Drobtinice |>ivstavlj< nim in nastopiiim učiteljem. Spisal Fv. Govekar. III. Zveličar je svojim učencem priporočal ,,kačjo modrost* in ,,golobjo priprostost". Ravno tako pa naj bo tudi učiteljem kačja opaznost združena z golobjo priproslostjo zgled modre obhoje z bližnjini. Ne da se tajiti, da iniajo kače, razun nekterili gerdih in neposnemovanja vredaih lastnosti, res pravo modrost. Znano je, da kače, kedar čutijo nevarnost, svojo glavo varno zakrijejo pod se, in da z bistrim očesom nasprotnika že od daleč zapazijo, in beže; le kodar jih razdražiš, se ti stavijo v bran. Od golobov se pa pripoveduje, da imajo le prav malo žolča. Po tem nauku naj bo učitelj prizanesljiv, pa tudi ojster, kedar je potreba. Govori naj malo, pa naj prej vse dobro premisli; praznih razgovorov ne raznašaj! Bodi pravičen do vsakega, in zvesto spolnuj svoje dolžnosti! Gotovo bi pa bilo tudi nied učitelji, predniki in vaščanji več zadovolj»osti in vcselja, ako bi se vsi učilelji ravnali po tem nauku. lu kdo more lajiti, da bi ne bil sad našcga truda obilniši' Pa žalostna resnica je, da se nekteri ucitelji dobivši službo nespodobno in nerudno obnasajo, ter tako sebi in vsemu učiteljskonu stanu delajo sramoto, prednikom pa velike sitnosti; to se godi zavoljo nevedttosli, nekaj pa tudi zavoljo tega, ker rabijo uepiipravnt' priponiočkt-, da bi si pridobiii Ijubezen pri odraščenili in otrocili. Taki nespodobni pripomočki, p. so: 1) uiehkota in prizanesljivosl v rrčeh, ktere so gotovo napak, in so učenceiu bodi si kakor koli škodljive; tedaj ako ravnaš ž njih nerodncstjo in imdobijo prizanesljivo, da bi si jih 1p, kakor pravijo, dobre in vesele uhranil. 2) Ako se nekterim prikupuješ, druge pa bolj pre/Jraš. 3) Ako se poganJNŠ za zadovoljnost in za to, da bi (o Ijudje hvalili, in če to izvira iz prevelike sebičnosti, ali boječnosti, in se bojiš materialne škode, ali pa 23 # zaničevanja, pa tudi vsako prizadevanje, se ž njimi spraviti, ako se ti bolj jezne kažejo, kakor drugikrat. 4) Mehkota na tvoji strani, kedar iraaš komu kaj odreči, ali od koga kaj pravičnega zahtevati. 5) Ako vsakega vedno zagotovljaš, da ga iuiaš rad, in da mu dobro hočeš. ,,Kjer je mnogo vpitja, je malo vžitje". Boljši pripomočki od teh so pa ti le: 1) Obnašaj se povsod nekako neprisiljeno vljudno, kakor ti veleva nepokvarjeno dobro serce. 2) Bodi povsod in vselej pravičen, iu ne daj se pregovoriti, da bi za en las odstopil od te čednosti. 3) Bodi miroljuben in enakoserčen. 4) Kaži se mladini in vseni, ki te potrebujejo, pravega očeta in prijatla. 5) Bodi, kulikor moreš, vedno veselega serca, iri varuj se, da se te ne prime nekaka puščoba, za ktero hira veliko učiteljev, in so pravi nezadovoljneži, in rekel bi, sitneži na svetu.