KMETIJSKE ORGANIZACIJT Kmetijsko posestvo "Bralstvo-jedinstvo" Lcto 1955 je bilo v Vojvodini, in tako tudi v novosadskem okraju, rodo-vituejše kakor nasleduje leto 1956. Kiuetijsko posestvo »Bratstvo-jedinstvo« pa je doseglo v naslednjcm, manj rodovitnem 1. 1956 boljše rezultate kakor v rodovitr.eiu 1. 1935, kar je ra^vidno tudi iz naslednje razpredelnice piimer-javc donosov 1. 1955 in 1956 in odstotka povečanja: indeks •/. 116 110 124 106 1S2 193 103 Ti rezultati, ki so bili doseženi v 1. 1956 kljub neugodnim podnebnim po-gojein, dokazujejo. fia kjnetijska proizvodnja ni odvisna saino od podnebnih pogojev, teraveč tudi od organizaeije proizvodnje, od oiganizacije dela in sistema nagrajevunja. Kajti prav v 1. 1956 je kmetijsko posestvo »Bratstvo-jedinstvo« prešlo iia novo sodobnejšo delovno organizacijo z uvedbo sistema na^rajevanja po proizvodni eiioti. 1955 1V56 pšenica 2000 2330 ječinen 2144 2360 oves 2016 2500 koroza 5050 3240 lucerua 3850 "000 součniee 945 1825 sladkorna pesa — 36000 bumbaž 5650 5900 Lam je kmetijsko posestvo »Bratstvo-je- dinstvot storilo velik porak k specializa- iji proizvodnje. Stevilo kmetijskiih kultur v je zmanjšalo od 21 na le 7. Leto-s pri- jvlja sBratstvojediiistvcK petpolj^ki 'inktred, po katerem se lx> na vsaki par--li izmerijaje vrstilo pet kultur. Sesta bo cerna. ki bt> izven pk>dt>reda. Tako bo ¦ijansko vsaka kultura priMa znova fia :o mesto šele po šestib letih. Zmanjšanje števila kultur je pokazalo evilae prednosti v primerjavi s prejšnjo ^ramarsko« proizvodnjo. Predvsem so .reru-hali pridelovati tudi mno-ge nerenta- ¦ ;lne kulture, ki se^iiso splačale. >Brat- ¦¦.vo-jediiistvo« je usinerilo proizvodnjo po ojili potrebah in potrebah tržišča.' Usme- lo se je predvseni h koruzi. ječmenu in rmnim rastlinam. kar potrebuje to go- ,i'>darstvo za razvoj ževinoreje. nato pa ¦ ;i pšenico in bombaž za tržišče. Razen ¦•j;a olajšuje ipocializacija proizvodnje >idi pravilno nego, obdelavo in zaščito jsevkov, kar- bo pozitivno vplivalo na riclelke. Predvsem je s tein omo^očeaa ;'>sledna mehanizacija poljede\lske proiz-."ndiije. Delo na kmetijskem posestvu >Bratstvo-Atlinstvo« je mchanizirano v pravem pi>-lenu te besede. Sedaj ima to posestvo 52 laktorjev. 11 kombajnov in približno 140 i/.tiih prikijučnih strojev. To pomeni, da Ipade na vsakih 50 hcktarov orne zeinlje ¦..") I traktor. a na vsakih 90 ha pšenice in 1 rmena — p-o t kombajn. Zaradi tako ve-kesra števila kmetijskih strojev je mo-¦jče opraviti vsa dela pravočasno ter v ajusrodnejsem trenutku. Približuo petkrat manj zaposlenib. Uvedba melianizacije ie pripeJjala do reeejšnjega povečanja delovne storilno-:,. Občutuo ]x>večanje proizvodnje — do aterei,'a je prišlo tako v poljedelstvu ka- ¦ iir v ži v inoreji — so dosegli z mnogo laujšim številom delavcev. Zjnanjšanje ;evila zaposleaih je razvidno iz naslednje abele: Leto zaposlenih 1950 615 1952 472 1955 587 1956 172 195" 125 S ta.ko zmanjšano delovno salo je jBraf-stv-o-jedinstvo« doseglo v 1. 1956 znatno večji bruto protzvod kakor v 1. 1955 in v prejšnjih letih (grlej risbo). S povečanjem delovne storilnosti ali z zmanjšanjem števila zaposlenih so se znianj-šali tudi sku.pni izdatki za delovno silo: skupni plačrii sklad je znašal na primer 1. 1956 približno 6 milt^onov manj kakor v 1. 1955. Nasprotno pa so se povprečne plače in zaslužki delavcev povečali od 9799 na 14.800 din. kar pomeni tudi občutno izboljšanje njihovega standarda. Večja produktivnost tudi v živinoreji Treba je poudariti, da se delovna sto-rilnost ni povečala samo v poljedelstvu, temveč tudi v žtvinoreji. K.metijsko pose-stvo »Bratstvo-jeclinstvo« si je prizade-valo, da bi i odbiro najboljših živali iz-boljšalo kakovost iivine, pa čeprav tudi na račun njenega številčnega zmanj.šanja. Tako je bilo zmanjšano s selekcijo in iz-ločanjem slabših živali števtlo krav od 168 na 122. Proizvodnja mleka na kravo pa se je povečala skoraj štirikratno, kar je laz-vidno iz naslednje tabele: Proizvo&uja lnlaka na kravo Leto HtrOT 1952 788 1933 1320 1954 2641, 1955 3240 1956 3300 Podobno so s selekcijo in z boljšiin krm-ljenjem povečali tudi produktivnost v pra- šičereji. Stevilo prašičkov na svinjo se je povečalo od 8.6 na 11.6. K "povečaaju delovne »tori to povečauje števila uslužbencev pozitivno. Ukrepi za izboljšanje standarda Pripomnili smo že, da je že sanio pove-čanje zaslužkov pomenilo tudi izboljšanj*; standarda delaveev in uslužbencev. ki si v čedalje iečjem številu uakupujejo mo-derno in lepo pohištvo, obiskujejo kul-turne prireditve itd. Razen tega so storili vrsto u.krepov za izbt>ljšanje standarda. Zgradili so 16 higienskih in lepo urejenih stanovanj za delavce. Za preskrbo delav-• cev skrbijo mlekarne, pekarne in proda-jalne. ki so jili odprli na posestvu samem. Zaradi boljše preskrbe dclaveev z vrtni-oa-mi. je vsak dobil za minimalno zakup-nino določeno površino zemljišča, na ka-teri sejejo vrtnine. Zaradi razvedrila in kulturnejšcga živ-Ijenja ua posestvu so kupili kinematograf-sko garnituro. ki predvaja filme za de-lavce. Uredili so tutli delavski klub. v ka-terem so delavcein na razpolago časnikt jn razna zabavna sredstva. kjer preživljajo delavci iu uslužbenci svoj prosti čas- Za-radi prevoza delavcev v Bečej. iana kine-tijsko posestvo tudi svoj avtohus. ki redno vozi do Bečeja. Ob koncu je treba poudariti, da je šlo skozi razne organe upravljanja na ktne-tijskem posestvu jBratsfvo-jediustvoi do-slej 276 članov kolektiva, od teh je bilo pribliižno 200 delaycev, kar je precej ve-lika stevilika. D. V.