svet, naj blagovoli tem krogom posvečati večjo pažnjo, naj ščiti podrejeno učiteljstvo in šolo in naj vsak upor ali pregrešek pa naj pride od katerekoli strani — zatre brezobzirno. (Slučaj Mila-vec, Tržič.)
3. Tov. Horvat predlaga, naj se izposluje priznanje vojnih let učiteljem vojakom in naj se jim v tem smislu urede povišice. Sprejeto!
4. Tov. rav. Lajovic predlaga sledečo reso-i lucijo:
Učit. društvo odločno protestira proti črtanju postavk v prosvetnem proračunu za Slovenijo in zahteva, da se ukinjene vodstvene do-klade takoj zopet nakažejo. Istotako zahteva nujno enkratno odpomoč o obliki 13. mesečne plače, ' ter narastli draginji primerno povišane doklade. Sprejeto!
5.	Po razpravi . o nabavi cenejših živil se zbor pridruži želji rav. Lajovca, naj pokrajinsko knjigovodstvo krije nabavne zneske in naj jih zaračunava v mesečnih obrokih.
6.	Tov. nadz. g. Rus priporoča, naj se uvedejo vpraševalne skrinjice, na katere se bo v slučaju splošnega značaja odgovarjalo na zborovanjih. — J. L.
+UČ1TELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ je zborovalo 9. decembra 1922. v Konjicah ob res lepi udeležbi.
Otvoritev. Tov. predsednik pozdravi vse navzoče, predvsem pa predavatelja g. prof. Schaupa kar najprisrčnejše ter pošilja mlademu, idealnemu, dne 16. oktobra t. 1. prerano umrlemu tov. Romanu Božičniku, šol. voditelju na Sko-marju zadnji pozdrav.
Predavanje: Z največjo pozornostjo je sledilo vse članstvo predavanju g. prof. Schaupa o dolžnostih učitelja telovadbe na ljudski šoli in o vrlinah najboljšega telovadnega, t. j. Tyrševega sistema. Podal je nadalje mnogo migljajev o telovadbi na deželi in sicer v šolah a) brez telovadnice, b) s telovadnico; v slednjih naj vlada snaga in red. Opozarjal je na nekatere telesne hibe, ki izključujejo vsako udeležbo pri telovadbi in končal s priporočitvijo, da naj vzgojimo krepak telesno in duševno zdrav naraščaj, kateremu je vcepiti čut discipline in reda.
Dopisi: a) Tov. Jančič. priporoča svojo novo risarsko knjigo, b) Ustanovni odbor »Učit. doma« v Mariboru priporoča pristop celokupnega članstva kot člani tega doma. Društvo je v principu za pristop, končno glasovanje se odloči na občni zbor. c) UJU pov. Ljubljana poziva vsa društva za predloge glede volitev zastopnikov v viš. š. sv. Tozadevni društveni soglasni sklepi se odpošljejo pov. UJU.
Resolucijam in zahtevam Mursko - Sobot-skega učiteljskega društva z dne 11. novembra t. L se konjiško učit. društvo soglasno pridružuje.
+ RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO dne 14. decembra t. 1. na Jesenicah. Po predsednikovem pozdravu je predaval tov. Fr. Zupančič: »Črtice iz zgodovine nacijonalne ekonomije«. — Glede volitev v višji šolski svet ne stavlja učiteljstvo nikakih predlogov, pač pa pooblašča neomejeno svojega tovariša predsednika za sejo širšega sveta Poverjeništva. — Na zborovanju se je priporočala knjiga: »Najnovejše risanje v ljudski šoli«, ki jo je izdal tovariš Ivo Jančič, Ptuj, Panonska ulica 10. Priporočamo, da jo šole naba-: vijo za vsak razred po en izvod. — Odobre se sledeči predlogi: 1. UJU. Poverjeništvo naj iz-1 posluje, da začno založništva šolskih knjig zopet izdajati izvode za ubožne otroke. 2. Predlog na UJU Poverjeništvo glede praznovanja državnih in nacijonalnih praznikov. 3. UJU naj se zavzame na merodajnem mestu, da se uvrsti na učiteljiščih kot obvezen predmet nauk o nacijonalni ekonomiji. 4. Protest na okrajno glavarstvo radi nezdravih in nevzdržnih stanovanjskih razmer učiteljstva v okraiu.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ JE ZBOROVALO 11. novembra t. 1. v Hrastniku.
Hospitacija: Pred zborovanjem se je vršila hospitacija v VII. razredu, in sicer je tov. Lebar | obravnaval s I. oddelkom izračunanje ploščine pravilnega mnogokotnika na krajši način, z II. oddelkom pa izračunanje telesnine navpične pira-i mide. K praktičnemu nastopu je pozneje dodal še nekaj teoretičnih opazk, poudarjajoč, da se naj v ljudski šoli računa vedno le po sklepnem računu in ne po formulah. — Za njegova izvajanja so se mu zborovalci zahvalili s splošnim odobravanjem.
Otvoritev zborovanja: Po pozdravnem ogo-voru se tov. predsednik s prisrčnimi besedami spominja umrlega tov. Jakoba Pukmeistra. Bil
je vesten učitelj, dober pevec, marljiv čebelar. Slava njegovemu spominu!
Dopisi: Prečita se priporočilo za nakup Jančičeve risarske knjige, ki si jo bodo naročila posamezna šolska vodstva, — kakor tudi dopis Ustavnega odbora Učiteljskega doma v Mariboru. — Ob tej priliki priporoča tov. predsednik, da se vse šolske potrebščine naročajo pri Učit, tiskarni, ki izdatno prispeva k fondom za zgradbo Učit. konvikta kakor tudi Učit. doma. Poročilo o pokrajinski skupščini na Bledu: Tov. predsednik poda nekatere opombe k resolucijam, sprejetim na pokr. skupščini na Bledu in pripominja, da so te resolucije nekak odgovor onim, ki so bile sprejete na letošnjem katehetskera kongresu v Zagrebu, po katerih bi zavladale za učiteljstvo uprav srednjeveške razmere. — Poročilo so sprejeli zborovalci z odobravanjem na znanje.
Poročilo o Glavni skupščini v Sarajevu.
Tov. Vitko Jurko poroča prav zanimivo o osebnih vtisih s.potovanja in s skupščine v Sarajevu.
Predlogi: Sprejme se predlog, da se izreče Ožjemu sosvetu UJU v Ljubljani kakor tudi Glavnemu odboru UJU v Beogradu za neumorno delovanje v vsestranski blagor učlteljstva zahvalo in neomejeno zaupanje.
Čas in kraj prihodnjega zborovanja bo pravočasno objavljen.
+PTUJSKO UČIT. DRUŠTVO JE ZBOROVALO dne 7. decembra v Ptuju.
Dopisi: Volitev učit. zastopnikov v viš. šol. svetu. Predsednik se je pozval, da zastopa zahtevo po zastopniku, ki dobro pozna obmejno šolstvo.
Predavanje. Okr. zdravnik g. dr. Vrečko je predaval o »Protituberkulozni ligi«. Kratko je orisal razvoj in uspehe protituberkuloznih lig drugod. Prosil je učiteljstvo za sodelovanje: šol. vodstva naj bi poročala v stanovanjskih in gmotnih razmerah obolelih in o hereditarno obremenjenih. Pristopilo bi naj k ligi in nabiralo člane med ljudstvom. Učiteljstvo naj ne zanaša nega-tivizma med ljudstvo, da se začeto delo ne uduši že v kali.
Slučajnosti. Stavil se je predlog,""da pover-jeništvo UJU nastopi proti krivičnemu odloku o ustavitvi drag. doklad učiteljskim osebam, ki bolehajo dalj kot šest mesecev.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu B. R. — Prosimo malo potrpljenja, ker imamo sedaj drugo akcijo v teku.
—lu Preveč dobrega: danes zaradi prostora nemogoče. Prihodnjič! Hvala!
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Prane Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Tümoniül mesto v Ljublj. oz. idlllKIIJdl v najbližji okolici z
Kateri izmed kole-ginj ali kolegov bi mestom na osemrazrednici v industrijskem kraju ob železnici. Ugodnosti: prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava remuneracije. Naslov pove upravništvo „Učiteljskega Tovariša".
Crke
za šolske čitalnike
naročite najceneje pri založništvu „FROMOVE STAVNICE" p. Pesnica pri Mariboru.
250 črk_40 Din,
Štev. 4507 o. š. sv.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Okrajni šoiski svet razpisuje nastopna učna mesta v stalno namestitev:
1.	Dobrepolje, šestrazrednica z 4 vzporednicami, eno mesto za učitelja in eno mesto za učiteljico.
2.	Kočevje, šestrazrednica z 12 vzporednicami. mesto za stalnega veroučite-Ua.
3.	Koprivnik. trirazrednica, mesto notovaJne učiteljice ženskih ročnih del za šole v Koprivniku, Oneku, Ovčjaku, Spodnjem logu in Svetlem potoku.
4.	Onek, nemška enorazrednica, mesto za učitelja ali učiteljico-
5.	Velike Lašče, šestrazrednica z 3 vzporednicami, mesto za učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne
25. januarja 1923. oo predpisani službeni poti pri podpisanem okrainem šolskem svetu.
Okraini šolski svet v Kočevju,
dne 23. decembra 1922.
Dr. Fr. Ogrin. s. r.
>		Število		Služba se razpiše				o C "to — n	ce -o Q		Obrtna nadaljevalna šola		Opomba (hrana in stanovanje).
Zapored, šte	Kraj	prestopnih razredov	vzporednic J	za naduči-telja	za učitelj-vodjo	za učitelja	za učiteljico	Popolno nati stanovanje	00 C0 CO (M 03 Z	Šolski vrt		Učni jezik	
1.	Adrijanci drž.	1	—	—	1	—	—	1	—	1	—	slov.	
2.	Andrejci obč.	1	—	—	1	—	—	1	-	1	—	»	
3.	Brezovci drž.	1	—	—	1	—	—	1	—	1	—		
4.	Budinci obč.	1	—	- '	1	—	—	1	—	1	—	•	
5.	Dolnji Slaveči obč.	2	—	1	—	—	1	1	—	1	—	a	
6.	Dolga vas drž.	4	2	1	—	1	2	1	—	1	—	madj.	Hrana in stanovanje v kraju.
7.	Fokovci drž.	2	—	1	—	—	1	1	1	1	—	slov.	Hrana v kraju.
8.	Gančani drž.	3	—	1	—	1	1	1	1	1	—	9	Hrana in stanovanje v kraju.
9.	Gederovci drž.	2	—	1	—	—	1	2	—	1	—	n	
10.	Grlinci drž.	2	—	1	—	—	1	2	—	1	—	n	
11.	Koprivnik drž.	4	—	1	—	1	2	1	1	1	—	*	Hrana in stanovanje v kraju.
12.	Kramarovci drž.	2	—	1	—		—	1	—	1	—	nem.	
13 14.	Krog drž. Kupšinci drž.	2 2	_	1 1	—	—	1 1	1 1	—	1 1	—	slov. n	Hrana in stanovanje v kraju. Hrana in stanovanje v kraja.
15.	Kuzdoblan drž.	3	— '	1	— '	1	1	2	—	1	—	n	
16.	Mačkovci drž.	2	—	1	—	—	1	—	1	1	-	r>	Hrana v kraju.
17.	Markovci drž.	3	—	1	—	1	1	1	1	1		9f	Hrana v kraju.
Í8.	Melinci drž.	2	—	1	—	—	1	1	1	1	—	»	Hrana v kraju.
19.	Moščanci drž.	1	—	—	1	—	—	1	—	1	—	„	
20.	M. Sobota drž.	6	4	—	—	3	1	—	—	—	i	•	Hrana in stanovanje v kraju.
21.	Prosenjakovci drž.	2	—	1	—	—	—	1	—	1	—	madj.	
22.	Radmožanci drž.	2	—	1	—	—	1	1	1	1	—	n	Hrana v kraju
23.	Svetovci drž.	1	—	—	1	—	—	1	—	1	—	slov.	
24.	Sredica drž.	3	—	1	—	1	1	1	—	1	—	»	
25.	Teršanov.ci drž.	1	—	—	1	—	—	1	—	1	—		
26.	Trdkova drž.	2	—	1	—	—	2	2	—	1	-	»	
27.	Vidonci II. drž.	2	—	1	—	—	2	2	—	1	—	r>	
28.	Vučja gomila drž.	1	—	—	1	—	—	1	—	1	—	•	
Stev. 3213/2.
Razpis nadučiteljskih in učiteljskih služb.
Na državnih in občinskih šolah prekmurskega okraja se vsled odloka višjega šolskega sveta z dne 4. 11. 1922, štev. 14776, razpisujejo nastopne nadučiteljske in učiteljske službe v stalno namestitev:
Pravilno opremljene prošnje je vlagati do 31. januarja 1923 po predpisani službeni poti na okrajno glavarstvo šolski oddelek v Murski Soboti.
Okrajno glavarstvo šolski oddelek v Murski Soboti,
dne 13. decembra 1922.
Vodja okr. glavarstva:
Lipovšek 1. r.
Knjigarna Učitelj, tiskarne
v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 s podružnico v Simon Gregorčičevi ul. 2.
je bogato založena z mladinsko in pes dagoško literaturo ter ima v zalogi vse na novo izišle knjige.
SPREJEMA STALNE ODJEMALCE NA VSE SLOVENSKE IN DRUGE KNJIGE.
UČITELJSKA TISKARNA
ima svojo
TVORNICO ZVEZKOV,
ki je največja te vrste v Jugoslaviji. Zvezke prodaja
NA DEBELO IN DROBNO
v vsaki množini na korist
»JUGOSLOVENSKE MATICE«.
UČITELJSKA TISKARNA
ima v zalogi vse uradne tiskovine za šole, županstva in notarje ter jih raz> pošilja tudi po pošti. Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela hitro, ker ima najmodernejšo uredbo za tU skanje listov, knjig, brošur, plakatov, vabil in letnih zaključkov.
SVOJI K SVOJIM!
ZVEZKE ZA OKROGLO PISAVO
št. I, 2 in 3 iz najboljšega papirja ima v zalogi
Učiteljska knjigarna.
Poleg tega prodaja vse šolske potreb* ščine, kakor svinčnike, peresnike, pei resa, peresnice, radirke in druge pisars niške pripomočke po najnižjih cenah.
ZAHTEVAJTE CENIK KNJIG IN ZVEZKOV!
Št. 3213'2.
Razpis nadučiteljskih in učiteljskih služb.
Na verskih šolah prekmurskega okraja se vsled odloka višjega šolskega sveta z dne 4 novembra 1922, št. 14776, razpisujejo nastopne nadučiteljske in učiteljske službe v stalno namestitev.
			Število		Služba se				o C				
&						raz	nse		'-m	5 Q			Opomnja
S KO	Kraj	J5		C			C0	O o	i.®	n		M	
-d		o	~ > 2.2	'5	>3 a	"S			O C O *	K	L. >	Učni jezil	(hrana in
v o eu ce N		>o cs a N	o ® S N ® « fe h o.	o u o o. N >	za nadi telja	za učit vodjo	>3 3 CO N	Oí -t-» >o 3 C0 N	C g "o Č a. co cu	"S t-3 "S Z	w o m		stanovanje)
1.	Beltinci	r. k.	6	—	1	—	1	3	1	1	1	slov.	Matur. slan. ima le nad-učiielj, ako bo kantor.
2.	Bodonci	evang.	2	—	1	—	—	1	1	—	1	»	Hrana in stanov, v kraju.
3.	Bogojina	r.k	6	—	1	—	2	3	1	1	1	»	Hrana in stanov, v kraju.
4.	Cankova	»	4	—	-	—	1	1	—	—	—	n	Hrana in stannv. v kraja.
5.	Čentiba		2	1 slov.	1	—	—'	1	2	—	1	madj.	
6.	Črensovci	»	2	1	—	»	—	1	—	—	—	slov.	Hrana in stanov, v kraju.
7.	Dobrovnik	»	5	3	1	—	2		1	-	1	madj.	Natur, stan. ima le nad-ufitelj. ako bn kantor.
8.	Dokležovje	D	2	—	1	—	—	1	1	1	1	slov.	
9.	Dolnja Bistrica	»	2	—	1	—	—	1	1	—	1	»	
10.	Fukšinci	V	1	—	—	1	—	—	1	—	1	nemS.	
11.	Gaberje	n	2	—	1	—	—	1	2	—	1	madj.	i
12.	Gornja Lendava	,	2	—	1	—	—	1	1		1	slov.	Natur, stan. ima le nad-učitelj, ako bo knt or.
13.	Gornji Slaveči	evang.	1	—	—	1	—	—	i	—	1	v	Nalur. stan. ima le nad-učitelj, ako bo antor.
14.	Gornji Lokoš	r.k,	2	—	1	—'	—	—	1	—	1	madj.	
15.	Gomilica	»	2	—	1	—	—	1	2	—	1	slov.	
16.	Hotiza	»	2	1	1	—	—	1	2	—	1	n	
17.	Ivanci	ti	1	—	—	1	—	—	i	—.	1	V	
18.	Ižakovci	n	2	—	1	—	—	1	1	1	1	m	
19.	Juri Sv.	7)	2	1	1	—	—	1	1	1	1	v	Natir. stan. ima le nad-nčitelj, ak bo kantor.
20.	Kančevci	v	1	—	—	1	—		1	—	1	•	Hatur. stan. ima le nad-učitelj, ako bo kantor.
21.	Kapca	ff	2	—	1	—	—	1	2	—	l'	madj.	
22.	Kobilje	»	2	—	1	—	—	1	2	—	1	slov.	
23.	Križevci	evang.	2	2	1	•	-	1	1	—	1	r>	
24.	Lipa	t. k.	2	—	1		—	1	2	—	1	v	
25.	Lipovci		2	—	1	—-	—	1	1	1	1		
26.	Martjanci				1				1	1			Hatur. stan. ima le nad-
		y>	2	-		—	—	1			1	»	uiitelj, ako bo kantor.
27.	Moravci	evang.	1	—	—	l	—	—	1	—	1	»	Natur, stan. ima le nad-očitelj, ako bo kantor.
28.	Odrauci	r. k.	4	—	1	—	1	2	4	—	1	>	
29.	Pečarovci		1			i			1				Natur, slan ima le aad-
		v		—	-		T				1	»	uiitelj, ako bo kantor.
30.	Ptčarovci	evang.	1	—	—	1	—	-	1	—	1	»	
31.	Petiševci	i. k.	2	—	1	—	—	1	2	—	1	madj.	
			1			l			1			slov.	Natnr. stan. ima le natt-
32.	Petrovci	evang									1		učitelj, ako bo kantor.
33.	Srednja Bistrica	r. k.	4	—	—	—	1	2	—	—		»	
34.	Pcrtoča	9	3	—	1	—	1	1	2	—	1	»	
			2		1			1	1	1	i		Natur, stan. ima le nad-
35.	Puconci	evang					—				i	»	učitelj, ako bo kantor.
36.	Tišina	r.k.	3	—	—	—	—	1	—	1	—	»	
37.	Trnje	n	2	—	1	—	—	1	2	-	1	t	
38.	Turnišče	y>	6	2	1	—	2	o	1	1	1	yy	
39.	Velika Poljana	v	3	—	1	—	1	1	1	1	1	v	
					1			1	1	1	1		Natur, stan. ima le nad-
40.	Veliki Dolenci	*	2								1	n	učitelj, ako bo kantor.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati do 31. januarja 1923, po predpisani službeni poti na zadevni krajni šolski svet (šolski stolec)
Okrajno glavarstvo šolski oddelek v Murski Soboti,
dne 13. decembra 1922.
Vodja okr. glavarstva:
Lipovšek 1. r.