GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Leto V. Štev. 43-44 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože Vild — uredništvo in uprava M Sobota. Trg zmage S — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, it 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200. celoletna 400 din — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini Prisrčno pozdravljen in z veseljem sprejet se je v številnih krajih Prekmurja razgovarjal z volivci naš kandidat, tov. Miha Marinko Že ko so na prvih množičnih sestankih Socialistične zveze v M. Soboti, Prosenjakovcih in Cankovi razpravljali o tem, da bi predlagali za kandidata v Zvezni zbor ljudske skupščine tovariša Miha Marinka, predsednika Izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije, so bili ti predlogi sprejeti z navdušenjem in odobravanjem. To vest so z veseljem pozdravili po vsem Prekmurju: kar so kasneje potrdili volivci na vseh zborih volivcev z enotnimi predlogi za tovariša Marinka. Veselje prebivalstva Prekmurja pa je postalo še večje, ko so ga pred dnevi nekateri tovariši obiskali in se vrnili iz Ljubljane s sporočilom, da bo tovariš Marinko še pred volitvami obiskal Prekmurje. Tako je tovariš predsednik v tem tednu obiskal številne kraje v Prekmurju: Cankovo, Grad. Čepince, Puconce, Prosenjakovce in druge. V ponedeljek se je ustavil najprej na Cankovi. Cankovčani — bilo jih je okrog 400 — so ga pričakali z vzklikanjem in godbo. Mala pionirka mu je izrekla prisrčno dobrodošlico. Nameravani ožji predvolilni sestanek pa se je zlil v veliko zborovanje, kljub delovnemu dnevu in dopoldanskim uram. Uvodoma je tovariš Marinko poudaril, da je med Prekmurci večkrat slišati mnenje: Prekmurje ima premalo stikov z Ljubljano in podobno. Zato je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da ga je prekmursko pre- bivalstvo izbralo za svojega kandidata za poslanca v Zvezni zbor. Volivcem je obljubil, da bo po svojih močeh redno prihajal med svoje volivce. Ko je govoril o vlogi ljudskih poslancev, je volivce spomnil na predvojne razmere, ko so poslanci v boju za poslanske Stolčke volivce varali z vsemogočimi obljubami. »Vloga današnjega ljudskega poslanca,« je dejal tov Marinko, »je v tem, da volivcem z množičnimi organizacijami skupaj pomaga reševati gospodarske in politične probleme. Seveda. pri tem pa morajo ljudski poslanci poleg krajevnih, zastopati predvsem splošne družbene interese naše skupnosti.« Zatem je govoril o našem novem gospodarskem sistemu in poudaril, da se ta bistveno razlikuje od kapitalističnega gospodarskega sistema. Bistro je v tem. da naša podjetja raz- polagajo s proizvodnimi sredstvi, družbi pa dajejo delež, ki ji pripada. Naš delavec ni več suženj stroja, kar je značilno za kapitalistično družbo; našemu delavcu je stroj le pripomoček za dosego višje življenjske ravni. V drugem delu svojega govora se je tovariš Marinko dotaknil zunanjepolitičnih dogodkov, predvsem pa vprašanja Trsta. Tako se je zborovanje končalo z manifestacijo za obrambo naših pravic in s protesti zoper krivično odločanje in barantanje z našo zemljo. Ob zaključku so cankovski volivci obljubili, da bodo 22. novembra šli na volišča enotni in borbeni. Naš kandidat za Zvezni zbor, tovariš Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS — dobre volje in z zanimanjem sledi prireditvam ob zaključku letošnjega Prekmurskega festivala. Upamo, da ga bomo kmalu spet lahko pozdravili v naši sredini. 17. oktober - krajevni praznik M. Sobote posvečen spominu žrtev fašizma Tudi letos 17. oktobra so se Sobočani zbrali na mestnem pokopališču ob spominski plošči tistih, ki so v letih najtemnejših dni našega ljudstva, ko so po naši zemlji pustošili in pobijali zavedne Slovence in borce za lepše življenje delovnega ljudstva fašisti, žrtvovali svoja življenja za našo svobodo. Člani raznih organizacij in društev ter dijaška mladina so prihajali v skupinah z zastavami. Proti večeru se je zbralo čez 2000 ljudi. Po žalostinki v spomin padlim, ki jo je odigrala soboška godba, je tov. Štubl v kratkih besedah orisal nekatere zgodovinske dogodke iz dobe fašistične okupacije. Kot spominski dan vseh žrtev okupatorja so si Sobočani izbrali 17. oktober zaradi tega, ker so tega dne leta 1944 hoteli partizani osvoboditi Soboto in je prišlo do borb na soboških ulicah. Ker pa so fašisti to izvohali, maloštevilni četi partizanov ni uspelo izbojevati te zmage, čeprav se je junaško borila. Po tem dogodku pa je fašiste prevzel še večji strah, zate so začeli množično izseljevati vse ljudi, ki so jih osumili, da so zavedni Slovenci in borci za pravice delovnih ljudi. Mnogi izmed njih se niso vrnil nikoli več. Zaradi tega pomeni Sobočanom 17. oktober največji spominski in zgodovinski dan. Minulo sredo, 28. oktobra, so odborniki Ljudskega odbora mestne občine Murska Sobota na svojem rednem zasedanju med drugimi sklepi sprejeli tudi odlok o razglasitvi 17. oktobra za vsakoletni praznik Murske Sobote. V obmejnih Čepincih — množica ljudi prisrčno pozdravi a tov. Marinka V ponedeljek popoldne je tov. Marinko obiskal Grad. V prostorni zadružni dvorani je bil zaseden sleherni kotiček. Na tem zborovanju je imel tovariš Marinko daljši politični govor, omenil pa je tudi nekatera pereča gospodarska in socialna Vprašanja Prekmurja, med drugim zlasti vprašanja sezonskih delavcev, mehanizacije kmetijstva ter sploh napredka kmetijske proizvodnje. Nadvse prisrčno pa so sprejeli tovariša Marinka kot svojega kandidata prebivalci Čepinec in sosednjih vasi. Ponosen zadružni dom v Čepincih — plod zavestnega in požrtvovalnega dela Čepinčanov — je bil pretesen za 700 ljudi, ki so prišli tudi iz več ur oddaljenih vasi. Po prisrčni dobrodošlici je imel tovariš Marinko daljši politični govor, kasneje pa so volivci postavljali razna gospodarska in politična vprašanja, na katera jim te dajaj pojasnila. Tovariš predsednik je ljudem izrazil svoje občudovanje požrtvovalnosti in trudu, ki so ga za socialistično stvar opravili delovni kmečki ljudje na tem najsevernejšem koščku slovenske zemlje. ob naši meji. Ljudem se je zahvalil za zaupanje, ki so mu ga izrazili, da so ga tako enotno izbrali za svojega kandidata za zvezno skupščino. Iz govorov tovariša Marinka povzemamo nekaj besed: »Sezonstvo v Prekmurju.« je dejal Bled drugim tovariš Marinko, »je žalosten pečat preteklosti, žalosten pečat predvojnih razrazmer. Mi ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi naši sezonci živeli tako življenje. To življenje — večno preseljevanje — nima tistih moralnih in materialnih pogojev, ki jih ima naš delavec v industriji. Prekmurski sezonci garajo čez poletje, na zimo se vračajo domov in použijejo žulje celega leta. To je treba odpraviti Prekmurski sezonci se bodo morali enkrat odločiti ali za stalno v industrijo ali na dobiti stalno zaposlitev doma.« Poedina gradbena podjetja skušajo problem sezonstva reševati z neplačanimi dopusti. To le enostransko reševanje in gre v škodo skupnosti. S pravilnim planiranjem bi lahko gradbena podjetja zagotovila sezoncem zaposlitev tudi v zimskih mesecih, pri očiščevalnih delih. Prekmurje ima po svoji strukturi vse možnosti, da zaposli del sezoncev doma. Domača obrt, predelovalna industrija, vse to so načini, kako zaposliti sezonce, nezaposlene. Zadnje čase se marsikje omenja graditev sladkorne tovarne. To je spodbudna misel, ki jo je treba pravilno podpreti. V svojih govorih je tovariš Marinko govoril tudi o številnih drugih, splošnih in krajevnih problemih, čemur so volivci povsod sledili z zanimanjem in postavljali svoja vprašanja. V torek dopoldne je tovariš Marinko obiskal Prosenjakovčane, popoldne pa se je pomudil med volivci s področja občine Puconci. V Prosenjakovcih V torek dopoldne se je tovariš Marinko ustavil najprej v Prosenjakovcih, največjem kraju tik ob meji, na sedežu občine, kjer so naseljeni pretežno prebivalci madžarske narodnosti. Z navdušenim vzklikanjem ga je sprejelo pred lepim zadružnim domom okrog 500 ljudi iz vse bližnje okolice. Tovariša Marinka je pozdravil v slovenskem in madžarskem jeziku predsednik občine Prosenjakovci tovariš Vereš, ki je kasneje tudi prevajal govor tovariša Marinka v madžarski jezik. Zbrani so govor tovariša Marinka sprejeli z velikim navdušenjem, svoje veselje in dobro razpoloženje pa so še posebno izražali pripadniki madžarske manjšine, ki v mirnem sožitju z ostalim prebivalstvom svobodno razvijajo svoje gospodarsko, kulturno in politično življenje. Volivci Prosenjakovec, ki so bili pri vseh volitvah najboljši, so obljubili, da bodo tudi tokrat prvi enotno oddali svoje glasove za svojega kandidata. Po zborovanju v Prosenjakovcih se je tovariš Marinko nekaj časa zadržal na bližnji obmejni karavli. V razgovoru z graničarji so mu ti pripovedovali o svojem življenju in dogodkih, ki jih vsakodnevno spremljajo pri budnem čuvanju naših meja. V Murski Soboti Kmalu popoldne je prišel tovariš Marinko v Puconce, kjer ga je v šolski dvorani poslušalo kakih 300 ljudi. Svoj sedanji obisk v Prekmurju pa je tovariš Marinko zaključil z velikim zborovanjem v Murski Soboti. Sobočani so zvedeli šele proti večeru, da je prišel v mesto tovariš Marinko. Kljub temu pa je bila prostorna dvorana telovadnega doma v Soboti, ki lahko sprejme nad 700 Ijudi, že pred 20. uro zasedena do zadnjega kotička. Ko se je pri vhodu v dvorano pojavil tovariš Marinko, so ga zborovalci pozdravili z navdušenim vzklikanjem. Ljudi je bilo mnogo več, kot pa jih je mogla sprejeti dvorana. Stali so na hodniku in pred zgradbo, mnogo ljudi pa se je zbralo na mestnih ulicah, pred zvočniki, ki so prenašali govor tovariša Marinka. Kakor vsa prejšnja zborovanj, se je tudi to končalo z navduženo manifestacijo za Trst, z izražanjem čvrste enotnosti prek- murskih ljudi, ki jih povezuje tudi s Trstom, z našimi brati In zemljo ob morju. Tovariš Marinko je zborovalcem obljubil, da jih bo ponovno obiskal še pred volitvami. Prepričani, da so predlagali najboljše, se volivci Prekmurja z razgibanim delom pripravljajo na volitve Zbori volivcev za postavljanje kandidatov v Zvezni in republiški zbor ljudske skupščine so izvedeni že po vsem Prekmurju. Zbori za postavljanje kandidatov v okrajni zbor proizvajalcev so bili po industrijskih in kmetijskih skupinah opravljeni že pred tem. Zbori za republiški in zvezni zbor proizvajalcev pa so bili izvedeni zadnji pred nekaj dnevi. Na splošno velja za veliko večino vseh zborov dobra ocena, precejšnja udeležba in plodni razgovori. V Soboti sami in v številnih drugih krajih se je zborov volivcev udeležilo toliko ljudi, kakor že dolgo ne Redek je bil zbor, kjer ne bi povezali predlaganje kandidatov in razgovore o volitvah z dogodki okrog Trsta. Tako so zbori volivcev potekali obenem v znamenju protestov proti grdemu barantanju z našo zemljo, v ogorčeni zahtevi, da se enkrat za vselej stori konec takim krivicami skratka v znamenju enotnosti in zaupanja v naše državno in politično vodstvo. Zadnjega zbora volivcev v M. Soboti se je udeležilo okrog 370 volivcev, zbor pa je obiskal tudi tov. Tomo Brejc, član CK ZKS. Kakor na vseh ostalih zborih v Soboti, so tudi tu z navdušenjem in odobravanjem postavili za kandidata Zvezne ljudske skupščine tovariša Miho Marinka, predsednika Izvršnega sveta Slovenije. Vest, da so začeli na množičnih sestankih v Soboti in nekaterih krajih Prekmurja razpravljati o kandidaturi tov. Marinka, je kmalu prodrla v vsa naselja soboškega volilnega področja, povsod so jo sprejeli z odobravanjem in to tudi potrdili kasneje na zborih volivcev. Te dni je tov. Marinko obiskal Prekmurje in se v številnih krajih pomenil z volivci. Prekmurje bo imelo v Zveznem zboru dva predstavnika. V lendavskem volilnem področju so volivci zelo enotno predlagali tovariša Vaneka Šiftar ja, domačina Iz Prekmurja, že dosedanjega poslanca republiške ljudske skupščine. Tovariš Šiftar, ki ga povsod po Prekmurju dobro poznajo, je sedaj javni tožilec v sosednjem Ljutomeru. Tudi za republiški zbor je do- slej potrjenih že več kandidatur. Volivci soboškega volilnega področja, to je z območja mestne občine M. Sobota le občine Tišina so predlagali za kandidata republiškega zbora tov. Franceta Kimovca-Žigo, člana Izvršnega sveta LRS. Tov. Kimovec je govoril volivcem M. Sobote na zadnjem velikem zborovanju, minulo soboto. Na področju občin Grad, Mačkovci, Puconci in Bodonci so se volivci odločili za dosedanjega poslanca republiške ljudske skupščine tovariša Borisa Kocjančiča, sekretarja Izvršnega sveta ljudske skupščine LRS. Vse navedene štiri občine volijo enega poslanca v republiški zbor. Tudi kandidatura tovariša Kocjančiča je že potrjena. V obmejnih predelih Goričke, na področju občin Cankova. Ro- gaševci in Kuzma so se volivci izrekli za kandidaturo v republiški zbor za tovariša Belo Brgleza, sekretarja okrajnega komiteja ZKS za M. Soboto. V vseh teh predelih so priprave za volitve zelo živahne, razpoloženje volivcev, zanimanje za razne probleme in dogodke Živo. Ne le v Beltincih, tudi po vseh ostalih krajih občine Beltinci in Martjanci so volivci pozdravili predlog, da bi jih zastopal, v republiškem zboru tovariš Alojz Benko, podpredsednik OLO M. Sobota. Prebivalstvo teh krajev ga dobro pozna in zato so enotni v mnenju, da jih bo dobro zastopal v republiški ljudski skupščini. Vsi tl predlogi pričajo, da delovni ljudje Prekmurja dobro izbirajo svoje bodoče predstavnike. Veliko predvolilno zborovanje v Lendavi Ob skala nas je Vida Tomšič V petek zvečer, pred štirinajstimi dnevi, je bilo v Lendavi v kulturno-prosvetni dvorani Nafte veliko predvolilno zborovanje iz vse Lendave. Dvorana je bila nabito polna, zbralo se je okrog 600 ljudi. Tako velike udeležbe gotovo ni bilo v Lendavi že dolgo na nobenem zborovanju, razen 9. oktobra na demonstrativnem zborovanju proti krivičnim sklepom Anglije in Amerike. Na zborovanju se je zbralo izredno mnogo žena, kar v Lendavi ni navada. Pritegnila jih je vest, da bo na zborovanju govorila ženska — tov. Vida Tomšič, organizacijski sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Ta vest pa je pritegnila tudi moške volivce, poleg Slovencev in ostalih Jugoslovanov, ki so zaposleni pri Nafti, tudi ljudi madžarske narodnosti, ki težko razumejo slovenski. Na zborovanje so prišli tudi nekateri gosti iz Ljubljane in Murske Sobote. Poleg Vide Tomšič je prišel iz Ljubljane še Ivan Novak-Očka, član CK ZKS, iz Murske Sobote Bela Brgles, sekretar OK ZKS, in Stefan Šabjan, predsednik OLO, ter Ivan Šiftar, javni tožilec v Ljutome- ru, prekmurski rojak, ki ga volivci žele za svojega kandidata za poslanca v Zvezno skupščina Tov. Vida Tomšič je v enournem referatu orisala in pojasnila nekatera vprašanja v zvezi s Trstom. Volivci so jo nekajkrat prekinili s pritrjevanjem in ploskanjem. Posebno živahno so odobravali, ko je ponovila Titovo izjavo: ko bo prvi italijanski vojak prekoračil mejo cone »A«, bomo tja vkorakali tudi mi. Podobno so ji pritrjevali, ko je izrazila misel vseh svobodoljubnih ljudi: bolje je častno umreti, kot v suženjstvu živeti. Nadalje je razložila, da smo pokazali vse možnosti, kako se tržaško vprašanje lahko reši. Predlagali smo četvorno konferenco, kar je naletelo na ugodna tla. Mi smo za to, da vprašanje Trsta rešijo zainteresirane države, ker bi to bila najboljša rešitev. Italijanom in velikim državam ne smemo preveč zaupati, ker njihovi podpiranci v Italiji že odkrivajo razne načrte: demokristjani Zapadne, kominformisti pa vzhodne, po katerih pa bi oboji radi priključili vse Tržaško ozemlje k Italiji. Tem se pridržuje še papež, ki blagoslavlja imperialiste Zato smo lahko srečni, da imamo takega vodjo, kot je tov. Tito.. Kadar bo treba, nas bo tov. Tito že pozval, da bomo z orožjem branili svoje pravice. Mi ne želimo vojne, zavedamo pa se, da b| popuščanje imperialistom pozneje lahko zahtevali od nas mnogo večje žrtve.« Nato je Vida Tomšič pozivala k budnosti pred raznimi govoricami In parolami, ki se širijo v zvezi s tržaškim vprašanjem. Ne vemo, od koga vse so tisti plačani, ki jih širijo. Zato je naša dolžnost, da v teh dneh pobijamo vse panikarske vesti, ki se (Nadaljevanje na 2. strani) Vsem našim naročnikom in bralcem! Ker je iz tehničnih razlogov izostala prejšnja številka »Obmurskega tednika«, je izšla današnja na 6. straneh. Da naši naročniki ne bodo oškodovani, predvidevamo v prihodnjem mesecu še eno redno številko v povečanem obsegu. Prosimo vse naše naročnike in bralce, da nam Izostanek prejšnje številke oproste. Prostor v časopisu nam danes ne dopušča, da bi se obširneje pomenili z bralci In naročniki o težavah, s katerimi se borita uredništvo in uprava »Obmurskega tednika« pri izdajanju lista Bomo pa z vsem seznanili naše bralce In naročnike v prihodnji številki. Uredništvo in uprava »Obmurskega tednika« Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota. 30. oktobra 1930 Veliko predvolilno zborovanje v Lendavi (Nadaljevanje s 1. strani) bodo pojavile. Boriti se je treba tudi proti tistim, ki bi hoteli nakupovati pretirane količine raznih živil ter s tem povzročiti težave v naši preskrbi. Mi imamo vseh živil dovolj. Če bodo nekateri čez potrebo posegali po njih, pa se lahko zgodi, da naš prevoz ne bo zmogel, da bi jih lahko pravočasno postavili do potrošnikov. Preden je Vida Tomšič začela govoriti o samih volitvah, je še omenila, da nas vprašanja okrog Trsta silijo, da jim moramo posvečati mnogo sil, s katerimi bi lahko reševali notranja vprašanja. Mi ne rabimo takih predvolilnih manevrov, toda k temu so nas prisilili imperialisti. V zvezi z volitvami je poudarila, da so te mnogo važnejše od prejšnjih, ker bodo nekako potrdile dosedanji razvoj ljudske oblasti z uvedbo republiških in zveznega zbora proizvajalcev. To bo spremenilo način dela ljudske skupščine. Zbor proizvajalcev bo imel posebno nalogo raz- pravljati o materialnih vprašanjih, vsklajevati dolžnosti posameznih delovnih kolektivov in skupin proizvajalcev, da zaradi posledic partikularizma ne bi bili drugje oškodovani; skrbeti pa bo moral tudi za centralne ustanove, brez katerih ne more biti trdne države. Svoj govor je Vida Tomšič zaključila z željo, da je v naših ljudeh treba vzgajati socialistično miselnost, da v naši družbi ne bi bil nikdo izkoriščan. Delovni kolektivi morajo vedeti, da je slaba delovna disciplina, ki vpliva na dvig cen, tudi izkoriščanje, prav tako vsakršno dviganje cen. Zato je treba gojiti idejo, da podjetja upravljajo v imenu družbe. Druga ideja je bratstvo in enotnost naših narodov. Temu je treba posvečati v Lendavi in okolici, kjer žive ljudje več narodnosti, izredno važnost Tudi med narodi ne sme biti izkoriščanja, če naj bodo enakopravni, kar je naš cilj. Ob zaključku govora je Vida Tomšič žela veliko in dolgotrajno odobravanje vseh navzočih. Bogomir Verdev, predsednik OLO Ljutomer: Z vedrim pogledom lahko zremo v prihodnost Volivci vinogradniškega področja ljutomerskega okraja so si izbrali za svojega kandidata za republiškega poslanca predsednika OLO tov. Bogomira Verdeva, ki uživa med kmečkimi ljudmi zaupanje in ugled zaradi uspešnega in nesebičnega dela v najvišjem organu oblasti v okraju. Pred dnevi se je pri tov. Verdevu oglasil naš dopisnik to ga zaprosil, naj da za naše bralce nekaj podatkov o dosedanjih uspehih in perspektivah gospodarskega razvoja v okraju. Tov. Verdev je njegovi želji rade volje ugodil in povedal takole: Ali bi nam lahko nekaj povedali o rezultatih boja za izgradnjo socializma v okraju? Ti rezultati so brez dvoma pomembni in — če jih ocenimo vsestransko — tako veliki, da jih v razmeroma kratkem času, ki mi je na razpolago, ne morem natančno opisati. Družbeni brutoprodukt, ki bo letos dosežen v okraju, znaša 2.044,949.000 din; v tej vsoti pa lahko vidimo tudi približno povprečje družbenega brutoprodukta za dobo več let. V okviru družbenega načrta bomo letos zbrali na področju okraja 561 milijonov 858.000 din sredstev. Od tega ostane okraju in občinam 205,943.000 din. Če upoštevamo te dohodke in pa dejstvo, da so bila prejšnja leta ljudskemu odboru prepuščena skromnejša sredstva, in k temu primerjamo investicije v znesku 671,221.000 din, ki so bile v zadnjih dveh in pol letih vložene v gospodarstvo, potem je kakor na dlani, da smo v okraju tudi na gospodarskem področju dosegli viden napredek. V letih po drugi svetovni vojni je bilo v okraju investiranih več sredstev in po obliki narejenega več kot v stari Jugoslaviji. Letos zaključujemo elektrifikacijo podeželja, čeprav so v okraju, zlasti še na vinorodnem področju, vasi in poslopja zelo raztresena, dogradili smo več zadružnih domov, kupili 6 kinoaparatur itd. Naša šolska poslopja so v zadnjih letih spremnila svoje notranje in zunanje lice, odprli smo več otroških ustanov in dom onemoglih, preuredili in modernizirali domala vse zdravstvene ustanove. Delavsko upravljanje se v naših podjetjih čedalje bolj uveljavlja. Kmetijske delovne zadruge, ki niso bile sposobne življenja, smo razpustili ali pa reorganizirali, z uresničevanjem revolucionarnih zakonov o zemljiškem maksimumu to odpravi viničarskih odnosov pa ustvarjamo osnovo za bistveno spremembo odnosov na podeželju. Ljudski odbori že močno uveljavljajo samoupravo ljudi, skratka: zavest ljudi neprestano raste. V tem se zrcali napredek pri graditvi socializma v našem okraju. Delamo pa seveda tudi napake. V prihodnosti bomo morali odločneje iskati izvore teh napak, kajti le tako jih bomo lahko tudi odpravljali. Kakšne so po Vašem mnenju perspektive za nadaljnji razvoj gospodarstva in krepitev komun? Te perspektive so svetle, a še svetlejše bodo, če se bodo nujnosti takega napredka zavedale zadruge, podjetja, gospodarske to družbene organizacije, skratka: vsi ljudje imamo energetsko bazo za razvoj kmetijstva -elektriko, imamo precej kmetijskih strojev, močna gospodarstva to kmetijske zadruge. Vse to je jamstvo, da bomo v kmetijstvu lahko naglo stopili naprej. Boj za napredek v kmetijski proizvodnji pa mora biti v našem okraju glavna gospodarska naloga. Kakor sem rekel, osnovo že imamo, zdaj pa je treba stopiti naprej; morali bomo hitreje obnavljati vinograde in sadovnjake, se začeti resno ukvarjati z regulacijo Ščavnice, Plitvice to Globotke itd. Za izvedbo teh nalog moramo imeti ustrezne organizacije to sredstva. Precej pa lahko napravimo tudi s svojimi močmi. To nam bo uspelo le tedaj, če bodo vse gospodarske organizacije razumele svojo vlogo v sedanjem razdobju ko gre za razvijanje in krepitev komun. Konkretno: odločneje se bomo morali zavzemati za graditev predelovalne industrije, za modernizacijo in razširitev slatinskih vrelcev, za razširitev vrste gospodarskih podjetij, kot so Konfekcija, rudniki premoga in še nekaj drugih, ki nam bodo v prihodnosti mnogo pripomogla, da bomo lahko zaposlili odvečno delovno silo, ki ju napredujoče kmetijstvo že sprošča, v predelovalni industriji pa izkoristiti vse one pridelke, ki so do sedaj često propadali. Preurediti in razširiti bomo morali več šolskih, zdravstvenih in kulturnih ustanov, ki ne zadoščajo več potrebam prebivalstva. Komune pa bomo okrepili le tako, da bomo na vseh področjih čimbolj aktivni in odločni v prizadevanju, da bi naš človek prišel do čimvečje veljave v samoupravljanju, bodisi v ljudskih odborih, podjetjih in podobnih organizacijah. Krepitev komun je odvisna tudi od materialnih sredstev. Kakor hitro bodo proračuni občinskih ljudskih odborov manj »administrativni«, bo morda kazalo tudi v gospodarsko močnejših občinah vpeljati nov oblastni organ: svet proizvajalcev. Takrat bodo imeli ti organi tudi o čem razpravljati, saj bodo imeli na razpolago dokaj več sredstev, kot pa so Jih imeli do sedaj. Že sedanja praksa kaže, da se je tam, kjer so imeli lokalni oblastni organi na razpolago le nekaj sredstev, dokaj naglo uveljavila iniciativa od spodaj; kaj naglo mobilizirajo ljudi in lokalne vire, da ustvarijo več kot pa bi mogli z razpoložljivimi sredstvi. Tako pa se bodo ljudje tudi hitreje učili upravljati občine in po tej osnovni celici vso država Mnogo bi lahko pridobili z regulacijo Mure in Ščavnice? Kaj mislite o tem? Regulacija Mure je splošno znan problem. Povedal bi le, da je treba to delo čimprej uresničiti. Tudi Ščavnico bo treba ukrotiti; o koristnosti tega dela nas prepriča preprosti račun. Sedaj živi v Ščavniški dolini okrog 16.000 prebivalcev, če pa bi Ščavnico regulirali, bi se na tem podroju lahko preživljalo enkrat več Ijudi. Strokovnjaki že delajo načrte. Če ne bo kakšnih zaprek, bomo že prihodnje leto začeli z regulacijo. Nujno potrebno pa bi bilo izdati zakon o vodnih skup nostih, ki je bil letos v republiški skupnosti zavrnjen. In predelovalna industrija? Mi se bomo za take obrate potegovali. Tovarno za predelovanje mesa smo že odprli. V prihodnjih letih pa se bomo morali prizadevati, da bomo v okraju postavili tovarno za predelovanje sadja in veje vinarsko podjetje za predelavo grozdja. Modernizirati bo treba tudi tovarno za predelovanje mleka. Kaj pravite o gradnji sladkorne tovarne v Obmurju? Po mojem mnenju sodi taka tovarna na naše področje. Toda misliti bo treba tudi na pridelovanje sladkorne pese. Če se ne motim, bi morali letno posejati nad 12.000 ha zemlje s sladkorno peso, sicer tovarna ne bi imela kaj predelovati. Ni mi znano, ali gre za enoten tip teh vrši tovarn ati pa za manjši obrat. S sodelovanjem okrajev Čakovec, Sobota, Varaždin, Ptuj in Ljutomer pa bi se dalo tudi to doseči. Pripraviti bi bilo treba dovolj velike površine zemlje za sladkorno peso. Tega en okraj ne zmore!Tovarna naj bi stala nekje v središču teh okrajev. To bi bila po mojem idealna rešitev. To vprašanje bo treba čimprej postaviti v ospredje naših skupnih prizadevanj. Bi nam lahko kaj povedali o delu zbora proizvajalcev? Pri zboru proizvajalcev moramo vztrajati na tem, da bo zasedal ločeno, in kritično presojati in spremljati njegovo delo; ne smemo namreč dopustiti, da bi se spremenil v pritrjevalno telo gospodarskega sveta. Odbornikom je treba pustiti več časa za vsestransko razpravljanje, kajti le tako te bomo izognili nevarnosti, da bi zbor postal le organ za potrjevanje za vnaprej določenih sklepov. Pri tem ne smemo štediti časa in sredstev. Zbor proizvajalcev je mlad or- gan oblasti, ki komaj išče svojo pravo mesto. Praksa bo tudi njega razvila — toda ta praksa mora biti taka, da se bo razvil v resničnega predstavnika v proizvodnji zaposlenih ljudi. Delo našega zbora kaže, da se čedalje bolj poglablja v zamotana gospodarska vprašanja. A ta hotenja smo dolžni podpirati. Kateri so po Vašem mnenju problemi, s katerimi se bodo morali v prihodnosti baviti izvoljeni poslanci? Pravice in dolžnosti ljudskih poslancev je precej konkretno določil zakon. Pri nas bo po mojem mnenju bistvena naloga poslancev, da bodo vložili čimveč truda za razvoj samouprave ljudi v komunah. Prav tako pa bodo morali v zvezni skupščini sprožiti vprašanje o izdaji zakona o vinu, v republiški skupščini pa predlagati, da bo čimprej sprejet zakon o vodnih skupnostih. S. K. V nekaj vrstah V rudniku Kolubara v Srbiji so začele obratovati dnevni kopi, katerih zmogljivost bo znašala v začetku kakih 2,200.000 ton premoga letno. Proučujejo tudi možnosti, da bi odprli dnevne kope v rudniku Kosovo z letno zmogljivostjo 3 milj. ton. Na predvolilnem zborovanju v Murski Soboti se je zbralo čez 3000 ljudi Po komemoraciji padlim žrtvam fašizma v II. svetovni vojni — to je predzadnjo soboto, Je množica z godbo in zastavami krenila na Trg zmage, kjer je bilo veliko predvolilno zborovanje. Pridružile so se jim še nove skupine. Pred govorniškim odrom se je zbralo čez 3000 Sobočanov. Tov. Franc Rogl, predsednik občinskega odbora SZDL Murska Sobota je pozdravil med zbranimi tov. Franca Kimovca-Žigo, Slana Izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije, in ga zaprosil, da pojasni zbranim nekatera vprašanja. Večina Sobočanov Franca Kimovca-Žigo že dobro pozna, saj so ga prejšnje dni na zborih volivcev predlagali za kandidata za republiško skupščino, zato so želeli slišati njegove besede. Tov. Kimovec je bil doslej poslanec Ljudske skupščine Slovenije na področju Beltincev Tov. Kimovec Je najprej' pojasnil, zakaj volimo pet predstavniških teles hkrati: okrajni, republiški in zvezni zbor proizvajalcev ter republiško in zvezno skupščino. Naša socialistična demokracija se je razvila do ti- ste stopnje, ko naj zbori proizvajalcev urejajo gospodarska vprašanja! vodstvo se začne deliti na neposredno gospodarsko od tistega, kar je političnega in kulturnega značaja. Volivce pa je treba zainteresirani, da bodo s pravilno kritiko to nasveti vplivali na nadaljni razvoj našega gospodarskega sistema. Nadalje je tov. Kimovec prikazal, kako se je naša proizvodnja v letih po osvoboditvi močno povečala. V prihodnjih letih pa se bo še v večjem obsegu, ker bomo začeli proizvajati tudi v novih podjetjih. Ta proizvodnja bo spremenila strukturo našega izvoza. Vse do letos smo izvažati več kmetijskih kot industrijskih izdelkov. Sedaj pa izvažamo za 25 odst. več industrijskih izdelkov. Pri delu v novih industrijskih obratih pa bomo zaposlili okrog 100.000 novih delavcev, zato se bo lahko zaposlil vsakdo, kdor hoče delati. Zaradi lanske suše smo imeli hude gospodarske težave, kar so občutili vsi delovni ljudje. Po letošnji boljši letini pa so cene kmetijskih pridelkov že občutno padle, ker ponudba zadovoljuje vse potrebe. Nadaljnja perspektiva razvoja našega gospodarstva je v povečanju kmetijske proizvodnje. Zato država da je prispevke pri nabavi umetnih gnojil, kmetijskih strojev to drugega, kar vpliva na izboljšanje kmetijske proizvodnje. Mnenje, da je davek na kmetijska gospodarstva previsok. ni upravičeno, ker skup- nost s temi prispevki daje kmetijstvu mnogo več, kot dobi od njega s plačilom davka. Pri upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih je tov. Kimovec omenil, da se ti morajo zavedati, da podjetja niso njihova last, temveč jim Jih je družba dala le v upravljanje. Skrbeti morajo, da bodo rentabilna. Okrajni zbor proizvajalcev pa bo delovnim kolektivom na svojem področju jamčil minimalne mezde. Zato pa bo imel pravico nadzorovati gospodarjenje delovnega kolektiva in nalogo temeljito proučiti težave, ki bi v podjetju ovirale doseganje plačnega fonda. Treba bo predvideti tudi kazenske sankcije za tiste delovne kolektive, ki se pregrešijo zoper koristi skupnosti. Najvažnejša je ureditev našega trga. To bomo dosegli s povečanjem proizvodnje, ki bo prispevala k znižanju cen in izboljšanju življenjskih pogojev delovnih Ijudi. V prihodnjih letih pa bomo precej prispevali za izboljšanje življenjskega standarda z izboljšanjem zdravstvene službe, socialnega skrbstva, šolstva itd. Za stalni porast proizvodnje moramo skrbeti tudi zaradi tega, da bomo lahko izvažali vedno več, da bo naš izvoz večji kot uvoz. Tako bomo izboljšali našo plačilno bilanco z inozemstvom, ki je sedaj v težavah, ker smo se zaradi lanskoletne suše morali zadolžiti. SOBOČANI SO PONOVNO IZ POVEDALI PRIPRAVLJENOST BRANITI SVOJE PRAVICE Ko je tov. Kimovec načel zunanjepolitična vprašanja, je omenil, da v svetu pomenimo nekaj samo zato, ker imamo močno armado. Za oborožitev te armade smo mnogo porabili, ta sredstva pa se nam bogato obrestujejo. Zaman bi vpili, da ne damo Trsta, če ne bi imeli močne armade. Množica je pritrjevala z vzkliki »Tito-Armada!« in ploskanjem. Pri razlagi, kako je prišlo to zakaj do anglo-ameriškega sklepa, da cono A predajo Italijanom, so ljudje ogorčeno vzklikali zoper italijanske imperialiste in fašiste ter zatrjevali, da bodo branili Trst. Obsojali so tudi papeža, ki podpira in blagoslavlja Italijanski imperializem. Tako se je zborovanje razvilo v veliko manifestacijo enotnosti v obrambi pravic Jugoslovanskih narodov. Tanki gredo čez pravkar zgrajeni most Videl sem moderno armado (Nadaljevanje) Prva vozila so se ustavljala v dolini na travniku, poraščenem z redkimi drevesi in grmovjem. Opazil sem, da so oficirji iskali mesto, kjer bi lahko postaviti topove. Komaj nekaj trenutkov je preteklo to že so vojaki nameščali topove. Z merilnimi pripravami so usmerjali cevi proti »sovražniku«, katerega niso mogli videti, ker je bil nekje za hribi. Brez telefonistov, brez dobre zveze bi njihovi topovi bili na tem položaju brez koristi ra razvoj borbe med našo in »sovražnikovo« pehoto. S pomočjo zveze pa so si ustvarili oči, ki so bile čisto spredaj in opazovale potek borbe. Te oči (komanda enote) so usmerjale topovske cevk da so izstrelki padali tja, kjer je bilo potrebno. Merilec pri topu usmerjal cev po naročilu. On ni videl nič drugega ko merilne naprave na svojem topu. In ki kljub temu so izstrelki njegovega topa padali na sovražnikove bunkerje in druge utrjene postojanke. Že večkrat sem slišal, da naši artilerji streljajo na velike daljave zelo točno. Čez nekaj minut so se oglasili topovski streli. Artilercev nisem več videl, ker sva z Lojzetom morala hiteti naprej. Za hribčkom je bilo prostrano polje. Na njem se je košatila orumenela koruza, ki je bila mnogo višja od človeka. Na koruznih steblih so bili veliki storži, mnogo daljši od moje pedi. Ponekod sta bila celo dva ah tudi trije. V teh krajih koruza dobro uspeva, zato je mnogo sejejo. Po poljskih poteh in stezah so se vile dolge kolone naše pehote. Za vsako kolono so se pomikali vojaški vozički na dveh kolesih, na Katerih so vozili stvari za oskrbo enote. Niti vojaških kuhinj, ki so bile na kolesih ni manjkalo. Iz dimnikov se je kadilo, kuharji so kuhali kar spotoma. Ko bo enota obstala, bodo lahko takoj delili kuhano kosilo. Teh kolon je bilo mnogo. Vse so hitele naprej, v smeri, od koder se je slišalo streljanje s strojnicami pa tudi s puškami. Borbe so se vodile nekaj kilometrov spredaj. Te enote so ostale v zaledju sa rezervo, a so hitele naprej za premikajočo se fronto, da bodo lahko vsak čas posegle v borbo, če bo treba Izza koruze so se pojaviti artilerci. Pred malimi topovi so imeli vprežene konje. To so bili pehotni topovi. Kajti težja artilerija je bila motorizirana. Take topove so uporabljali v neposredni bližini sovražnika Zato so jih prevažali neposredno za pehota Med premikom pehote sem opazil tudi težke minomete, ki so jih prevažali s konji, to lahke topove, ki so jih prenašali konji Koliko topov! Če jih ne bi imeli nič več, kolikor sem jih danes videl, bi jih imeli mnogo. Toda od vse naše artilerije, ki je posegla v borbo ali še čaka v zaledju, sem videl le delček To mi potrjujejo odmevi topovskih strelov ne levi in desni strani. Teh enot ne morem videti, slišim pa njihovo streljanje. Zdaj razumem, zakaj naše pehotne enote tako hitro napredujejo. Kdo se moro upirati tako oboroženi vojski ! Le od kod vse to, saj predvojna Jugoslovanska vojska ni imela leta 1941, v primeri z vsem tem skoraj nič?! Že drugi dan preganjamo nasprotnike. Ni časa spati niti ponoči. Vse hiti, vse se pomika naprej. In koliko je tega! Človek bi mislil, da je za vojsko to za borbo dovolj pehota to artilerija, pa še tanki kot najnovejše orožje — vsaj novejše pri nas, kajti predvojna Jugoslavija jih menda ni imela Tisti dan pa sem se prepričal, da moderna vojska potrebuje mnogo več. Dobra vojska mora imeti tudi dobro preskrbo Po boljši cesti, ki je vezala mali podeželski mesti, se je vila dolga kolona vozil. Začetka kolone nisem mogel opaziti, niti konca, videl pa sem jo v dolžini nekaj kilometrov. Vsa ta vozila so se pomikala naprej v strnjeni vrsti, kakor da bi bila povezana med seboj kot vagoni pri vlaku. Le kdaj kdaj je nastal majhen presledek med dvema voziloma, in kmalu se je spet vse povezalo v dolgo verigo. Ko sem se približal tej verigi vozil, sem lahko razločevati kakšna so in zakaj se uporabljajo. Vsi kamioni so imeli platnene strehe, zato nisem mogei videti, kaj prevažajo. Vedel pa sem, da prevažajo razni vojaški material za preskrbo pehote, kakor tudi tehnične enote. Po številu vozil sem sklepal, da imamo mnogo tehničnih enot. Med vozili je bilo opaziti tudi tanke, ki so se premeščali na nove položaje. Razločno je bilo opaziti tudi vozila Rdečega križa, ki so prehitevala kolono, hiteč do prvih borilnih položajev. Od tam pa so se s težkimi ranjenci* vračali v zaledje. Ponekod je bilo opaziti vozove s konjsko vprego, a teh je bilo i malo. Prevoz tehničnih enot in preskrba v zaledju, le nekaj kilometrov za prvo borbeno črto sta bila skoraj vsa motorizira- na. To je omogočalo hitro pre- mikanje nekaterih enot, ki so jih po potrebi dodeljevali raz- nim enotam pehote za pomoč pri izvedbi neke akcije. Čudil sem se, kakor so se ču- dili prebivalci kraja, ko so z dvorišč opazovali premikanje i naše vojske. Takrat sem postal zadovoljen s svojo službo tele— fonista. Kje bi jaz vse to videl, če bi bil v prvih bojnih črtah pri pehoti?! A bilo je mnogo videti. Ce človek vidi zbranih več enot pehote, ki strumno korakajo v dolgi koloni, ga prevzame občutek moči, ki sloni na disciplini in množičnosti — če vidi takole kolono različnih motornih vozil. Pa ga prevzamejo nepopisna čustva, da moč naše Armade podpira tudi mehanizacija. Kaj pomeni v moderni armadi mehanizacija — seveda poleg zavesti, discipline in junaštva vsakega posameznika! — pa ve vsak, ki je bil te na fronti ali je le slišal pripovedovati o borbah ati čital resnične zgodbe. Tretje jutro naših borb je bilo jasno. Bil sem pri koman- dantovi opazovalnici. Ko se je zdanilo, sem videl dolino, kjer so se pripravljali za hudo bor- bo. Po dolini je tekel potok., ki jo je delil na dva neenaka de- la: na naši strani je bila širša, na drugi strani pa se je kmalu za potokom raztezalo pobočje hriba. Potok nas je razdvajal od sovražnika. Bil je globok in dovolj širok, da so ga nasprot- niki lahko izkoristili za naravno oviro. Zato so se na drugi stra- ni potoka pod hribom utrdili. Naše enote so se dobro pri- pravile za borbo. Ponoči se je lahka artilerija pomaknila na hrib, od koder je lahko uspešno tolkla nasprotnikove postojanke. Tudi tetka samohodna artilerija se je namestila po grebenu hriba; skrila se je pod drevje ali v koruzo, da je nasprotna artilerija ne bi zlahka opazila. To sem opazil takrat, ko te je začela močna artilerijska priprava za napad, ki na) bi zrahljala nasprotnikove položaje. Po polurnem močnem streljanju naše artilerije vseh vrst to kalibrov so zabrneli naši tanki Sele takrat sem opazil, da so se ponoči približali borbeni črti to so skrili čakali znamonje za napad. Kmalu so se tanki privalili iz koruze, ki je rasla po pobočju hriba. Na ravnini v dolini je bil širok travnik. Čez tega so se pod zaščito topniškega ognja pomaknili pešci že do samega potoka. Čez pa niso mogli, kar skupno z enotami pehote potis- nili sovražnika z njegovih polo- žajev. Zavozila so čez travnik proti toku. Potok pa je bil pre- globok in preširok, da bi lahko zavozili čez. Zato so začeli le močno streljati na nasprotniko- vo borbeno črto. v resnici niso prevažali težki ra- njencev, ker jih ni bilo. Toda na ma- nevru je bilo treba predstavljati, kot da so. (Dalje sledi) Murska Sobota. 30. oktobra 1930 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Kandidati za poslance skupščin razpravljajo z volivci Dobre priprave za volitve v Radencih in okolici V radenski občini so imeli v zadnjih dneh več predvolilnih sestankov za volitve ljudskih skupščin ter zborov proizvajalcev Najboljši sestanek je bil v Radencih, ko sta prišla med volivce kandidata Ivan Kreft in Aleksander Pirher. Dalje štejemo med dobre volilne shode tudi nekatere zbore proizvajalcev obeh gospodarskih skupin. Posebno so uspele predvolilne konference članov slatinskega in gostinskega podjetja v Radencih ter državnih gospodarstev v Janževem vrhu in na Kapeli. Sedaj se že vršijo tehnične priprave za volitve, postavljajo se komisije, predlagajo volišča, ki jih bo v občini 14 in bodo na istih mestih kot za okrajne volitve. Preteklo soboto in nedeljo pa so bili v občini Radenci kar trije zbori volivcev. Najboljše je uspel zbor v Janževem vrhu, dalje na Kapeli in nazadnje v Račkem vrhu. Povsod so predlagali za kandidate za zvezno skupščino tov. Ivana Krefta, za republiško pa tov. Pirherja, Zadravca, Joha in Levarjevo. Na zborih so govorili poleg predsednika občine tovariši Ivan Kreft, predsednik Okrajnega sveta za prosveto Aleksander Pirher in tajnik Okrajnega ljudskega odbora Branko Zadravec. Poleg gospodarskih in političnih zadev so na vseh zborih prvenstveno obravnavali vprašanje Trsta. ki- INŽ. JOŽE LEVSTIK NA PREDVOLILNEM ZBOROVANJ V ČRENSOVCIH V nedeljo, 18. oktobra se je v Črensovcih pred osnovno šolo zbralo precej volivcev iz vse občine. Zbranim je spregovoril član Izvršnega sveta LR Slovenije inž. Jože Levstik o naših družbenih in državnih problemih. Posebno so jih zanimale ilustracije o dogodkih v Trstu in nekateri dogodki v Nemčiji. Na koncu je tov. Jože Franc, predsednik ObLO v imenu občanov izrazil željo, da bi jih tudi v bodoče obiskali predstavniki višjih forumov oblasti. Bor V Beltincih je predlagalo kandidate nad 500 volivcev V sredo, 14. oktobra je bil v Beltincih sestanek članov SZDL Beltinec in Lipe. Zbrali so se v zelo velikem številu, saj je kinodvorana z okrog 350 sedeži bila nabito polna, preko 200 ljudi pa je moralo stati zunaj. Zbranim je govoril tov. Karel Barbarič, član Okr. odbora SZDL Murska Sobota o razvoju našega gospodarstva, njegovih tekočih nalogah, kakor tudi o političnih notranjih in zunanjih vprašanjih. Nato so člani SZDL predložili svoje kandidate. Za zvezni svet so z velikim odobravanjem predložili tov. Ivana Šiftarja, prekmurskega rojaka, sedaj javnega tožilca v Ljutomeru. Z enakim odobravanjem so predlagali za republiški svet proizvajalcev svojega občana tov Alojza Benka, predsednika Gospodarskega sveta pri OLO M. Sobota. Ob koncu Je v imenu SZDL v Beltincih spregovoril o situaciji v Trstu tov. Bobovec. Prebivalci Beltinec so tudi topot obsodili nepravično odločitev vlad v Londonu in Washingtonu. Po končanem sestanku se je ljudstvo zgrnilo na cesto in je dolgo v noč demonstriralo po Beltincih. V demonstraciji je sodelovala tudi beltinska godba na pihala. B. Demonstracije v Lendavi Inž. Jože Levstik na Lendavčani še vedno na cestah demonstrirajo proti barantanju z našo s krvjo prepojeno zemljo. V torek predzadnjega tedna zvečer se je zbralo pred hotelom Triglav preko 1500 ljudi in šolske mladine. Prišla je tudi Naftina godba na pihala. Zbranim je govoril Lojze Štefanič, ki je poudaril, da naše ljudstvo ne bo nikoli pristalo na take odločitve, ki so proti njegovim koristim. Navzoči so pogosto glasno pritrjevali njegovim besedam. Nato se je razvila demonstrativna povorka po mestu. Predvolilni sestanek v Vidmu ob Ščavnici 14. oktobra je bil v zadružni dvorani v Vidmu ob Ščavnici predvolilni sestanek videmske občine. Zbralo se je precejšnje število ljudi, ki so predlagali kandidata za poslanca za Zvezno skupščino tov. Ivana Krefta in za Republiško skupščino tov. Aleksandra Pirherja. Na sestanek sta prišla tudi oba predlagana. Tov. Kreft je zbranim spregovoril o tržaškem vprašanju in o italijanski imperialistični politiki. Pri gospodarskih vprašanjih Prlekije je podal smernice za izboljšanje gospodarskega položaja v ljutomerskem okraju. Tov. Pirher pa je govoril o enotnem nastopu jugoslovanskih narodov ob nepravilnem sklepu zahodnih velesil ter o drugih vprašanjih v borbi za enakopravne odnose do malih narodov. V nedeljo, 18. oktobra pa so bili sestanki po raznih sektorjih videmske občine: v Seliščih, na Stari gori. na Rožičkem vrhu in v Vidmu. B E. Predvolilna zborovanja v Gornji Radgoni V nedeljo je bilo v Gornji Radgoni veliko predvolilno zborovanje, na katerem je govoril tov. Boris Ziherl, član Izvršnega sveta LRS. Množici, ki je štela nad 1000 ljudi, je orisal gospodarski in politični razvoj Jugoslavije po letu 1945, prikazal veliki vzpon v naši gospodarski dejavnosti in socialistični rasti. Konec njegovega govora pa je bil posvečen našemu Trstu, tako da se je to predvolilno zborovanje spremenilo v protest proti onim silam, ki hočejo z enostranskim diktatom zrušiti mir v tem delu sveta. Zborovalce je pozdravil v krajšem nagovoru tudi tov. Ivan Kreft, kandidat za Zvezno skupščino v ljutomerskem okraju. Navzoči Radgončani so ga burno pozdravili. Tov. Kreft je pokazal Radgončanom, da so znani že iz prejšnjih časov po svoji borbenosti in odporu proti vsakemu nasilstvu. In bo tudi tokrat obveljala naša: tujega nočemo, svojega ne damo! Proti koncu tedna pa je bil zbor volivcev II. volilne enote v Gornji Radgoni. Udeležba volivcev je bila še kar številna, vendar bo treba v bodoče tak zbor pripraviti malo bolje. Zdi se, da je bilo premalo besed o volitvah in njenem pomenu baš za današnje dni. Ljudje so tudi hoteli vedeti kaj več o zveznem kandidatu, sicer ne morejo vedeti, čemu ga predlagajo za kandidata. Sicer Je tov. Kreft znana osebnost tudi v Gornji Radgoni, toda o njegovem revolucionarnem delu pe ja Radgona vseeno premalo seznanjena. Zbor volivcev ki ni trajal z zamudo vred niti celo uro, je predlagal za republiške kandidate za poslance sledeče tovariše: Zlata Pavlico, Janka Stranjšaka in Viljema Jastrobnika. -rko Zbor volivcev v Lendavi Ko so se volivci v Lendavi v nedeljo, 18. oktobra, pomenili o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih, so izbirali še kandidate v zvezni in republiški svet. Za zvezni svet so predlagali in potrdili tov. Ivana Šiftarja, javnega tožilca v Ljutomeru, za republiški svet pa tov. Vilka Frahma, šolskega upravitelja iz Lendave, in Aleksandra Tereka trgovskega pomočnika iz Lendave. Zbor volivcev je bil v mestni kinodvorani, ki je bila nabito polna. B. ... in v Apačah V nedeljo, 17. oktobra je bilo v Apačah veliko predvolilno zborovanje. Velika zadružna dvorana ni mogla sprejeti vseh volivcev — okrog 800, — ki so prišli poslušat govornika Viktorja Avbla in Ivana Krefta iz Ljubljane. Tov. Avbi je obširno govoril o tržaškem vprašanju, o sramotnem sklepu Anglo-američanov in o vlogi italijanskega imperializma To Je podkrepil z zgodovinskim pregledom tov. Kreft. Predvolilno zborovanje se je razvilo v protestno zborovanje. Množica je s pritrjevanjem večkrat prekinjala govornike, poudarjajoč, da se strinja s stališčem naše vlade. V protestni resoluciji pa volivci Apaške kotline pravijo, da so pripravljeni se boriti za naše pravice tudi z orožjem, če bo potrebno. Govornika sta tudi obširno pojasnila vlogo ljudskih poslancev in demokratičnost novih zakonov Ko je govoril o zadružništvu te tov Avbi z ozirom na razmere v Apaški kotlini apeliral na navzoče, naj v splošnih KZ iščejo opore za nadaljno preobrazbo našega kmetijstva. Na tem zborovanju so volivci ponovno izpovedali, da bodo kandidirali v Zvezno skupščino tov. Ivana Krefta, v Republiško skupščino pa Petra Kocipra iz Maribora in Zlata Pavlico iz Radgone Lani so v Srbiji nakopali 1,058.000 ton rjavega premoga, leta 1939 le 768.000 ton. Lignita pa so nakopali več kot trikrat toliko. Misli v oktobrskih dneh... V oktobru Je preteklo 12 let, ko se je leta 1941 rodil upor zoper madžarskega okupatorja tudi med prekmurskim ljudstvom. Najsevernejši del naše domovine, ki je z reko Muro bil odrezan od ostalih krajev Slovenije, se je tako pridružil veličastni borbi jugoslovanskih narodov za svobodo. Madžarski fašisti so ob okupaciji Prekmurja sicer hoteli na svojevrsten, laskav način madžarizirati in si pridobiti naše ljudstvo. Njihovi poskusi pa kljub pomoči domačih izdajalcev, kot so bili Hartner in drugi, niso uspeli. Prekmurci niso hoteli zatajiti svojega jezika. Tako so okupatorju pokazali, da se nahaja na zemlji, kjer žive zavedni Slovenci in ne madžarski Vendi. Pod vodstvom velikega revolucionarja Prekmurja Štefana Kovača so se začele v oktobru 1941 prve akcije proti okupatorju, pri katerih je sodelovala napredna prekmurska mladina. Na posestvu v Rakičanu je čez noč zgorela slama, v Beltincih so izginili vsi napisi pri vhodih, ki so bili napisani v madžarščini. Na njihovem mestu pa so se pojavili napisi: »Živio Jugoslavija!« in drugi. Zidovi Po Beltincih so bili popisani s parolo »Smrt fašistom!« In to celo pred madžarsko Žandarme- rijske postajo. Mnogi lepaki, napisani s pisalnim strojem, nalepljeni na telefonske drogove, so pozivali: »Napočil je čas borbe za svobodo in pravico tudi v Prekmurju!« Okupatorju je postalo vroče, začel je besneti. S pomočjo domačih izdajalcev je za vsako ceno hotel zatreti upor. Začel je zapirati napredne prekmurske študente in inteligenco. Madžarska žandarmerija je v nedeljo oktobra 1941 pridrvela k cerkvi v Beltincih in lovila prekmurske študente. 18. oktobra 1941 Je padel revolucionar Stefan Kovač, narodni heroj. Prva žrtev fašizma je bil največji sin Prekmurja. Da bi ustrahovali prekmursko ljudstvo in zadušili upor, so madžarski fašisti po hitri obsodbi 31. oktobra 1941 obesili na dvorišču soboškega gradu ožja Kovačeva sodelavca Stefana Cvetka in Aleksandra Kardoša, mnogo pa so jih odvedli v zapore. Dasiravno so Madžari mislili, da so s temi žrtvami zadušili vstajo v Prekmurju, so se zmotili. Duh Stefana Kovača je dvigal ljudi k nadaljnji borbi. Prekmurje je dalo še več žrtev. V oktobru 1944. leta, ko se je vodila borba z madžarskimi fašisti v sami Soboti, je padel Jože Kramar-Juš iz Trnja. V tem mesecu je padel tudi Dane Šumenjak-Miran. Pred devetimi leti v oktobru je podivjan in že skoraj poražen okupator interniral ookli 200 Slovencev iz Sobote in okolice, od katerih se mnogi niso več vrnili. V teh dneh ob 12. obletnici vstaje v Prekmurju in smrti heroja Stefana Kovača, najzaslužnejšega sina Prekmurja, ki je bil svetel zgled borca in komunista, se ga naše ljudstvo spominja še tembolj, zavedajoč se, kaj pomeni svoboda in neodvisnost. Strnjeno demonstrira proti imperialistom, ki so si poželeli naš Trst Velika razstava ob Tednu Rdečega križa Za Teden Rdečega križa, ki traja od 25. oktobra do 1. novembra, sta Okrajni in Mestni odbor Rdečega križa v Murski Soboti pripravila veliko razstavo v poslopju Obrtne zbornice v M Soboti. V veliki dvorani, v II nadstropju stavbe so razstavili: Protiletalska zaščita, Rdeči križ soboška bolnica, lekarna, zobna ambulanta, protitrahomski dispanzer, organizacija Mati in dete in sanitarna inšpekcijska po staja. Obiskovalci razstave lahko dobe odgovor na mnoga vprašanja o raznih boleznih, če si jo dobro ogledajo. Obsojamo vmešavanje cerkve v politične namene Razgovor našega sodelavca s predstavnikom evangeličanske cerkve LR Slovenije g. seniorjem Karlom Kovačem. Pred dnevi je naš sodelavec obiskal predstavnika evangeličanske cerkve LR Slovenije v Prekmurju g. seniorja Karla Kovača, ter mu v zvezi z zadnjimi dogodki glede Trsta in cone A postavil nekaj vprašanj, na katere je g. Kovač odgovoril: »Osebno se pridružujem protestu našega ljudstva, ki že ves čas odločno obsoja krivične sklepe Anglo-Američanov glede priključitve cone A in Trsta Ita- liji. Kar se tiče naših vernikov, smo si enotni v tem, da je sedanja borba za Trst pravična borba za naSo zemljo, ki nam po vseh etničnih in človečanskih zakonih pripada. V teh dneh smo strnjeni okrog našega vodstva, pozdravljamo odločno Stališče maršala Tita To naše odločno stališče smo v imenu naše cerkve že izrazili v protestni brzojavki predsedniku Republike tovarišu Titu.« O zlorabljanju vere v politične namene pravi g. Kovač naslednje: »Obsojam vsako vmešavanje vere v politiko. Zadnji dogodki odkrito kažejo — to lahko zasledujemo tudi v dnevnem tisku dvostransko vlogo vatikan- skih krogov. Ti krogi propagira jo »molitve za mir« v resnici pa s svojimi izjavami javno razpihujejo nevarnost tretje svetovne vojne. To naši ljudje obsojajo. Ali ni bilo dovolj prelite krvi, požganih domov, skratka vojnih strahot v minuli vojni? Naše ljudstvo ne bo nikoli pozabilo gorja, ki ga je prizadejal naši zemlji fašizem. In ta fašizem danes ponovno dviga glavo v novih predstavnikih dvatisočletne rimske kulture. Zato smo trdno prepričani, da bo vso napredno mnenje v svetu podprlo pravi ne zahteve našega ljudstva.« K mnenju g. seniorja Kovača se je pridružil tudi evangeličanski župnik v Murski Soboti gospod Hari Leopold. Lojze Katoliški duhovniki Prekmurja o tržaškem vprašanju V petek, 16. oktobra dopoldne, so se zbrali v Murski Soboti katoliški duhovniki, člani Cirilme-todijskega društva iz soboškega okraja ter se pomenili o najnovejših nakanah zahodnih velesil okoli Trsta in cone A. Kot gosta sta bila navzoča g. Šavora, zastopnik Glavnega odbora CMD, in predstavnik ljudske oblasti, tajnik OLO tov. Lutar. Po uvodnih besedah g. Ivana Camplina, župnega upravitelja v Dobrovniku, so se v razgovoru oglasili številni duhovniki in izražali svoja mnenja o tržaškem vprašanju in dogodkih okrog njega, ob zaključku pa so sprejeli protestne resolucije in jih poslali Izvršnemu svetu FLRJ, Organizaciji združenih narodov in pa vsem Slovencem v coni A. Posamezni govorniki so poudarjali, da mora tudi katoliški duhovnik izpričevati svojo pripadnost v enotnem mišljenju ljudstva in podpirati prizadevanja ljudske oblasti. Noben blagoslov ne more spremeniti krivce v pravico Ogorčenje spričo krivičnega sklepa vlad ZDA in Velike Britanije o prepustitvi Trsta Italiji se je v zadnjih dneh stopnjevalo tudi v Prlekiji. V večjih občinskih središčih so bile protestne demonstracije. Mnoga predvolilna zborovanja so se spremenila v manifestacijo za naše vodstvo in upravičene zahteve, da se ne baranta z našo zemljo. Predsedniku republike, Izvršnemu svetu in Organizaciji združenih narodov pa so iz ljutomerskega okraja poslali več protestnih resolucij. Tudi nad 2000 gasilcev je z zborovanja v Ljutomeru poslalo resolucijo tov. Marinku, v kateri obljubljajo, da bodo z enotnim nastopom na voliščih dokazali, da jih noben krivičen akt, pa čeprav bi bil potrjen z mednarodnim ugledom velesil, ne more odvrniti od našega državnega vodstva. Tov. Titu pa kličejo: »Čakamo na Tvoja povelja!« Preteklo sredo se je zbralo na ljutomerskih ulicah nad 2500 ljudi. Vzklikali so tov. Titu in Zvezi komunistov ter tako dali duška svojemu razpoloženju. Soglasnost s stališčem našega vodstva in delovnega ljudstva je izreklo tudi 19 duhovnikov iz ljutomerskega okraja, ko so se v četrtek, 15. t m. zbrali v Ljutomeru. S tega zborovanja so poslali protestni resoluciji Zveznemu izvršnemu svetu in duhovnikom v coni A.. »Noben blagoslov, pa čeprav bi prišel od kogar koli, ne more spremeniti krivice v pravico«, so napisali v resolucijo duhovnikom v coni A. K. S Tako se pripravljajo za službo v Armadi V ponedeljek preteklega tedna so se v nekaterih občinah soboškega okraja začele vaje predvojaške vzgoje. Komandirji centrov in vodov so se na to pripravili na dvodnevnem tečaju v Murski Soboti. Zato je ta kader dober, kar se pozna pri samih vajah. Obisk mladincev je zadovoljiv, saj v nekaterih občinah ni niti enega neupravičenega izostanka. Tudi zanimanje mladincev in pridobljeno znanje v največ primerih zadovoljuje, kar je tudi razvidno iz sledeče reportaže. Bilo je pravkar osem ura, ko smo prišli na travnik, kjer so bili zbrani mladinci iz tišinske občine. Opazil nas je komandir centra predvojaške vzgoje, ki je pravkar ugotovil navzočnost. Poveljeval je: »Mirno! Pozdrav...« in je raportiral Po ugotovitvi, da je tisto jutro nekaj mladincev izostalo, za kar pa nimajo upravičljivih razlogov si je predstavnik Vojnega odseka iz Murske Sobote zapisal njihova imena Nato jim je major Margan razlagal, s kakšno pravico se Jugo- slovani potegujemo za Trst in kakšna situacija je nastala zaradi nepravilnega in krivičnega sklepa Anglije in ZDA. Povedal jim je nekaj zgodbic o »junaštvih« italijanskih vojakov, ko so med drugo svetono vojno prišli v nekatere kraje Jugoslavije kot ukopatorji, dokler jih naši borci niso vseh razorožili. Zgodbice so vzbudile pri mladincih precej smeha. Izrazili so, da se tudi oni ne boje Italijanov, če bi bilo treba Trst braniti z orožjem. Komandirji so zadovoljni z mladinci, ki se trudijo, da bi se naučili čim več. Vadijo z voljo in veseljem. K temu mnogo prispeva jo razgovori o raznih vprašanjih, ki se pojavljajo v kraju, in politična predavanja. Komandir Kerčmar je bil delegat na mladinskem kongresu v Mariboru. Takoj po povratku s kongresa je na dveh daljših razgovorih razlagal mladincem predvojaške vzgoje svoje vtise s kongresa, o delu kongresa in kako mladinska organizacija skrbi za predvojaško vzgojo V zvezi s situacijo, ki je nastala zaradi nepravilnega reševanja tržaškega vprašanja, kakor so to storili Angleži in Američani in kakor žele Italijani, se po vaseh pojavljajo razne govorice in parole. V prostem času, med odmorom se komandirji menijo z mladinci o takih »novicah«. Pojasnjujejo jim stvari, ki jih prebivalstvo ne razume ali ne pojmuje pravilno Ko mladinci to pripovedujejo zvečer doma, s tem pomagajo spoznavati resnico tudi starejšim. Ljudi zanimajo tudi razna gospodarska vprašanja in nekatere novosti pri volitvah Vsa taka vprašanja, ki jih mladinci slišijo doma. jim pojasnjujejo komandirji. Mladinci sami se močno zanimajo za take stvari Nekega tovariša so ogorčeno zavrnili, ko je hotel opravičevati Angleže in Američane ker so bili prepričani, da tega ne dela iz neznanja, temveč iz nespoštovanja naše zaostajali za vojaki, kadar ti zložijo svoje bluze. •ljudske oblasti, česar se je nalezel doma. Po predavanju so mladinci imeli telesne vaje. Da ste jih videli, kako lepo so zložili suknjiče, ko so jih slekli! Niso mnogo V TREH DNE SO SE PRECEJ NAUČILI IN OBNOVILI »Kaj veš o bombi?« je vprašal predstavnik Vojnega odseka nekega mladinca, ko smo jih obiskali v cankovski občini. »Tovariš major! Mladinec Anton Geder. Bombe imamo napadne in obrambne Napadne uporabljamo pri napadu, ker nimajo tako močnega dejstva...« Raz- ložil je še nekaj stvari, ki si Jih je v tem kratkem času zapomnil. Tudi Leopold Kerec, Josip Gomboc, Leopold Vogrinčič in drugi so vedeli nekaj povedati, čeprav si niso zapomnili vsega, kar jim je njihov komandir že razlagal. Bolje kot teoretično razlaganje jim je šlo praktično prikazovanje. »Kako bi vrgel ročno bombo?« Več jih ve pokazati, toda težko razlagajo, kako to naredijo. Težave jim dela jezik; ne obvladajo srbohrvaščine, zato si posamezne besede težko zapomnijo. Kljub temu morajo uporabljati srbohrvaščino, drugače jim pri vojakih ne bi nič koristilo, ko bi vsako stvar nazivali drugače. Druga skupina se je učila pozdravljati. Postavljeni so bili v krogu. Po dva mladinca sta korakala znotraj ob robu kroga in vsakega mladinca, mimo katerega sta šla. pozdravila. Oni so odzdravjali. Roke so se dvigale v pozdrav, nekatere gibčno, druge manj okretno, nekatere pravilno, druge še bolj nerodno. Komandi voda je opazoval, opozarjal in kazal tistim, ki niso pravilno dvigali roke k čelu. Gibi rok so bili vedno spretnejši in pravilnejši. NI HOTEL H KOMISIJI Med rogaševskimi mladinci smo opazili fanta, ki se je pri odgovarjanju precej mučil. Komandir voda nas je opozoril, da menda ni popolnoma zdrav, zato mu gre težko. Kljub temu ni hotel iti na komisijski pregled, ker pravi, da je zdrav. Morali smo se čuditi, kako so nekateri mladinci vneti za predvojaško vzgojo. Rajši vloži vse napore, da se nekaj nauči, kot bi se dal zaradi bolezni osvoboditi sodelovanja ha vajah. NAJMLAJŠI JE BIL NAJBOLJ POGUMEN V občini Kuzma je malo mladincev, ker jih je večina na raznih sezonskih delih. Kljub tem smo jih obiskali. Na vaje prihajajo redno. Tudi uče se pridno in so disciplinirani. Naš obisk pa jih je skoraj zmedel. Nekaterim je kar zmanjkalo besed, ker niso bili navajeni takih obiskov. »Kako je sestavljena plinska maska?« Vprašani ni vedel odgovoriti »Kdo ve?« Nobeden v vodu se ni upal javiti. Tedaj se je oglasil Gabršek iz tretjega voda, ki letos prvič obiskuje predvojaško vzgojo! »Tovariš major! Plinska maska ima tri glavne dele Naštel je tudi, kako se imenujejo. Bili smo zadovoljni. Če najmlajši ve, se bodo tudi drugi naučili Pri večkratnih obiskih oficirjev z Vojnega odseka in Ijudi z okraja bodo tudi neprijetni občutki ki jim jemlje zgovornost, izginili. J. K. Mladinci predvojaške vzgoje tekmujejo v streljanju Stran 4 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 30 oktobra 1933 Nove gospodarske uredbe Zvezni izvršni svet je pretekli teden sprejel načrte več uredb s področja gospodarstva. UREDBA O ZEMLJIŠKEM KATASTRU Kataster se izdeluje z izmero in katastrskim klasiranjem zemljišča, služi pa med drugim kot osnova za obdavčenje gospodarstev in za izdelavo zemljiških knjig. Predno se izmeri zemljišče, se formirajo in razmeje katastrske občine, ki jih tvori vsa zemlja na področju enega naselja, vasi ali mesta. Po izmeritvi vsake katastrske občine se Masirajo zemljišča po načinu izkoriščanja in vrsti kulture ter plodnosti zemljišča. Po plodnosti se zemljišče deli na osem razredov. Lastniki, posestniki in organi, M zemljišča upravljajo, so dolžni, da pristojni katastrski upravi prijavijo vsako spremembo v posestnem stanju, načinu izkoriščanja in kvaliteti zemljišča v roku 30 dni od dneva spremembe Pristojna katastrska uprava vsako leto od 1. maja do konca oktobra preveri in premeri vse spremembe, ki so bile javljene do 1. maja. Katastrski dohodek se določa po površini načinu izkoriščanja (kulturi in razredu), boniteti zemljišča, kot tudi ceni kmetijskih pridelkov. Katastrski dohodek služi kot osnova za razdelitev davka na dohodek zemljišča. UREDBA O ODOBRITVI POGODB O ZAKUPU KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA pravi, da lahko vzamejo zemljišče v zakup samo osebe, ki ga lahko obdelujejo brez tuje delovne sile. Zemljišče lahko vzamejo v zakup tudi kmetje, toda samo pod pogojem, da njihova prejšnja in v zakup vzeta površina ne presega maksimuma, določenega z zakonom o agrarni reformi in kolonizaciji. UREDBA O KONTROLI PROMETA Z NEPREMIČNINAMI prepoveduje nakup zgradb in gradbenih parcel gospodarskim podjetjem državnim organom in ustanovam. Razen tega v bodoče ne bodo mogli izdajati ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin odobreni za prenos nepremičnin v primerih, ko je bil ta prenos špekulativne narave ali kadar bi se sprejemnikom s tem ustvarila renta, večja kakor je potrebna za življenje. Odobritev za prenos nepremičnin ljudski odbori v bodoče ne bodo mogli izdajati, če se s tem ustvarja večja zemljiška posest, kot jo dovoljuje zakon o agrarni reformi in zakon o kmetijskem zemljiškem fondu. NOVA UREDBA O PRIDOBIVANJU PRAVICE DO POKOJNINE IN INVALIDNINE ZA DELAVCE. KI SO ZAPOSLENI PRI TEŽKIH DELIH našteva štiri osnovne kategorije težkih del, obenem pa daje odboru za socialno politiko pooblastilo, da sme razširiti upo- rabo predpisov tudi na druge kategorije težkih delavcev. Vsakih 8 mesecev, ki jih kdo prebije v službi pilota ali pri kesonskih in potapljaških delih, in vsakih 9 mesecev, ki jih kdo prebije pri delih pod zemljo v rudnikih, se šteje za eno leto pokojninskega staža. Po novi uredbi se lahko obračunajo pokojnine in invalidnine tudi za delavce, ki so šli v pokoj pred uveljavitvijo te uredbe. ODLOK O POVEČANJU DELA DEVIZ pušča izvoznikom na prosto razpolaganje mnogo več deviz, kot jih je doslej. Gospodarske organizacije so razporejene v tri skupine; prvi skupini bo ostalo 80, drugi 50, tretji pa 30 odstotkov deviz. Elektrifikacija vasi na severni meji Po daljšem prizadevanju so se tudi vaščani Nasove, Lešan in Janhove razgibali ter s skupnimi močmi zgradili transformatorsko postajo. Tudi drogove za daljnovod so že postavili. Tudi vaščani gornjega dela Zgornje Ščavnice in Draženvrha so poskrbeli, da bo daljnovod napeljan do njihove transformatorske postaje, kt so jo zgradili te v poletnih mesecih. Sedaj tudi napeljujejo nizkonapetostno omrežje v Zg. Ščavnici, Ivanjcih in Benediktu. Vaščani Zg. Ščavnice se trudijo, da bi uresničili svoj sklep, da bi jim do praznika republike, 29. XI. zasvetila električna luč. jh. Stanovanjski bloki v Lendavi dobivajo lepše lice Pred meseci je delovni kolektiv Nafte v Lendavi sklenil, da bo del sklada sa prosto razpolaganje uporabil sa ureditev stanovanjskih blokov Z delom so ie pričeli. En veliki stanovanjski blok je na zunanji strani ie ometan in pobeljen Kmalu bo tudi drugi, na katerem sedaj delajo. Nameravajo pa urediti tudi ostala dva In to čimprej, če delavcem ne bo pri delu nagajalo slabo jesensko vreme. Radenci Na zadnji seji Sveta za prosveto in kulturo občine Radenci so razpravljali tudi o kmetijsko-gospodarskih šolah. V občini bodo imeli dve taki šoli in sicer na Murščaku in na Kapeli. Dočim bo na Kapeli odprt ie drugi letnik, bodo v Murščaku, kjer imajo letos novo šolo. odprli prvi letnik. Za vsako šolo so izvolili posebno komisijo, ki bosta pomagali prosvetnim delavcem predvsem v organizacijskem pogledu. Na obeh šolah bodo letos tudi ustanovili mlečno kuhinjo. ki- KULTURNI ZAPISKI „ Vdova Rošlinka“ v Ljutomeru Pred nekaj dnevi je igralska družina KUD »Ivan Kaučič, iz Ljutomera uprizorila v domačem Domu kulture veseloigro v 3 dejanjih »Vdova Rošlinka«, M jo Je spisal domačin Cvetko Golar. Igralci so, čeprav tokrat niso dali vsega od sebe, dobro opravili svoje poslanstvo na odru, pred gledalce so pričarali razpoloženje, ki je bilo doraslo avtorjevi zamisli: na šaljiv in neprisiljen način prikazati ljubezenska hotenja preprostih kmečkih ljudi. Najboljši vtis pri gledalcih sta odnesla Anica Loparnikova v vlogi vdove Rošlinke in Miran Benčik v vlogi Janeza. Dramo je režira) domačin Janez Žagar. Nastopajoči kakor tudi gledalci so to pot pozdravili v svoji sredini avtorja igre tov. Golarja. Ko mu Je predsednik KUD tov Franjo Štebih izročil diplomo in sporočil, da so ga društveni člani, hoteč mu dati vsaj skromno priznanje za njegovo ustvarjalno delo na področju poezije in kulture, proglasili za prvega častnega člana v dru- štvu, so navzoči s ploskanjem pozdravili svojega pevca. Po predstavi pa je tov. Golar vzradoščen stopil na oder, kjer so mu igralci v znak priznanja izročili šopek cvetlic. V družbi z njimi je v veselem razpoloženju preživel tudi nekaj večernih uric.. Toda — ali je res dovolj, če se je svojemu pevcu oddolžilo le nekaj desetin gledalcev, ki so napolnili prve vrste v dvorani? Slaba udeležba na prvi in drugi predstavi — prišlo je le okrog 200 ljudi — kaže, da Ljutomerčani še vedno ne znajo dovolj ceniti kulturne dobrine, ki jih je dal mož »z domačega praga« v kulturno zakladnico slovenskega naroda. Vsakdo, ki je vsaj malo doumel lepoto Golarjevih stvaritev, bi k tej pripombi prav gotovo dodal: to pa ne more biti v čast ljudem, ki imajo v svoji sredi tako znanega in razigranega pevca. -kos Zakaj na trgu v Soboti ni jabolk? Znano je, da je letošnja spomladanska slana mnogo škodovala našim sadovnjakom. V nekaterih krajih Prekmurja je skoraj popolnoma uničila cvetje na jablanah in hruškah, zato ni bilo nič sadja. Po drugih krajih pa je bil pridelek bolj slab. Zato so cene jabolkom in hruškam vse leto v Murski Soboti med najvišjimi v državi. Visoke cene Jabolk so razumljive z ozirom na slab pridelek. in da mnogokrat jabolk sploh ni dobiti v soboških trgovinah, tudi to bi razumeli, če bi enako slab pridelek sadja bil po vsej državi. Čudno pa se zdi, da v vsej Murski Soboti ni trgovcev, ki bi nakupili sadje drugje. Če primerjamo cene v drugih krajih, bi ga kljub vsem pribitkom in stroškom za pre- voz lahko prodajali ceneje od sedanjih cen in sadja bi bilo dovolj. Zadnja Številka lokalnega lista »Medjimurje«, ki ga izdajajo v Čakovcu, prinaša pregled cen poljedelskih pridelkov. Odkupne cene sortiranih trganih jabolk so v Medjimurju 15 din za kilogram, nekaterih sort in hrušk pa celo po 12 din za kilogram. Medjimurje ni daleč. zato tudi prevoz ne bi bil tako drag. Če bi še prišteli provizijo nakupovalcem in maržo trgovskemu podjetju, bi jih še vedno lahko prodaja U mnogo ceneje, kot je sedanja prodajna cena v Murski Soboti 28 in 30 din za kilogram. Trgovcem bi se gotovo splačalo, potrošniki bi pa bili zadovoljni. Pogovor s črensovskimi igralci ,,Gosposke kmetije" S. okt. zvečer Je dramska sekcija IZUD »Tone Plej« v Črensovcih uprizorila »Gosposko kmetijo«, z katero ja prodrla v duše gledalcev. Lepo uprizoritev so gledalci razumeli in od prvih prizorov do zaključka simpatizirali z Bregarjem — kmetom, M je imel z vso svojo družinčadjo zelo resen in odgovoren odnos do dela, kakršnega zahteva kmetijstvo. Lepo je avtor nakazal, da tega sicer le- pega. toda težkega dela ne gre podcenjevati. S tem so se gledalci tudi strinjali. Morda kratek pripisek o posameznih igralcih ne bi škodoval in bi v posameznih prizorih nudil jasnejšo sliko in dal več poudarka na določenem mestu. Toda vse v cilju izboljšanja naslednjih uprizoritev. Kakor vem, bodo igro še uprizorili v Odrancih, Gor. Bistrici in morda še v Turnišču. Gospod Svetnik Bahovec — čestitam! — vlogo ste zelo dobro odigrali; toda opaziti je bilo, da se v prvem dejanju v vlogo niste dovolj vživeli in premalo poudarjali svoje gospostvo. V tem delu igre ste bili tudi nekoliko monotoni in enolični v kretnjah. Moram pa priznati, da je vloga težka in naporna ne samo po obširnosti, temveč tudi vživetju in nadebudnosti, ki je potrebna vsej vaši družini. Za gospo Klaro in hčerko Ado bi imel isto mero: njuna skromnost in tovarištvo je prodiralo iz vsakdanjega življenja tudi na oder, čeprav je vloga zahtevala filistrsko gospo in malomeščansko damo, M jima je tuj smisel za naravne lepote in prirodno vedenje. In sin Vili — Ti si odlično odigral zaspančka in naivnega ljubimca. Vprašal bi te le rad. če se v življenju nikdar ne smeješ? Jaka, zate pa najteže najdem pripombo. Moram reči, da si bil zelo priljubljen Igralec, že po prvem nastopu se je opazilo, da si sproščen in tega si se dobro zavedal, zato si v nekaterih prizorih svojo sproščenost pretiraval, Jerica, ti nimaš Janeza kaj preveč rada. In Bregar, oprosti, da se te šele sedaj spomnim, ker si tako tih in so te drugi prekričali. Se pač pozna, da nimaš nič kulaškega v sebi. Ali ne poznaš nobenega večjega kmeta? Če bi bil tako pohleven, dvomim, da bi si spravil tako trdno domačijo. In sestra Neža je tudi premalo skrbela za Bregarjevo gospodarstvo v času njegove odsotnosti in še nekaj malo »živčna« si bila, posebno kadar te je g. Bahovec silil v smeh. Gospa Cvetkova, Vi ste ste imeli videz mlade gospodične in še posebej zaradi tega je nerazumljiva predklonjenost. Ali je upognjen hrbet edin znak starosti? Sicer ste bili zelo dražestni, le žal da Vas v obraz nisem videl. Janez, že razumem, da o ljubezenskih zadevah govoriš tajinstveno, toda na oder pa le pridi z odprtim glasom, posebno v tako neakustični dvorani, kakor je naša. Slišal sem glas iz občinstva: »razločnejše!« K zelo dobri uprizoritvi pa je mnogo pripomogla tudi odlična šepetalka Dora, ki se je v vsako vlogo zelo dobro vživela in bi brez dobrega šepetanja kvaliteta bila mnogo slabša. Maska in scena je bila prav tako dobra in k vsemu samo lahko še dodam mnenje gledalcev: »Še večkrat na svidenje!« Slavko Razstava goveje živine v Beltincih je pokazala tudi nekatere slabosti kmetovalcev Kakor smo že poročali, so na Občinskem dnevu v Beltincih imeli tudi razstavo goveje živine. Ta pa ni uspela tako, kakor je bilo pričakovati v takem živinorejskem kraju, kot so Beltinci. Na razstavo je bilo prignane premalo živine. Zasebni kmetovalci iz vseh vasi beltinske občine so prijavili, da bodo razstavili 32 glav, prignali so jih pa le 23. Državno posestvo Beltinci pa je razstavilo 19 glav, vendar 15 izven konkurence (ta živina ni prišla v poštev za oceno, temveč so jo hoteli le pokazati). Najlepšo in največ živine so razstavili kmetovalci iz Dokležovja. Iz Gančan je bilo v primeri z drugimi vasmi precej živine, a kljub temu premalo. Lipovski kmetovalci so razstavili le 3, bratonski 3, beltinski 2 in ižakovski pa 1 govedo. Zakaj so prignali tako malo živine? Ali imajo v beltinški občini res tako slabo živino? Kakor se je na sami razstavi ugotovilo, ni bil vzrok za slabo razstavo v slabi kakovosti živine. Saj so nekateri kmetovalci pri ogledu razstave celo obžalovali, zakaj niso prignali svoje krave ali bika. In to celo taki, ki niso niti prijavili za razstavo. Vzrok je bil v slabi poučenosti kmetovalcev-živinorejcev. Nekateri kmetovalci so bili prepričani, da bo državno posestvo prignalo toliko lepe živine, da njihova ne pride v poštev za nagrade. Zato niso niti prijavili ali pa so prijavili, a niso prignali. V resnici pa se za živino državnega posestva niso delile nagrade temveč so oskrbovalci živine prejeli le pavšalni znesek 4000 din. Ostale nagrade v znesku 30.500 din pa so bile razdeljene zasebnim lastnikom živine. Državno posestvo Je razstavilo res lepo živino. Vendar se ne more trditi, da tudi nekateri zasebni lastniki nimajo možnosti vzrediti podobno živino. Saj je Stefan Baša iz Dokležovja prignal tako lepo kravo, da Je dobila enako oceno kot najboljša krava z državnega posestva. Tudi nekatera druga razstavljena živina je bila lepa. Pri splošni oceni vse živine, ki jo rede kmetovalci v beltinski občini, je ta res slabše kakovosti kot ona, ki jo rede na državnem posestvu. To pa zaradi tega, ker je ta živina zelo različne kakovosti. Nekaj živine je res lepe, mnogo je srednje kakovosti, precej pa Je tudi tako slabe, da jo na državnem posestvu ne bi hoteli obdržati. Kakovost živine je mnogo odvisna od gospodarjenja, t. j. od sposobnosti gospodarja, pa tudi od razmer na posestvu: velikosti in plodnosti. Končna ugotovitev pa Je bila ta, da kmetovalci v beltinski občini imajo več lepe živine, kakor so Je razstavili. Ta razstava pa da slutiti, da še premalo skrbijo za izboljšanje svoje živine, da živinorejski odbori v kmetijskih zadrugah še ne izpolnjujejo svojih nalog. Kmetijsko-gospodinjska šola v Beltincih V Beltincih je začela 26. X. z rednim poukom kmetijsko-gospodinjska šola. Organiziral jo je Svet za prosveto in kulturo, financira pa jo OLO. Šolanje je brezplačno in traja dve leti v zimskih mesecih. Za šolo se je doslej prijavilo 24 oseb. večinoma deklet iz vse beltinske občine. Največ se jih je priglasilo iz vasi Dokležovje, Lipovci in Melinci. Kmetijsko-gospodinjska Bola ima že pripravljene prostore v gradu in tudi potreben inventar. Kuhinjsko posodo za šolo je prispeval otroški vrtec, štedilnik, mize in stole pa občinski ljudski odbor. Šola bo gotovo dosegla svoj namen, saj prijavljena dekleta kažejo mnogo zanimanja, na razpolago so pa tudi dobri predavatelji z državnega posestva, nižje gimnazije in zdravnik. Pouk v kmetijsko-gospodinjski Šoli bo popoldne trikrat tedensko. Šola je namenjena predvsem tisti mladini, ki ostane doma na posestvu. Zaželeno je, da bi se priglasilo več mladincev, kajti ti po številu močno zaostajajo za mladinkami. Gotovo pa je tudi fantom potrebno znanje iz kmetijstva in sploh iz gospodarstva. Lepa prašičja družina Na Občinskem dnevu v Beltincih je pet gospodarstev razstavilo tudi prašiče. Najlepše prašiče je razstavilo Državno posestvo Beltinci. Prvo oceno Je dobila svinja z desetimi pujski. Mladiči so bili stari komaj tri tedne. Odlikovali so se po tem, da so bili vsi enako razviti in ni bilo med njimi nobenega zakržljanega. Prvo oceno pa je dobila tudi plemenska svinja Antona Košarja iz Beltinc s tremi 70 dni starimi mladiči, M so bili tudi lepo razviti. Ta plemenjača Je skotila več pujskov, pa je ostale že odprodal. Med razstavljalce prašičev so prireditelji razdelili nagrade v skupnem znesku 4000 din. 3000 dinarjev nagrad pa so razdelili razstavljalcem perutnine in zajcev. ŠE ENKRAT Naše vprašanje ... Predsedstvo zbora proizvajalcev VDZ Železne dveri, VDZ Presika in KG Podgradje je v zadnji številki objavilo pod naslovom »Naše vprašanje.. .« odprto pismo občinskemu odboru SZDL v Križevcih in vprašalo za stvari, ki so jih želeli vedeti volivci-proizvajalci. Po točnih informacijah pa smo ugotovili, da Franc Skuhala v predaprilski Jugoslaviji ni bil poslanec, ampak banski svetnik, za časa okupacije pa ne Bürgermeister, ampak — Ortsbauernführer. Upamo, da prizadeti to pomo- to ne štejejo za zlo volivcem, saj se takratni viničarji v času, ko je bil Skuhala banski svetnik in Ortsbauernfürer, niso utegnili niti imeli priložnosti baviti se s politiko — zato ni čudno, če se pri starih titulah pomo-tijo. Vsekakor pa pričakujemo javen odgovor na javno vprašanje. Predsedstvo zbora volivcev VDZ Železne dveri, VDZ Presika in KG Podgradje. Popravek Dopisnik M. I. je v zadnji številki pod naslovom »Slab odziv v Nižjo kmetijsko šolo v Podgradju« poročal o slabem odzivu v dvoletno kmetijsko šolo. V Podgradju pa je le enoletna kmetijska šola. Tudi zanimanje za to šolo se je po njegovem dopisu popravilo — on je namreč napisal navedeni dopis v začetku vpisovanja — zato je odziv popolnoma zadovoljiv, ker so ljudje uvideli potrebo po takšni ustanovi. Krajniki — zaščitniki pred otroško paralizo? Avstralski zdravnik doktor Southcotft raziskuje že dlje časa vse podrobnosti okrog otroške paralize. Prišel je do zaključka, da so si ljudje, ki so se okužili z bulbarnim tipom otroške paralize, pred tem dali izrezati krajnike. Pri tretji in bolnikov je ugotovil to zanimivost. Vendar dr. Southcott trdi, da doslej še ni dokaza, da bi sami krajniki predstavljali zaščito pred otroško paralizo. PISMA VŰJECAMAŽA Z VUJDRIMLAKE Hja, čüdne reči se godijo na toten čüdnen sveti s čüdnimi ftiči! Takšega so meli še etan tan f toten zaj tak razdrapanem Lotmerki! Bija van je general fseh sabolof no glečk. Šiva je negda tijantan v veken Zagrebi fsen nobl gospodon najbole nobl hlače no sükje. Potlan se je sprava k še vekši Mali Nedli, nazadjo pa so ga dobil srečni lotmeržani za derektora nekše kofekcije, čeglih je zna bole šivati kak kofe kühati. Po jegovem kšteli bi človik reka, ka je za dragunara rojeni, pa je tüdi svoje ksele no kselače tak komadira kak pravi vahtmojster: Či ti kaj ne praf, lehko taki greš! Pa so neki rajši delali, kak šli. Neštrni te je tan tüdi obleka. Dva mesca Je nekše zmešane račune premetava, te pa je meja že fčista novi kvant, morti celo dva Senčarof štacün je totemi ftiči že premali gračüva, zato se je presela s celin kložjon pot oblikovega Lujzeka. Jemi na lübo so Senčarovo kobačo podrli, ka bi postava na jenen mesti novo na tri štoke visoko. Te pa je začelo okolik jega malo vujati; fejst je zavujalo, dere si je nešče v jegoven verkštati ponoči malo zaküra. Eni so že te pravili, ka ne vuja po cotah, pač pa po nečen hüšen — ka pameni pre nekša prisilena uprava previzitirati jegovo gospo Inventuro, keri ma blago le zmiron drago zapisano, čeglih je zaj dosta falešo. To pa je najbrže našemi ftiči jako zavujalo. Zato je etan fčista na tihen odleta z domače kobače ta f sosedovo šumo. To van je resen čüden ftič! Ven lečejo drügi zaj prta jeseni tantadoj prta toplemi jügi, un pa si je meni nič tebi nič zapopeva prta mrzlemi sevri. Najbrže se je dobro potfüra, ka ga nede zeblo. gospo Inventuro pa je zapüsta drugin, naj se žjoj malo gürajo. Adijo, ftič Vaupotič, sovražnik starih kuč — zaj je fse fuč! Fuč, to se pravi prleški fčista hin! Či rat ješ grozdje ali Jabuke, boš v Lotmerki tüdi skorok hin, ven ne dobiš ne enega ne drügega najnč v novi trgovini Telekatesa, kera bi si fse to lehko zaferemala, če ne ge daleč, pa bar blüzik v Marprugi. Zaj pa ponüjajo telekatesni ftiči materan za jihovo deco samo akohol f pisanih glažih. kujali, rum no tak dale. Glih tok čüdni so ovi ftiči, kerin fsakši cajt jesih sfalüvle, zaj navadni za antivo, Potlan pa tisti za kisle vüvürke. Morti pa čakajo na zimo, ka do znavi zrasli mali vüvürki. Nič inače je ne s čistin spucanin zrnjon za setvo. Pravijo, ka ga je premalo kmetof zaferemalo, tak kak či nebi malo zrnja leži prepelali kak dosta. Najbrže si mislijo tak kak ovi igrci z drüčenega Vüptüja, keri so se ovi den pr inači fajn igri Pesen s ceste met sobon prosili, ka bi jih nešče nekan piha... Tota močna beseda me je z velkoj siloj otpihnola ta f turistični kraj Bučkofce. Tudi tan so Van čüdni ftiči duma ven pozavlejo na tihen nekše turiste, pa še najnč takšega türna nimajo kak na sosedni Gomili. Zato pa tan na plantaven placi lehko z rešpetinom pogledneš skozik sprhnete reme blaje za oznanila, te pa vidiš daleč doj v debelo Medžimorje no tijanta do blažene Pitomače, kan so negda naši dedeki svinj čohat hodili no slüžili ot metra zeksar, ot čohaja pa nič. Či si reden, obrkni se k Šolskem, stüdenci — paš še duže žeden! Vode je pre vjen zadosta, samo nekša kostrukcija je takša, ka pravi fsakšemi: Man, samo ka ne dan! — čeglin jo je napravila imenitna dumača firma Daj-dan.« Morti je toti nesrečni stüdenčar celo z lotmerškim ftičon Vaupotičon kaj v rodi? Resen čüdni ftiči, čü. Zaj že vidin, čin jin še dale repe Pipa, šen san čüden grata. Te pa rajši prle hejan Vüjec Balaž. RAZLIKA Neki znanec je sporočil Voltairu, slavnemu francoskemu mislecu, da bo ostal pri njem šest tednov. Voltaire je odgovoril: »Kakšna razlika je med vami in don Kichotom! On je smatral gostilno za dvorec, vi pa smatrate moj dvorec za gostilno!« SHAWU JE BILA KOS Mlada žena je nekoč obiskala Bernarda Shawa in se navduševala nad vsem, kar koli je videla v njegovi hiši. »O, kako lepó je!« je neprestano ponavljala. »Ne govorite lepo,« je dejal Shaw, »ta beseda je !neokusna!« »Ne govorite neokusno«, je odvrnila žena, »to ni lepa beseda! « Murska Sobota, 30. oktobra 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 5 Po Prekmurju in Prlekiji V Turnišču in okolici so se razgibali Že v začetku letošnjega leta so se turniški občani pogovarjali o tem, da bi elekrificirali svoje vasi. Zaradi nerazumevanja nekaterih pa so morali ta načrt preložiti na boljše čase. Zanimanje za elektrifikacijo je raslo, letošnjo jesen so začeli pripravljati material za gradnjo transformatorjev. Na teritoriju občine bodo štirje: v Turnišču, Renkovcih. Nedelici ter za Gomilice in Brezovico, ki bosta imeli skupnega. V Gomilicah so razdrli na šolskem dvorišču star hlev, od katerega niso imeli nobene koristi, ko je počasi razpadal. Vaščani Brezovice pa bodo navozili kamenje za betoniranje temeljev. Zidarska dela bo opravilo podjetje »Remont« iz Beltinc. Za transformator bo vsak gospodar prispeval 500 din, delavca in drog. Računajo, da bodo prihodnje leto julija ali avgusta že svetili z elektriko. Pogumno so te lotili dela, vendar moramo omeniti, da ne vsi. Nekateri, zlasti premožni, nočejo sodelovati, boje se izdati vsako paro za napredek in lepšo bodočnost. -al- Šalamenčani so gostovali v Krogu Igralska skupina iz Šalamenec je pred kratkim gostovala v Krogu. Z izvedbo igre pa občinstvo ni bilo zadovoljno. Ne samo zato, ker »Begunka« ni primerna za današnji čas, marveč tudi zato, ker se igralci niso vživeli v svoje vloge in niso nastopili tako, kakor igra zahteva. -fk. V Črensovcih urejujejo zadružni dom Zadružni dom v Črensovcih je dve leti po vselitvi zadružnih ustanov in občinskega ljudskega odbora bil le zasilno urejen. Njegovo zunanje lice ni bilo primerno za središče vasi in občine. Zato so ga pred 14 dnevi začeli urejevati. Zadnje dneve je okrog doma zelo živahno. Letos nameravajo dokončati tudi zunanja zidarska dela. B. Na Tišini si želijo delavno strelsko društvo Na Tišini imajo že dalj časa strelsko društvo, a z njim niso zadovoljni. Doslej še niso imeli možnosti streljati. Krivda za nedelavnost ni bila pri članih niti odboru, temveč v zunanjih silah. Niti na okrajnem odboru niti v Mariboru niso mogli dobiti nabojev za vojaško puško. Ker je med člani in odborniki veliko zanimanje za strelstvo, s0 iztaknili neki denar pri občinskem ljudskem odboru, ki bi ga lahko porabili za strelsko društvo. Zanj nameravajo kupiti zračno puško. Tako bodo vadili vsaj z zračno puško, dokler ne bodo mogli nabaviti nabojev za vojaško. -e NAPAD Z LOVSKO PUŠKO Nedavno je neznanec obstrelil iz lovske puške 26-letnega Franca Hasa iz Kremberga v zgornješčavniški občini. To se je zgodilo ponoči, zato Has ni spoznal prihajajočega neznanca, ki se ma je bližal. Storilca pa so kmalu izsledili. Has je dobil strel v glavo in je pri tem izgubil eno oko, čeprav so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnico. -fb. Bakovci Mladinci Bakovec so sklenili, da bodo počastili V. kongres LMS. To so tudi storili. Na predvečer kongresa so se zbrali na dogovorjenem prostoru in zažgali velik kres Ob kresu je povedal par besed o pomenu kongresa sekretar vaškega aktiva mladine. Veselo razpolo- ženi in s pesmijo so se mladinci vračali od kresa v svoje domove. V nedeljo, na dan kongresa, pa so povabili na gostovanje nogometaše »Graničarja« iz Rakičana, žal pa teh ni bilo. Tako pa so številni Bakovčani, ki so prišli gledat tekmo, morali domov, ne da bi kaj videli. Tudi jezili so se malo pri tem. Bakovčani-mladinci pa upajo, da bodo še pred zimo imeli še kak športni dogodek v domači vasi. L. Č. Pozdravi prekmurskih delavcev z Bleda Delavci iz Prekmurja, zaposleni pri Gradbenem podjetju na Bledu, pošiljajo po našem listu tople pozdrave vsem svojcem, znancem in prijateljem, posebno svojim otrokom in ženam možje, in dekletom — fantje! Vsi se dobro imajo in vabijo k delu še druge. Pozdrave pošiljajo: Žilavec Jože, kovaški pomočnik, Lucova; Gomboc Stefan, Kerčmar Karel in Grabar Jože iz Ženavlja; Kerčmar Ludvik in Smodiš Zoltan iz Gornjih Petrovec. Občinski dan v Gornjih Petrovcih Sredi oktobra so v Gornjih Petrovcih imeli občinski dan, ki so ga združili s protestnim zborovanjem zoper odločitve vlad ZDA in Anglije o rešitvi tržaškega vprašanja. Ob 9. uri se je pred osnovno Šolo zbrala velika množica ljudi. Tov. Ficko je zbranim pojasnil, kakšen položaj je nastal zaradi anglo-ameriške-ga sklepa, da bi cono A STO izročili Italiji. Ljudstvo je ogorčeno protestiralo in obsojalo tako odločitev. Nato je tov. Ovček opisal pomen Občinskega dneva, ki je pač takšen, kakršno Je življenje in delo v občini. Omenil je, da je gospodarska razstava, ki je lepo in dobro pripravljena, odraz gospodarjenja kmetovalcev in njihovega truda za napredek go- spodarstva. Po zborovanju Je sledil kulturni spored. Žal, so na tem nastopili le mladinci z eno trodejanko in šaljivimi igrami. Sodeč po Občinskem dnevu v občini Gornji Petrovci starejši ljudje premalo sodelujejo pri kulturnoprosvetnem delu. To je velika pomanjkljivost, ki jo bo treba do prihodnjega Občinskega dneva popraviti. Na sporedu Občinskega dneva je bil tudi športni program. Tekmovali so v odbojki in kolesarjenju. A žal, tudi tu je manjkalo starejših. Kazalo je, da na Občinskem dnevu nastopa predvsem mladina. Prav je, da se Je mladina tako postavila. Ob večjem sodelovanju starejših pa bi bil Občinski dan še boljši. ŠPORT Nafta se bliža vrhu vzhodno-slovenske lige PROLETAREC:NAFTA 1:2 (0:2) Nogometna enajstorica iz Lendave se je v IV .kolu vzhodne-slovenske lige srečala v Zagorju z novim članom Proletarcem. Tekma je bila odigrana že v soboto. Dasiravno je bil teren v Zagorju precej vroč, je Nafta stavila svojo tretjo zaporedno zmago v jesenskem prvenstvu. Lendavčani so si zmago zasigurali že v prvem polčasu po golih, ki sta jih dosegla Simonič in Šiftar, in so v tem času v vsakem oziru nad- kriljevali nasprotnika. V drugem polčasu so sicer domačini znižali rezultat na 2:1, vendar se ti imajo zahvaliti le svojemu dobremu golmanu, da je rezultat ostal do konca neizpremenjen. Zadnje igre Nafte obetajo, da bodo Lendavčani v letošnjem prvenstvu resno posegli v borbo za prvo mesto, kar lahko potrdi večje število dobrih igralcev ki jih ima klub na razpolago. Fizkulturno delo Kje? boš vprašal, dragi bralec. Ne vem, mogoče si tudi ti med tistimi, ki trdijo, da mladina ničesar ne dela in da jo ne zanima nobena stvar. Mogoče to prepričani celo o tem, da so dijaki mrki ljudje, ki samo sede ob knjigah ali pa lahkomiselno in brezkoristno tratijo čas. Ako si med njimi, pridi in poglej v šolsko telovadnico. Ako si potrpežljiv, boš lahko ves dan poslušal topotanje nog in udarjanje žoge ob parket. Da si prihranil stroške za to potovanje, pa pazljivo prečitaj nasledenje vrstice, ki govore o dijakih soboške gimnazije. V čast V. kongresa LMS so izvedli medrazredno tekmovanje v košarki Naslov prvaka je dobil VI. a razred, drugo mesto pa VII. razred. Tekmovanje je bilo lepo in napeto, zlasti tekma med najboljšima, ki se je končala z rezultatom 33:23. Dnevi ogorčenega protesta vseh naših ljudi so za nekaj časa prekinili tekmovanje. Vsa srednješolska mladina je odločno zahtevala, da se prekliče krivični sklep Demonstrirala je dopoldne in popoldne ter zvečer. Ti, bralec, ki mogoče misliš, da je mladina politično nezavedna, bi pogledal dijake, ki so prejš- nje dneve sedeli v šolskih klopeh z veliko skrbjo, kako bi se iznebili slabe ocene, so takoj ob tej težki novici zapustili razrede in se pridružili soboškim prebivalcem. Vendar so tekmovanja zopet v polnem teku. Kmalo bodo tudi dekleta končala medrazredno prvenstvo v košarki. Prvakinje bodo najbrž prav tako Iz VI. a razreda, vendar se vse vztrajno bore za ta naslov. 17 in 18. oktobra so imeli tudi goste (o tem več na drugem mestu). 25. okt. pa so odigrali v gimnazijski telovadnici tekmo proti Kovinarju iz Štor. Zmagali so z rezultatom 54:49 Tega uspeha se veselijo vsi dijaki, saj jim daje upanje, da bodo v bodoče lahko želi dobre uspehe. Ob istem času te je desetorica gimnazijskih šahistov pomerila z šahisti JLA. Poraz je bil kar hud: vojaki so zmagali s 7:3. Toda to je Šele začetek tekmovanj med vojaki in dijaki, ki se bodo medsebojno povezali tudi na kulturno-umetniškem področju. Tako, dragi bralec. Drugič Ti bom pa Se povedal o delu na drugih področjih, tako političnem, ideološkem, kulturno-umetniškem in družabnem. -al- Celjski košarkarji v Murski Soboti V želji, da bi se športni odnosi med našo in celjsko gimnazijo poglobili, so v soboto, 17. t. m. prišli v M. Soboto celjski košarkaši. Popoldne so v gimnazijski telovadnici odigrali prvo tekmo v svojo korist z rezultatom 88:58. V nedeljo pri povratni tekmi so hoteli soboški dijaki na vsak način uiti dvojnemu porazu, kar se je močno opazilo v začetku tekme. Vendar so morali tudi to pot kloniti boljšemu nasprotniku z rezultatom 81:48. To prvo srečanje bo vsem ostalo v spominu, kajti, kot domači dijaki, tako so tudi Celjani bili zadovoljni s sprejemom, kakor tudi z vsem, kar so jim Sobočani lahko pokazali in nudili. Gostje so izrazili željo, da bi prihodnji mesec soboški košarkaši obiskali njih, kajti pri njih je večje zanimanje za šport, dočim so pri nas takšna športna srečanja slabo obiskana. TVD Partizan v Vidmu je žel uspehe V nedeljo, 18 oktobra je bilo v Gornji Radgoni atletsko tekmovanje društev Partizan ljutomerskega okraja. Nastopili so tudi mladinci in člani videmskega telesnovzgojnega društva Partizan ter pokazali dokaj dobre uspehe. Zasedli so kar 5 prvih mest in to v metu krogle, v teku, v skoku v višino in daljino. To je lep uspeh, saj so zelo malo trenirali. Z dobrim treningom bi dosegli lahko prvo mesto. Popoldne pa sta se pomerili odbojkarski ekipi Vidma in Gornje Radgone. Zmagali so Videmčani z rezultatom 2:1. B. E. ALI STE ŽE poravnali naročnino? Birokracij je ordiniral Bilo je oni teden, ko je po naši mili zemljici pihal jug in so se po vrhovih Slovenskih goric upogibale vitke smreke, šumelo je v topolih, klopotci pa so divje nabijali. In glej ga spaka Birokracija, meni nič tebi nič, jo je primahal tiste dni v Orehovce. Nihče ni opazil, od kod je prišel. Ne meneč se za nikogar je stopil v uradni prostor, sedel pretegnjen in suh za pisalno mizo, iztegnil svoje dolge noge. v koščeni sivi roki je držal papirček, škilil vanj z izbuljenimi očmi, papirček se je rahlo tresel, bledi dolgi obraz so mu prečkale vzdolž in počez globoke brazde, pergamenasta pleša s tremi kocinami na sredi glave pa mu je zažarela od globokih, težkih misli. »,Škodljivci so na delu, zastrupljajo naš mili narod, širijo krive nauke,« je stalo na papirju. »In jaz — Birokracij — naj uničim to zalego! Na delo!« Ali so pronicali ti nauki od Vzhoda ali Zapada? Ali jih širijo živi ljudje...? Uradni papir ničesar ne pravi o tem. Iztegnil je svoj koščeni kazalec, ga uprl v nagubano čelo, mislil, mislil ter dejal: »Ga že imam, to je tisk, to je strup! Toda kje je, pri kom, v kateri hiši .. ?« Podprl je svojo mrliško butico z obema rokama, se globoko zamislil, kakor fakir, nje- govo telo je rahlo podrhtevalo od silnega umskega napora. Naenkrat pa je planil kvišku, z dvema, s tremi korak i stopil do vrat na desno in levo ter zapovedal: »K meni, takoj!!! Ponižno ter izražajoč neizmerno spoštovanje in poslušnost so drug za drugim vstopili: Jaka Pokič, mož postave; Jurek Škrabalo, namišljeni predstavnik oblasti ter pomožna uslužbenca Micka Peresce in Franček Botrček. »Ukazujem,« se je široko razkoračil pred njimi Birokracij, »da takoj krenete na pot, da uničite našega najhujšega sovražnika, ki zastruplja naš dobri narod!« »Kakor ukazuje vaša mogočnost,« so v en glas zajecljali. »Toda kam, nad koga?« je vprašal junaški Jaka. »Ponižno prosim, ali nas ni premalo?« je boječe dodal Jurek. Micka in Franček pa sta nemo prikimala. »Sovražnik, ki ga zasledujemo, je prebrisan, brez telesa je, je samo ostanek živih.. .« se je ponosno izprsil Birokracij. »A ... ?« — so zajecljali ostali štirje in se spogledali. »To je strašna reč, ki se imenuje propaganda in so jo vsa leta prekanjeno širili v raznih oblikah na papirju, predvsem pa v knjigah. Zato pojdite najprej tja, kjer so knjige!« »Razumemo,« so si globoko oddahnili ter nadaljevali: »Vaša mogočnost, ali ne bi kazalo, da stopimo najprej v ljudsko knjižnico?« »Tako je, moja slavna komisija! Kar oprezno na delo, da se nam kaj ne izmuzne, lepo od knjige do knjige in preglejte vso to gnusno navlako, posebno pa glejte na tisto, kar je bilo tiskano po letu 1945! Skrbno ločite zrno od pleve!« »Bomo,« so prikimali, se junaško vzravnali in se odpravljali na delo. »Stoj!« je zahrumel Birokracij. »Knjige so tudi v šoli, imajo jih šolniki, stopite tudi v farovž in je kam!« Pa so šli. Jaka je nosil pištolo, Jurek papir, Micka peresnik in Franček črnilo. Nič niso potrkali, vstopil i so, potegnili naglušnega knjižničarja s stola ter dejali: »Daj ključe! Mi smo komisija. Imamo važno delo. Stopi pred vrata in počakaj, da te pozovemo!« In komisija je funkcionirala. Čez dobre pol ure so se odprla vrata. »Stopi noter, ti grešnik knjižničarski! Kar smo ti v katalogu označili knjig, jih takoj izloči in čakaj nadaljnjih navodil; mi te nesnage ne bomo nosili!« In so šli Miha Bukvič, ljubitelj knjig, je s tresočo roko vzel katalog, si nataknil očala ter boječe začel gledati vanj. »Glej, tole številko moram izločiti! Kaj, ali prav vidim? Tolstoja ne smemo več brati. Pa dalje: Maksima Gorkega, Lenina, Dickensa.. .« Bukviču se je za hip zavrtelo pred očmi, katalog mu je zdrsnil na tla, po licih sta se mu utrnili solzi. Komisija je neumorno delala dalje. Ponosno je izločevala knjige: Med jugoslovanskimi partizani, Ruska klasična proza, Zgodbe o Leninu, Oktobrska revolucija, Zorana ledina, Didaktični principi itd. Pri Solniku Janku Žejnu so našli sumljivo brošuro »Pisma CK KPJ« in v junaškem zaletu si Peresce ni moglo kaj, da ne bi reklo: »Kako le morete kaj takšnega imeti, saj to je čista informbirojevščina!« Sosedov Tune k, ki je z vsemi žavbami namazan, je zasledoval, kam vse je šla stroga in učena komisija. In ko se je napotila proti župnišču, je izza plota pognal zanjo dva divja kostanja. Ne ve pa Tunek ničesar povedati, ali so tudi tam našli prepovedan tisk. Najbrž ga niso. Ce pa bi le kdo kaj zvedel o tem, naj mi nemudoma sporoči. Ce pa ima morda bliže do Vujeca Balaža, naj stopi kar k njemu v Vujdrimlako. Uredništvo Totega lista se pa še posebej zanima za veleumnega Birokracija in če bi ga kdo še kdaj kje srečal, naj ga kar tja napoti. Tomaž Jež Vsak teden ena IMAJO VZROK Ivan: »Pojdi, Štefan, gremo na sestanek!« Stefan: »Zakaj bi češ jaz, če naši odborniki ne gredo?« Ivan: »Oni že imajo vzrok, da si ne žele sestanka.« Štefan: »Zakaj —?« Ivan: »Bojijo se, da bi jim na sestanku mi izprašati vest. Mi pa bi to morali tudi storiti...« (To gotovo ni bilo v Rogaševcih — kajti če bi bilo, ne bi trikrat sklicevali...) UGANKA ZA NEUGANKARJE »DOM O F« Kaj pomeni ta napis? Rešitev pošljite na uredništvo našega lista najpozneje do srede. Izmed tistih, ki bodo pravilno odgovorili, bomo izžrebali enega srečnika, ki si bo za nagrado lahko brezpačno ogledal Rogaševce. Vremenska napoved za čas od 30. oktobra do 5. novembra 1953. Do konca tekočega tedna padavine in zelo hladno, nizko po hribih sneg. V nadaljnjem poteku izboljšanje, v glavnem brez padavin, a hladno: v jasnih nočeh mraz. Od srede prihodnjega tedna dalje zopet nagnjenje k padavinam in topleje. OGZ MURSKA SOBOTA OBVEŠČA Ponovno obveščamo PGD, ki potrebujejo sesalne cevi za svoje brizgalne, da jih nemudoma dvignejo pri nas. Sektorski poveljniki naj popišejo takoj vse količine tlačnih cevi po kakovosti (nove, uporabne in neuporabne), ker bomo te podatke rabili pri delitvi kontingenta, ki ga pričakujemo v prihodnjih dneh. V drugi polovici novembra se bo pričel podčastniški tečaj v M. Soboti. Društva naj takoj prijavijo kandidate, tudi članice. Tečaj bo brezplačen. Iz pisarne Okrajne gasilske zveze Murska Sobota. RAZGLAS Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Maribor, sporoča da bo leseni most čez Muro pri Veržeju zaradi popravila od 26. oktobra 1953 do nadaljnjega zaprt za vsak promet vsak dan od 7. do 16. ure; Izven tega časa pa samo za osebne avtomobile in vprežna vozila do teže 1 tone, kot je bilo svoječasno že objavljeno. Promet v času zapore se preusmerja preko mostov čez Muro v Sl. Radencih in M. Središču. DRŽAVNA POSESTVA, kmetijske zadruge in druga kmetijska podjetja, pozor! V prodaji imamo v okolici Ljutomera lep štirivaljčni vodni in umetni mlin s približno 3,50 ha posestva. Cena 3,500.000 din. — Realitetna agencija Maribor, Partizanska 24. Prodamo Lepa vinogradna in druga posestva v okolici Maribora, Ptuja, Ljutomera in drugje po Sloveniji od 400.000 din naprej; lepe eno- in dvostanovanjske hiše v Mariboru, Pekrah, Dogošah pri Mariboru, Slivnici, Pragerskem, Slov. Bistrici; hiše, primerne za gostinsko, mizarsko in drugo obrt v Mariboru, Poljčanah, Ptuju, Murski Soboti, Tešanovcih, Bogojini in drugje od 400.000 do 1,000.000 din; krasno dvostanovanjsko vilo s komfortom v Mariboru za 2,000.000 din in polovico dvostanovanjske vile (trisobni komfort) za 1,200.000 din; lepe parcele vsepovsod v Mariboru in okolici z gradbenim dovoljenjem od 50.000 din naprej; tovorne avtomobile Mercedes 3—7 ton, Krupp 5 ton, Magirus 7 ton in druge od 3,500.000 do 8.000.000 din, osebne avtomobile Mercedes 170 in 230, Olimpija, DKW. Steyr Buldog, sanitetni avto Harry in mnogo raznih drugih, tudi novejših znamk in tipov od 500.000 do 6,000.000 din, traktorje vseh vrst že od 350.000 din naprej, traktorske prikolice na zračne zavore 3. in 5-tonske od 500.000 din naprej, motoma kolesa NSU 600 ccm, Puch 350 ccm, Zündapp 600 ccm, DKW 350 ccm in druge od 80.000 do 250.000 din; kompletno čevljarsko delavnico s sednimi stroji in potrebnim inventarjem, več šivalnih, čevljarskih in krojaških strojev od 40.000 din naprej, več kosilnic, mlatilnic, elektro in dinamo-motorjev od 2— 100 k. s. in mnogo drugih nepremičnin in premičnin po zelo nizkih in ugodnih cenah, plačljivo tudi z virmanom. — Realitetna agencija Maribor, Partizanska cesta 24. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 1, novembra — Vsi sveti Ponedeljek, 2. novembra — Dušanka Torek, 3. novembra — Silva Sreda, 4. novembra — Drago, Karel T. novembra — 1917. leta se je začela Petek, 6. novembra — Lenart Sobota, 7. nov. — Zdenka, Engelbert SONČNI VZHOD; 1. novembra ob 6.42, zahod ob 16,49; dolžina dneva 10,07 ur. LUNINA SPREMEMBA: 6. novembra mlaj ob 18,58. SPOMINSKI DNEVI 1. novembra — 1018. leta je general Rado!! Maister zasedel Maribor. 2. novembra — 1893. leta je izšla v Ljubljani prva številka ,,Delavca" — 1918 leta upor v avstroogrski volni mornarici — 1941. leta boji Štajerskega bataljona pod vodstvom Franceta Rozmana-Staneta na Kozjem. 5. novembra — 1893. leta je bilo v Ljubljani ustanovljeno delavsko politično društvo ,,Bodočnost" 7. novembra — 1917. leta se je začela velika Oktobrska socialistična revolucija — 1944. leta je padel generallajtnant Franc Rozman-Stane, komandant NOV in POS. — 1946. leta je bila dograjena mladinska proga Brčko—Banovići. KINO MURSKA SOBOTA predvaja od 30. oktobra do t. novembra ameriški film »SUŽNJA PRETEKLOSTI«; — od 3. do 5. novembra franc, vohunski film »USTRELJEN OB ZORI«. LJUTOMER predvaja 31. oktobra in 1. novembra ameriški film »ČEZ NOČ ROJENA«. RADGONA predvaja 3l. okt. in 1. nov. ameriški film »ČEZ NOČ ROJENA«. GRAD predvaja 1. nov. francoski film »V MONTE KARLO« — 8. nov. ameriški film »NE poj mi Žalostnih pesmi«. ČEPINCI predvaja 1. novembra amer. psihološko dramo »DOM SOVRAŠTVA«; — 8. nov. italijanski glasbeni film »RIGOLETO«. SEJMI V NOVEMBRU BELTINCI, 5. novembra živinski in kramarski. BOGOJINA, 16. novembra živinski in kramarski. CANKOVA, 11. novembra živinski in kramarski. Črenšovci, vsako soboto svinjski. DOBROVNIK, vsak ponedeljek svinjski. GRAD, 30. novembra živinski in kramarski. KRIŽEVCI v Prekmurju, prvo soboto v mesecu (7. novembra) svinjski. ODRANCI, 30. novembra živinski in kramarski. PROSENJAKOVCI, 28. novembra živinski in kramarski PUCONCE 10. novembra živinski in kramarski. TURNIŠČE, vsak četrtek svinjski GORNJA RADGONA, 15. novembra živinski in kramarski; prvi torek v mesecu (8. novembra) živinski. KRIŽEVCI pri Ljutomeru, 6. novembra živinski in kramarski LJUTOMER, 12 novembra živinski in kramarski VERŽEJ, 30. novembra živinski in kramarski VIDEM ob Ščavnici 21. novembra živinski in kramarski. MALI OGLASI KUPIMO POSESTVA, hiše, parcele, avtomobile, motorna kolesa, stroje vseh vrst in vsepovsod. Za obmurske kraje iščemo agilnega zastopnika. — Realitetna agencija Maribor, Partizanska 24. DRŽAVNA USTANOVA IŠČE AGRONOMA z daljšo prakso ali kmetijskega tehnika. Plača po uredbi Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na upravo lista pod šifro »Agronom«. TOVARIŠ, ki je pobral v nedeljo, dne 25. oktobra proti večeru za menoj sireno v bližini rakičanskega pokopališča, se naproša, da jo vrne proti nagradi. Žitek, Ulica Štefana Kovača 1. PRODAM stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom. Kraner. Križevci pri Ljutomeru. NOVA HIŠA, dvosobno stanovanje s pritiklinami, 26 arov sadovnjaka, prodam. Šalinci 17, pošta Križevci Ljutomer. V NAJEM DAM 5 ha obdelovalne zemlje. Reflektanti se naj oglase v 10 dneh v Kristancih št. 5, p. Križevci pri Ljutomeru. Ostalo po dogovoru. OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 30. oktobra 1930 Pošteno in pravično rešitev za Trst Gnev proti anglo-ameriški kupčiji z našimi interesi v Trstu in coni »A« raste. Predvolilna zborovanja širom naše domovine se spreminjajo v ogorčen protest jugoslovanskega ljudstva proti diktatu velesil, proti namernemu popuščanju itali janskim imperialističnim tež njam po naši zemlji in po Bal kanu sploh, proti podcenjeva nju uradnega Zahoda, ki ga ka že do enotne, svobodoljubne in miroljubne socialistične Jugoslavije, proti kršitvi načel enakopravnosti v mednarodnih odnosih. Nekdanji zavojevalec — fašistična Italija — je pričela rožljati na naših mejah in groziti z Atlantsko skupnostjo. Da bi zavarovale naše interese in hkrati preprečile nasilno zasedbo cone »A«, so jugoslovanske čete okrepile garnizije v jugoslovanski coni Samostojnega tržaškega ozemlja in zasedle položaje ob jugoslovansko-italijanski meji. In sledile so izjave maršala Tita: Kakor hitro bo samo en italijanski vojak prestopil meje cone »A«, bo v Trst vkorakala tudi naša armada. Svobodoljuben svet, ki dobro pozna požrešnost rimskega imperializma, je odločno obsodil zahodni diktat. V Washingtonu in Londonu so bili prisiljeni, nekaj ukreniti, da bi zmanjšali neugoden vtis, ki ga je naredila njiju nepremišljena odločitev. Sklicali so londonsko konferenco in na njo povabili še francoskega predstavnika, da se pomenijo o tržaškem vprašanju. Poročilo o poteku te konference pa je bilo — spet seve namerno — v onem delu, kjer je govora o tržaškem vprašanju, skopo in nejasno. In prav tako nejasne so bile prve izjave britanskega zunanjega ministra Edena in ameriškega zunanjega ministra Dullesa. Oba hvalita načrt o podelitvi Trsta. Ameriški minister celo trdi, da so z njim »presekali gordijski vozel« in vse to samo ameriškemu »strateškemu obrambnemu načrtu v Južni Evropi« na ljubo. Kaj jim je tudi mar, da gre za oni del jugoslovanskega ozemlja, ki so si ga italijanski imperialisti v prvi svetovni vojni z izdajo odkupili od takratnih zahodnih zaveznikov in ki nikdar ni bilo italijansko! Jugoslovanska vlada je predložila v znamenju, da kljub nesramni odločitvi želi urediti odnose z Italijo na miren način, konferenco predstavnikov ZDA, Vel. Britanije, Jugoslavije in Italije, na kateri bi se pomenili o tržaškem vprašanju. Na Zahodu so o njej molčali, kakor da bi je nihče ne predlagal. Toda domača javnost je zahtevala pojasnil. Da bi torej obdržale svoj »ugled«, se tri zahodne sile sedaj pogajajo o konferenci petih — udeležila naj bi se je še Francija — in ta v resnici samo malce razširjeni jugoslovanski predlog skušajo sedaj prikazati pred svetovno javnostjo kot — svojo izpodbudo. V obdobju te negotovosti je rimska diplomacija skušala še enkrat prevariti svetovno javnost in našo državo. Izjavila je zahodnim državam, da je pripravljena, umakniti svoje čete z naše meje, če bi to tudi mi storili. To predlaga v hinavskem tonu sedaj, ko se italijanske enote že tretji mesec šopirijo na naših mejah in skušajo preplašiti tamkajšnje prebivalstvo. Ni dvoma, da so ta »predlog« svetovali rimskim prenapetežem na Zahodu z namenom, da prikažejo napetost na jugoslovansko-italijanski meji kot posledico — jugoslovanskega pritiska. Zavedajo se namreč, da naša vlada na ta manever ne bo odgovorila sedaj, ko je zaradi italijanskega pritiska morala zavarovati svoje meje. Naše ljudstvo zahteva konferenco o tržaškem vprašanju in poštene sklepe, šele potem bo lahko prenehalo z upravičenimi protesti in demonstracijami. Dokler se to ne bo zgodilo, bo odločno zahtevalo svoje pravice. Naš državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič Jesenski motiv Smrtnost pri naših novorojenčkih upada Tudi jetika ne kosi več medodraslimi kakor pred vojno. Kakor kažejo zadnje zdravstvene statistike, je smrtnost med novorojenčki v primerjavi z letom 1939 oučutno upadla. Pred vojno so n. pr. ugotovili do starosti enega leta na tisoč novorojenih otrok 164 smrtnih primerov, leta 1952 pa samo 103. Tudi jetika, ena od najbolj zahrbtnih in pri nas, žal, še precej razširjenih bolezni, med odraslimi ne kosi tako kakor v iz leta 1939 je na 10.000 ljudi umrlo 18,7 bolnika, zadnja leta pa znaša to število 15. Ni dvoma, da sta v borbi proti tej bolezni odigrali odločilno vlogo okrepljena finančna in propagandna pomoč ljudske oblasti. K uspehom je pripomogla tudi Čim širša uporaba antibiotikov in uvedba operativnega zdravljenja, ki se po drugi svetovni vojni tudi pri nas vse bolj uveljavlja. »PODKOVANE« GOSI Pravijo, da so si s tem pomagali svoj čas tudi pri nas. V Srednji Aziji, kjer gonijo gosje »črede« do prvega trga po več kilometrov daleč, uporabljajo poseben način »podkovanja« gosi. Da si ne bi ranile nog, jih naženejo na desko, premazano s katranom, nato pa jih spuste na pesek. Na nogah se naredi skorja, ki jih varuje pred kamenjem. Stara zdravila Teh imamo po ustnem izročilu naših babic in prababic kar lepo število. Med njimi so celo taka, ki so si po učinkovitosti zagotovila stalno domovinsko pravico. V zdravilstvu pa obstaja posebna panoga, ki proučuje način, kako so svoj čas uporabljali zdravilna zelišča, ter tehnična sredstva, ki so služila dozdevnim zdravnikom in vračem starih civilizacij: imenuje se fagmakognozija. Posega v obdobje Hi pokrita, Paracelsiusa, Gallena itd. Ze v prastari Asiriji so tedanji zdravniki zdravili rane z morskimi biljkami, golšo pa z gorečo morsko gobo, ki je polna jodu in jo še tudi danes uporabljajo v te namene. Modernejše zdravilstvo nima sicer več toliko v čislih biljke same, čeprav to še ne pomeni, da delujejo mnoge zdravilne rastline ugodnejše na telo kakor na primer izdelana zdravila. V 13. stoletju so prebivalci Walesa uporabljali travo, imenovana »prstan«, ki vsebuje digitalis, važno sredstvo proti boleznim srca. Stari Egipt je poznal opij, mentol, ricinus in dr. Efidrin, zdravilo, ki ga uporabljajo proti nazebom, astmi in mrzlici, so na Kitajskem poznali že pred 5000 leti, seve ne zdravilo samo, temveč rastlino, ki ga vsebuje. Ameriški Indijanci so odkrili zdravilo »kaskaro«, južnoameriški Indijanci pa n. pr. kinin. Ali veste ... da pridrvi po ugotovitvah zvezdoslovcev skozi naše ozračje okrog 400 tisoč majhnih nebesnih teles — meteorov in metoritov. ... da so kravate, izdelane Iz nylona zelo praktične. Ne mečkajo se, so raznobarvne, lahko jih operemo in so zelo izdržljive. ... da je pri nas največ smrtnih primerov v marcu, a najmanj v septembru. Število umrlih moških je v primeru z ženskami v razmerju 100:85. ... da je belgijski zvezdoslovec Arend odkril pred nedavnim doslej neznani planet v ozvezdju Ribe. Je zelo slabo vidljiv z malimi teleskopi, zato so za njegovo opazovanje potrebni teleskopi-velikani. ... da je bilo leta 1948 v naši državi 28% neporočenih žena in mož nad 14 let starosti? Med njimi je bilo 4- do 5-krat več vdov kakor vdovcev. Največje število neporočenih oseb je manjše število pa Kosovo imela tedaj Slovenija, najin Metohija. Kaže, da se to število sedaj ni kdo ve kako spremenilo. ... da so znanstveniki doslej odkriti okrog 20.000 najrazličnejših živečih rib? ... da so prvo zračno bombardiranje doživeli leta 1849 Benečani? Avstrijci so tedaj spustili nad oblegano mesto balone, napolnjene s toplim zrakom; vsak od njih je nosil bombo z avtomatičnim vžigalnikom. ... da je v ZDA zaposlenih okrog 130.000 ljudi pri najrazličnejših poizkusih in delih z atomsko energijo? Ostale »atomske« države (Anglija, Francija, Kanada) zaposlujejo v ta namen mnogo manj ljudi, medtem ko o SZ in njenem »osebju« Seve ne vemo ničesar ... da so kopitarji (konji, krave, mule, osli) ter ovce slepi za barve? Številni poizkusi so to dokazali OD TEDNA DO TEDNA Uvod v novo protislovensko gonjo Ni dovolj, da je rimska vlada poslala na naše meje že četrto divizijo. Najnovejši ukrepi proti uglednim predstavnikom slovenskega življa v Beneški Sloveniji in na Goriškem pričajo, da pripravljajo italijanski iredentisti s pomočjo oblasti novo protislovensko in protijugoslovansko gonjo. Tako drže že več dni v videmskih zaporih člana izvršnega odbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji in odločnega borca za slovenske pravice Izidorja Predana in nočejo dati nikakih uradnih pojasnil. Na obmejnih prehodih je pričela veljati posebna »črna lista«, ki vsebuje imena onih pomembnih slovenskih predstavnikov v Beneški Sloveniji in na Goriškem, ki po mnenju italijanske policije ne smejo več v Jugoslavijo. UKREP GENERALA WINTERTONA Zavezniška vojaška uprava v coni »A« je že svoj čas prepovedala javne manifestacije in zborovanja. Da bi preprečila sleherni javni izraz odpora tržaških Slovencev in ostalih borcev za neodvisnost Trsta, proti izročitvi cone »A« Italiji, je njen poveljnik general Winterton pred dnevi ukazal, naj posamezne občine cone »A« odstranijo vse napise in gesla, v katerih se omenja ime maršala Tita ter znova urede napise v italijanščini, ki jih Je slovensko prebivalstvo v protest zaradi nesramnega anglo-ameriškega sklepa premazala z rdečo barvo. Policija odstranjuje napise, toda le-ti se znova pojavljajo. Pred dnevi so policisti in gasilci s silo odstranili slovenske zastave, ki jh je prebivalstvo razobesilo ob glavnih cestah. TRIDESET LET SODOBNE TURČIJE V četrtek je minulo trideset let od ustanovitve republike Turčije. Njen ustanovitelj in prvi predsednik Kemal-Atatürk je v boju z ostanki sultanovega režima in osmanskih fevdalcev postavil temelj novi državi in ji priboril tudi v mednarodnem življenju velik ugled. V sorazmerno kratkem času je uvedel v deželi moderno zakonodajo, odpravil fevdalne odnose, uvedel enakost žena, pričel graditi temelje modernega gospodarstva, uvedel latinico in odpravil muslimansko vero kot državno vero. Slavju turškega naroda se pridružujemo tudi mi. V kratkem času so postali odnosi med obema državama izredno prijateljski. Zelja, obraniti Balkan pred slehernim napadom od zunaj, posebno od sovjetskega bloka, je zbližala Turčijo, Jugoslavijo in Grčijo, da na podlagi popolne enakopravnosti in I medsebojnega spoštovanja sklenejo obrambno zvezo ter vsestransko poglobe medsebojne stike. POMEMBNA OBLETNICA Prejšnjo soboto je svet praznoval Osmo obletnico ustanovitve Organizacije Združenih narodov. Ta dan pred osmimi leti so države, ki so se borile proti silam osi Rim-Berlin-To-kio, podpisale Ustanovno listino Združenih narodov. S tem svečanim dejanjem so prisegle, da bodo skupno varovale svetovni mir in varnost in nastopile enotno proti napadu s katere koli strani. Sklenile so, da bodo medsebojne spore reševale na miren način po stalnih organih, posebno po Generalni skupščini. Priznale so slehernemu narodu pravico do samoodločbe ter pravico človeka do vseh človečanskih pravic. Zavzele so se tudi za to, da s sveta izginejo ostanki zaostalosti, revščine in bede. Zgodovina teh nekaj let je pokazala, da se vsi ti cilji še niso uresničili, kajti na svetu se še porajajo napadalne sile, ki žele preprečiti mednarodno sodelovanje. Primer na Koreji je dovolj zgovoren. Toda Združeni narodi so v osmih letih vendarle ogromno storili na političnem, gospodarskem in socialnem področju in si pridobili simpatije vseh tistih, ki so v resnici za mir in pošteno mednarodno sodelovanje. Naša država se zato odločno zavzema za OZN in propagira ideje njene Ustanovne listine. KAKŠNA NAJ BO TKANINA BODOČNOSTI Od tkanine bodočnosti zahtevamo seve naravnost nemogoče stvari. Kljub temu pa nekatere zaželene lastnosti tudi že danes niso nič nemogočega. Tkanina bodočnosti bo narejena tako, da bomo lahko vse madeže odstranili z mokro krpo, medtem ko bo vlakno odpornejše od samega jekla. Na tako obleko bomo n. pr. lahko brez strahu spustili prižgano cigareto ali prižgano vžigalico, ker se ne bo vnela. Z njo bomo lahko šli po dežju, ker bo nepremočljiva. Likanje bo povsem odpadlo. Obleko bomo kratkomalo obesili v omaro in v kratkem času se bodo vlakna sama po sebi poravnala. Zdelo se nam bo, da smo obleko pravkar prinesli od krojača. Janez Švanjcer: (55) STRELI NA MEJI »Ženil da bi se? Katera me bo le hotela? Star sem že. Nič lepega ni na meni, pa tudi v žepu nimam nič « »Saj nisi ženska. Moški si lahko izbira, ženska mora počakati, da jo moški poišče.« Cmagerju je zatrepetalo srce. Čutil je, kako se mu preliva kri po žilah. »Ljudje bodo rekli, da se mi je zmešalo.« »Ti boš pa le lahko živel s svojimi otroki.« »Za nobeno ne vem, ki bi bila v mojih letih.« Njuna pogleda sta se srečala. Miha je udaril Cmagerja po ramenu: »Jaz vem za vdovo, ki je v tvojih letih!« »Katero?« »Repnikova Jula bi bila zate!« Cmagerju se je zaiskrilo zdravo oko. »Jula?« mu je ušlo. »Repnikova Jula? Res je. Ona je v mojih letih!« V tisti hudi zimi, ko je zmrznila Cmagerjeva žena, je Jula ovdovela. Mož se je prehladil v gozdu. Bil je slabo oblečen, za gospodarja so pripravljali drva, dobil je pljučnico, zvijal se je v bolečinah in Čez nekaj dni izdihnil. Jula je ostala s sinom sama. Gospodar je na pomlad vzel v kočo novega viničarja, ki je imel več ljudi za delo. Jula se je morala s Tinetom preseliti v kamro. Postala je »oferca«. Tako so rekli tistim ženskam, ki so pri kmetu imele sobo na viničariji. Tine je bil zdrav ko dren. Rasel je, začel hoditi v šolo, nato je pasel gospodarjeve krave. Večkrat je bil lačen, zeblo ga je, mati ga ni mogla oblačiti. Bil je prepuščen samemu sebi. Jula zanj ni imela dosti časa. Gospodar jo je klical vsak dan na delo. Tine je bil podoben divji trti, ki je ne negujejo, a vendar raste. V šoli se je pridno učil in učitelj ga je imel rad V četrtem razredu Je bil Tine med najboljšimi. Jula ni preveč mislila na prihodnost. Le kadar si je od gospodarja prinesla bučo muškata ali silvanca — to je bilo za božič ali veliko noč — se ji je zdelo, da je nesrečna. Hrepenela je, da bi imela koga. ki bi ji pomagal pri delu in bi lahko kdaj tudi počivala. Potrebna je bila počitka. Saj je še živina imela ob nedeljah mir. Gospodarju pa ni bilo do ljudi. Vedno jih je priganjal k delu. Kolikokrat bi ga rada Jula poprosila, naj bi jo pustil za kak dan doma, da bi si oprala in sešila otroku cunje. Kmet se je držal čemerno, da ga ni upala nadlegovati. Poznala je vse moške v vasi. Dokler je mož Živel, se ni kdo ve kako menila zanje. Moški je pač moški, si je rekla in bila kar zadovoljna s svojim, ki mu je obljubila zvestobo pred oltarjem. Ko je umrl, tudi ni takoj začela gledati za drugimi. Mariji na stranskem oltarju se Je zaobljubila, da bo ostala sama. Vdala se je v božjo voljo, ki je tako odločila; verjela je, da bi bil greh, če bi si zaželela drugega moškega. Župnikovih besed o čistoči človeške duše ni mogla pozabiti Polagoma je otopela v mislih. Edina sreča ji Je bil Tine. Rasel je in pridno trgal hlače v šoli. Marsikdaj je božala njegove kostanjeve lase, ko je spal, in se zahvaljevala bogu, da ji je pustil Vsaj otroka na tem grešnem svetu. Brez njega si ne bi vedela kaj početi. Tine je bil njeno zadovoljstvo, on ji je prinašal mir, ko ga Je bila najbolj potrebna. Po moževi smrti se je držala doma. Tudi dokler Je še on živel, nista razen v cerkev hodila nikamor. Ob nedeljah sta pred cerkvijo poklepetala s svojimi znanci, enkrat na teden sta Šla v trgovino. Avtomobil, ki je vsak dan popoldne zavozil pred Mačkovo gostilno, sta videla z vrha. To, o čemer so govorili ljudje po vasi, sta zvedela zvečer, ko so pri gospodarju povečerjali Sicer ni bilo nič takega, da bi Vrglo njuno in drugih viničarjev življenje s starega tira« Morda bi Jula ostarela in pozabila, da je bila nekoč omožena. če je ne bi nekega dne vprašal Cmager: »Jula, ti ni nič dolgčas na svetu?« S široko odprtimi očmi ga je pogledala in mu zabrusila: »Nič te nisem vprašala!« in hotela mimo njega. On se je postavil pred njo, da ni mogla dalje. »Danes si nasajena kot bi te Sršeni opikali,« ji je dejal in gledal za voloma, ki sta vlekla voz po cesti. Bilo ji je nerodno. Že dolgo ni z moškim govorila na samem. Šalila se je s poročenimi viničarji pri gospodarju Čez dan in tudi zvečer, ko so večerjali pri skupni mizi, drugače se držala bolj sama zase. Z oženjenimi moškimi se ni hotela družiti, da ne bi uri šlo do prepira z ženskami »Zakaj mi ne greš s poti?« se je namrdnila in hotela mimo. Cmager je kričal za voloma: »Je! Je!« Ubogala sta in se ustavila. »Jula, zakaj si taka? Nimašn nobene lepe besede zame?« »Ne vem, kaj bi rad pravzaprav?!« »Sem pač mislil, da bi se malo pogovorila.« »Povej, kaj bi rad? Vidiš, da se mi mudi. Ob delavnikih nimam časa klepetati.« »Jejhata, kako si nasajena. Kdo ti kaj more, če malo poklepečeš z menoj. Noben vrag se ne bo ugriznil v jezik za to.« Juli so se raztegnila usta. Cmager je videl, da ji manjkata dva zoba. Ko je govorila, se ji je Jezik nekoliko zatikal. Zato je vedno zardela, če je s kom govorila. Tudi zdaj jo je oblila rdečica. »Tisi zdaj pri Mačku?« je vprašala nekoliko mirneje. »Ni mi kazalo drugega,« se je opogumil, »kakor postati hlapec. Saj veš za mojo nesrečo. Vedno pa ne bo tako.« Zabolelo ga je, ko se je spomnil, da je hlapec. »Saj še nisi tako star. V stiski je vse dobro. Ko si boš pa kaj pridelal, boš že lahko spet začel na svojem.« »To bi tudi rad.« »Res?« Cmager jo je pogledal. Veter je dvigal prah po cesti. Vola sta mimo prežvekovala pred vozom. Dan je bil lep. Dasi je bíla pozna jesen, je sonce prijetno grelo. Jula je bila oblečena kakor poleti. Pisano krilo ji Je segalo Čez okrogla kolena. Noge so ji tičale v okornih čevljih. Ni še nosila nogavic. Imela jih Je samo za zimo. Sama si jih je spletla. Ni imela denarja, da bi si kupila lepe nogavice, tanke, ki se prilegajo nogi Njene nogavice so bile debele, nad kolenom si jih Je zavezovala s trakovi »Tebi menda tudi ni vseeno. Tudi ti si sama z otrokom.« »Kako pa se tvojim godi?« »Vidiš, to je tisto. Saj veš, kako je otroku pri tujih ljudeh. Gledajo ga postrani je otrok sam kriv, če ni mogel ostati doma? Ko je še moja Liza živela, nismo imeli v koči bogatva. Toda otroci so imeli svoj dom. Jaz nisem pretepal nobenega. Otrok je otrok, ne more biti tak kot odrasli ljudje. Kmetu viničarski otrok nič ne pomeni Preslabe roke ima. S takim pa kmet ni zadovoljen.