v «toffienrI
02* в-ćz v\*' (Љо-ху
imvBaJlaraun*.
ü*ro£nIna listu: Celo leto K 120- --, pol leta Ж 60'—, četrt leta K 30'—•. Izven Jugoslavije: Odo leto K 150”—•. Inserat! ali oznanila se za. «Amejo P® dogovoru ; pri večkratnem Šnseriranju
primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. —- — Telefon št. 220.

Z? *c ■
U-S>?.
STRAŽA
fesdiisen političen list za sfmnsko ljudstvo
Posamezna Številka stane 1 kvona.
»Straža* izhaja v pondeljek, sredo In petek-Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koro? cesta ši 5. — Z uredništvom se more govo vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij!« so poštnine proste.-------Telefon št 22#
34, Ste^ilMab.
Mmpibon, «äaa© SS, marca 19@2.
TL&tv&ite XIII.
Velikonočne misli.
Kristus jo vstal .- . . Tisočletni praznik ponavljamo, novo veselje prekinja vsakega zemljana. Pri pogledu ла Kristusa z zmagoslavnim bande -jfom se zravna od truda vpognjen kristjan, nove tajne sile poživijo njegove izčrpane moči.
Križ, golo in obsekano bruno z odurnimi potezami, je na prvi pogled žalostna prikazen. Na Velikonoč pa se nam zdi kakor izpremenjen. Nam vsem postane zmagoslavno znamenje: božji junak, ki na križu izkrvavi, u-mre v boju in zmaga v smrti. Tema in brezupnost beži od njega; sijaj vstajenja spremeni križ v drevo življenja. Trdo deblo poganja cvetova in rodi sad, iz trnjevo krone vzklijejo rože,	_____
V križu spoznavamo simbol našega lastnega življenja. V njem je poosebljena vsa tragična in vesela vsebina našega življenja. Da, najprvo je treba umreti, ako hočeš kaj postati. Kakor vr.tnar spomladi neusmiljeno drevesce obreže, da se more tem lepše razvijati, tako pripravlja tudi ie duh zatajevanja, požrtvovanja in spo -kornosti človeštvo na veselje vstajenja.
Da moraš križ naložiti na svojo rame, ako hočeš vstati k novemu življenju, je resen opomin, ne na boj zoper veselje za mračnjaštvo, temveč na boj zoper sovražnike veselja. Življenje . „onstran dobrega in hudega“ po Nietsehejevem receptu, popolna prostost divjih naravnih nagonov, za katero se navdušujejo brezbožniki, e-mancipacija „zverine“ v človeku, ki hrepeni le po nasladnosti, — vse to ne obogati, osreči in poglobi življen -ja. Ali niso boljševizem, komunizem, nezadovoljnost in splošna prenasiče -nost življenja fsta Kajnova znamen -ja, ki nam dokazujejo, da je tam res tako,
Kristusu odtujeni in sovražni duh je zavladal v javnem in zasebnem življenju. Ne samo drugod po svetu, tudi v naši domovini dviga prevzetno svoje peruti. Vzel je ljudem mir vesti in veselje do življenje. Ohladil je člo-5 eška srca in jih zastrupil z egoiz -mom. Ljudi uči, da se sučejo v maj -imem krogu lastnega „jaza“, takšno vrtenje pa, vzbuja omotico. Moderni nauk uživanja in sebičnosti je grobo-kop veselja do življenja. Duševni m telesni pogin človeštva, vsa zlovoljnost — prenasičenost, pesimizem, otožnost m samomori so le nujne posledice kn-vib nače., po katerih živi človeštvo-.
NajhujŠe pa je, da Ki Liinsi sov-, ražni duh uživanja preveva dandanes vse stanove. Ne odseva samo iz obrana od uživanja že popolnoma izžetih mestnih blazirancev, lotil se je že tudi priprostega kmetskega prebivalstva in delavstva. Tako se v veliki nevarnosti popačujejo celo stanovi, kjer so do sedaj še tradicitonelno vladali pravi nazori. Kako pomagati človeš -k e mu rodu, bolni človeški duši? Kje iskati zdravila? Ali naj iščemo pomoči pr.i različnih križavih socialnih reformatorjih? Ljudje se dandanes pihajo na debelo z različnimi „socijaliz-mi“, a vse socialne reforme ne bodo nič pomagale, ako ne nasfavimo sekire na korenino vsega zla. Enkrat za vselej moramo pomesti z goljufivimi modernimi nauki in Kristusu trpeče -mu m od mrtvih vstalemu dat’ v javnem in zasebnem živl„en.u tisto mesto, ki mu gre kot našemu Bogu in Odrešeniku.
Ideje požrtvovalnosti, ljubezni, zatajevanja, ki nas jih uči trpeči in od mrtvili vstali Zv el čir, morajo pr eni v meso m kri posameznikov in tudi cele družoe._ Ne_ bomo se potem več vpraševali, kaj mi kaka stvar koristi, koliko dob.čka in uživanja mi more bližnji nuditi, temveč kje morem roma jgati in se žrtvovati. Edino ta duh Kri-
Poljske polil
O razmerah v poljskem državnem zboru se ve pri nas jako malo. Radi tega podamo tukaj kratek pregled poljskih političnih strank.
Vseh političnih klubov in strank je na Poljskem 18. Izmed teh dve nista zastopani v državnem zboru (sejni), namreč komunisti in takozva-na „demokratična zveza“. Prvi se volitev niso udeležili, so tudi drugače brez pomena, imajo pristaše samo med Judi, a država jih preganja in prepoveduje delovanje. „Demokratie -na zveza,“ se Šele poskuša organizira ti, hoče biti stranka napredne radi -kaufe inteligence podobna francoski radikalno socialistični stranki. V državnem zboru je torej samo 16 strank in klubov. Dva kluba sta na -ibdnostna, maloštevilna, ki ne prideta v poštev: Nemci (8 mož) in Judie (10 mož). Nemci bodo pri prihodnjih vo -litvah skoraj čisto izginili, Juilje stoje na konservativnem stališču in se zanimajo samo za gospodarska vprašanja. Ostane torej pravzaprav samo še 14. strank, namreč:
1. Pojska socialistična stranka (PPS) ‘35 poslancev, 2. Kmetska radikalna (SROh) 2 poslanca. 3, Ljudska stranka levice (PSL), 11 poslancev, 4, Ljudska stranka osvobojenja, 23 poslancev. 5. Ljudska poljska stran -ka (PSL) Piasta, 84 poslancev. 6, Na;_ rodna delavska stranka (NPR), 29- po slancev. 7, Stranka narodnih delav -cev, 4 poslance. 8» Narodna ljudska zveza (NLjZ), 71 poslancev, 9. Poljska katoliška ljudska stranka (PSKL), 5 poslancev. 10. Krščanska delavska stranka (ChD), 25 poslancev. 11. Meščanska zveza (KM), 13 poslancev. 12, Ustavna stranka (KPKg H poslan -cev, 13. Narodni demokratje (ZZN), 72 poslancev. 14. Nestrankarski 6 po siancev. 15. 'Judje 10 poslancev. 16, Nemci 8 poslancev.
Skupaj torej 16 parlamentarnih strank in 415 poslancev. Tie stranke se delo po sledečih načelih:
1.	Desnica: ustavna stranka in narodni demokratje, ter nestrankarski skupaj 95 poslancev.
2.	Središče desnice:	meščanska
zveza, poljska katoliška ljudska stran ka, narodna ljudska zveza, krščanska delavska stranka, skupaj 114 poslan -cev.
3.	Središče levice: narodna delavska, narodnih delavcev, poljska ljudska Piastova, skupaj 117 poslancev .
4.	Levica:	ljudska osvobojenja,
poljska ljudska, rad.kalna kmetska, socialist.čna, skupaj 71.
5.	Judje in Nemci 18 poslancev.
Predvsem pade v oči, da ni v
poljskem sejmu nobenih skrajnih strank. Najbolje na levici stoje socija listi, ki pa tudi niso zelo močni. Vse stranke levice skupaj štejejo komaj
stusovega vstajenja more preroditi uo-veštvo in ga duševno ozdraviti.
Grenki pelin življenja po napačnih naukih in pa splošna zavesi ne -zadovoljnosti naj nam bo glasen opomin, da se povrnemo nazaj k pravi življenjski modrosti.
Zato se naj pri spominu na Kri -stusovo vstajenje vzbudijo v sreni --vseh naših krščanskih kultur nih de -javcev sveže sile za težki boj proti kričavemu duhu našega časa. Nje -gova smrt in vstajenje nam predstavlja najvišje • požrfvovanje, zatorej proč z vsem egoizmom, odprimo svoja sr -ca na široko svojemu, bližnjemu. Njegovo trpljenje v bolestni smrti nam kaže najvišje zatajevanje, torej proč z uživanjem! Njegovo vstajenje in zmaga nad smrtjo nam predočuja naj višjo moč, zato zaupajmo v uspešnost našega dela. Zato na politično, izobraževalno in socialno delo v Kristusovem. duhu! Vse temne sile nasprotnikov bo zlomil optimizem krščanskih kulturnih delavcev. — Dr. J.
ene stranke.
dobro šestino cele zbornice. Istotako tudi ni skrajnih strank na desni. Naj bolj na desnici stoje še narodni demo krati, ki so po programu podobni našim jugoslovanskim demokratom. Pr -va značilna poteza poljskega sejma je torej, da prevladuje zmerne stranke ki stoje v središču, če tudi je središče zopet razdeljeno na dva dela, e-den se nagiblje bolj na desno, drugi pa bolj na levo. Druga značilna poteza je, da prevladuje med poslanci pre težno kmetski element. Mnogo strank stoji izrečno na kmetski podlagi, pri vseh pa stoji kmetsko vprašanje v središču. Svetovno naziranje igra v sejmu med poslanci zelo podrejeno vlogo. Tri stranke stoje izrečno na katoliškem stališču, nekatere so v tem oziru čisto neizražene, nekaj jih stoji na svobodomiselnem stališču, ne da bi verska oziroma protiverska vprašanja stavili v ospredje. Zelo važno vlogo v programih strank igra narodno vprašanje, Najvažnejše stranke po svojih programih so sledeče.
1.	Socijalisti stoje na programu druge internacionale, toda so obenem tudi zelo radikalno poljsko narodni, ter nasprotniki boljševizma. Mandate so dobili največ po poljskem kraljestvu in zahodni Galiciji, Voditelj je Daszynski. Iz te stranke je izšel tudi predsednik poljske republike, maršal Pilsudski, slavni zmagovalec nad bolj štviki pri Varšavi, ki je pa sedaj kot -načelnik države nadstrankarski.
2.	Poljska ljudska stranka Piasto ve skupine je napredna kmetska stran ka malega kmeta. V agrarnem vpra-* šanju stoji na zmernem stal šču. (Naj višja posest 180 ha, po obmejnih krajih 400 ha), V verskem oziru je zmerno liberalna, v narodnem zelo patrijo-tlčna. Mandate ima po Galiciji in kra Ijestvu. Voditelj je priprosti kmet samouk Vitos, ki je sedaj ministrski predsednik.
3.	Krščansko narodna delavska stranka ima program krščansko soci-jalni in delavski." Politično gre v mar. sičem skupaj z narodnimi demokrati. Voditelj je kanonik Adamski s Poznanja, znan tudi Slovencem. Poslanci so večinoma s Poznanjskega.
4.	Narodna ljudska zveza (narod, m demokraitje) so- v marsičem podobni našim demokratom, a v verskem ozi _ ru so mnogo zmernejši. Voditelji so : Drnovski (Varšava), Glabinski (Galicija), Seyda (Poznanj). Pristaše ima po celi državi. Stranka je močno na-
-cijonalistična, napram Rusom prijazna, v socijalnem oziru zmerna.
5.	Narodna delavska stranka ima pristaše po kraljestvu, po Poznanj -skern in zlasti na Pomorju, Sorodna je našim narodnim socijaleem. Voditelj je Brejski.
6.	Ljudska stranka (skupina Sta-pinskegaj ima mandate iz zahodne Ga ličke. Stoji na radikalno agrarnem stališču, zahteva razdelitev veleposestev brez odškodnine. Voditelj je Slapi n ski.
7.	Ljudska stranka (skupina „o -
svobojenje“) ima mandate v poljskem kraljestvu, zahteva radikalno agrarno reformo in je močno naoijonaJistična in an ti ruska,	9
8.	Narodna ljudska zveza ima mandate iz poljskega kraljestva, je katoliško konservativna kmetska stran ka, zahteva zmerno agrarno relor -mo.
9.	Poljska katoliška stranka ima samo v Galici, i nekaj mandajtov, je v socijalnem oziru zmerna, agrarna, gre najbolj z narodnimi demokrati.
10.	Meščanska zveza ima največ mandatov v Biatystockem okraju zagovarja meščanske koristi, drugače ne zavzema nobega stališča.
1L Ustavna stranka zagovarja zmerno reforme s konservativnega stališča To so ostanki davnih gališ-kih konservativcev, ki so prišli na sejm brez volitev, ker takrat v vzhod-
dnji Galiciji ni bilo mogoče izve; r ■> litev.
Parlamentarne razmere izglodajo torej znatno drugače, ka^er vlada splošno mnenje. Strank je mnogo, dele se na glavna dva tabora, desnica in levica, toda skrajnih Mrank ni, pretežno večino imajo kmetski poslanci, katere zanima predvsem agrarna reforma, konservativci in plemstvo so brez vpliva, kakor tudi Židje in ko -munisti.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
V ustavnem odboru so Se vedno debatirali o spornem členu 62. Ker ni prišlo radi tega člena do spo -razuma, so se odgodile seje ožje.g * odbora do 31. t. m.
Delegata Narodnega Kuba Drinkovič in Surmin sta zapustila u~ stavni odbor in so nato odpotovali i z Beograda vsi člani Narodnega kluba. Narodni klub se baje ne bo vrnil wu k plenarni seji konstituaote kot protest prod sprejetju vladnega us .г-n ega načrta.
Pašičev kabinet Voji tako trdno — da so se že zgvidi škilavo dedati radikali in demoki . Sporno jabelko med obema strankama je pre-nitra objava demokratskih p‘y. je- za sporazum z muslimani. U>nti je, da se bo to nesoglasje razblinilo, ker demokrati obžalujejo indiskretnost in so tudi sporočili pismenim potom Pašiču,
ITALIJA.
Z razpustom , italijanske zbornico in z novimi volitvami že da» nes lahko računamo kot z dej stvom , Italijanski socijalisti se že gibljejo v» očigied vladni nameri radi razpusta parlamenta. Socialistični poslanci so vložili na vlado protest proti razpusu parlamenta. Ako pa bi vlada klj.ib lomu protestu razpustila zbornico in bi res prišlo do novih volitev, so sklenili italijanski sociji, da nastopijo vso socialistične stranke s skupno kandi» datno listo.
Italijansko časopis j t& j'e začelo izražati nekako bojazen pr.ed' volitvami v novo osvobojenih krajih * ker se boji slovenske premoči in po -živa na enoten nastop vseh italijans« kih struj napram Slovencem.
Po mestih Gornje Italije je izbruhnilo več stavk delavstva radi vedno novih nasilstev na socialiste od .strani fašistov. Strajki in po »v i cc.se doigrali v Genovi, kjer jo bilo več o-seo ranjenih, v rerugi.,i so rnšisti n-pepelili socialistično tiskarno in v, Cremoiv so bili opasni pretepi med s> ciji in fašisti.
NEMČIJA.
Kakor zn a-n o, jo zahtevala reparacijska komisija od Nemčije, da ta plača pred 1. majnikom 20 milijard mark v zlatu. Nemci so sedaj odklonili fo zahtevo reparacijske komisije in tudi sporočili v Pariz, da odklanjajo cenitev že izvršenih plačil po ententni komisiji, ampak zahtevajo lastno ce -nilno komisijo.
Po večjih industrijskih cent * rih notranje Nemčije so izbruhnili delavski nemiri in štrajki. Delavsfvo je začelo štra.kati v hamburških ladjedelnicah. V Drezdenu, Freiburgu, v Manns eklu in Eislebnu je bilo izvršenih več, atentatov, napadov na poličko in ropov. Govori se, da so ti nemiri med nemškim delavstvom insce -nirani od vlade same, ki bi rada na ta način organizirala narodni odpor napram enienunim represalijam.
POLJSKA.
Dvomljivi rezultati ljudskega glasovanja v Gornji Slezi ji, koder so doživeli Poljaki po dosedanjih poročilih občuten poraz, so vplivali na
poljsko obmejno prebivalstvo zelo raz-burjevalno. „Deutsche Allgemeine Z.“ javlja iz Katovic, da so oboroženi oddelki Poljakov prekoračili mejo ter zasedli več obmejnih krajev. V zasede -nih krajih so proglasili poljsko republiko. Radi tega vlada v Katovicah veliko razburjenje. Sicer zastopajo za-vezniki stališče, da bodo pridelili k Poljski vsaj tiste kraje, v katerih je glasovala pretežna večina za Poljake, vendar pa ni veliko upanja, ker bi Nemčija brez bogate Gornje Slezije le težko zadostovala zahtevam entente. — Odbor za priklopitev Gornje Slczi-je je dal tamkaj se nahajajočim francoskim poslancem na čast pojedino , na kateri so izjavili, da bo ostala G. Slezija poljska. Vprašanje pride h tv e glasovalnega ozemlja je težavno, ker simpatizirajo Francozi s Poljaki, Angleži pa z Nemčijo.
GRČIJA.
Polit i-č no obnovljena Grška se pripravlja, kakor kažejo vsa znamenja, na velik pohod proti Turkom, katerim načeluje Kemal paša. — Antanta je sicer protestirala proti nameravani ofenzivi v Mali Aziji, kar pa ne bo veliko pomagalo, kajti Grki hočejo biti na vsak način tepeni. Li -sti poročajo, da izkrcavajo v Smirni še vedno nove čete in grški generali-sim Papulas je naslovil na vse čete dnevno povelje, v katerem jih poziva, da naj ne puste niti koščka grške zemlje v rokah sovražnikov.
Politična poročila.
Ruski soc. revolucionarji.
(Ljubljanskemu „Novemu času“).
Ljubljanski „Novi čas“ št. 63 je zapisal proti našemu listu: „O rus -kih političnih razmerah se berejo v naših listih časih take reči, ki kažejo popolno nepoznanje dejanskih razmer. Tako se n, pr, v nekem man ’ borskcm listu trdi, da so „socijalrevo-lucioiieri“ (tako jih j zvati) „največjo, šn najmočnejša stranka, ki je delovala predvsem na kmetih in bila pred-staviteljica ruskega kmetskega prebivalstva z zelo širokim agrarnim programom na komunistični podi igi“, \ resnici socijtilre volu dio n e ri niso no bena ljudska stranka ter ne oreista-vljajo in nikoli niso pred..izvijali kmetskega prebivalstva, še manj pa so med njimi delali“ itd.
Odgovor. — Ako kaj zapišem, tudi vem kaj zapišem, ker zame so merodajna vedno le samo dejstva, Loj stvo je, da so imeli socijaini revolti -eijonen (dovolite, da rabim slovniško pravilni izraz) v prvi dumi velikan -sko večino. Tudi pri poznejših dumah ni mogla doseči vlada — čeprav je Iznašla silno komplicirane volilne sisteme in je na vso moč omejevala volilno
pravico kmetov — da ne bi bili „trudoyniki“ (tako so se imenovat'. „socijaini revolucijoneri“ kot parla -mentarna skupina, ker niso mogli nastopati pod svojm strankarskim imenom) ena najmočnejših parlamentar -nih strank. Konstituar.to j'e razgnal Ljenin, ker so imeli trudovniki večino, in odslej se ne upa razpisati nobeni,i svobodnih vol tev, ker ve, da bi pri volitvah zmagali „eseri“. Mandate so dobili vedno na deželi med nat bolj ruskim prebivalstvom. Njihova glavna trdnjava je bila najbolj kmetska ruska gubernija Vjatka. Torej so vendar kmetska stranka!Bistvena točka nji-Lovega programa je agrarni komunizem, Torej imajo agrarni program na komunistični podlagi. Da so delan med ljudstvom bodisi kot zadružniki ali pol ličnol dokazuje dejstvo, da so zmagali pri volitvah. Njihova politika je bila res „konspirativno-tajna“, kot je bila politika vseh drugih ruskih slrank, toda ta tajna agitacija je šia med ljudstvom po deželi. Med udelo -ženci različnih atentatov prirejenih od eserov najdemo redno osebe kmetskega poklica. Stranka, ki ima agrarno komunistični program kot glavno točko, ki zmaguje med kmeti pri vsakih volitvah vkljub vsemu pritisku in pri kateri se udeležujejo glavno kmetski ljudje, jo pač kmetska stranka.
Na druge točke tukaj ne odgovarjam, ker bo še časa dovolj.
Dr. Leop, Lenarti.

Občinske volitve.
d Sestavit« kandidatne liste. Ö-
кгајпа glavarstva so že dobila tiskovine za kandidatne liste za občinske volitve. Priporočamo našim vodilnim zaupnikom, da si jih takoj naročijo in sicer 3 izvode. 1 komad stane 2° K, Izpolnite liste strogo natanko. Na vrhu je tiskan napis: „Kandidatna li.sH za občinske volitve. Občina . , , Dan v olitve . . , Označba skupine vol' «ev, ki predlaga listo ... (Tu vpišete besede: Slovenske kmetske zveze, ali: Sjovenske ljudske stranke.) Na levi rclovici liste je prostor za ,ri.m imen.
1 ivališča in poklica kandidatov za občinske odbornike. Pola ima v tem pre dalu tekoče številke 1 do 48. Tu vpišete v občinah, ki imajo do 500 pre -bivalcev, 10 kandidatov za odbornike na desni strani od št. 1 do 10 pa 10 kandidatov za namestnike. V občinah, kjer je do 2000 prebivalcev, napišete na obeh straneh po 16 kandidatov i.
t.	d., kakor določa zakon. Spodaj je napis:	„Predstavnik liste za volilni
odbor“: Tu napišite ime volilca-somi-šljenika, ki bo na dan volitve kakor, član volilne komisije čuval skrinjico naše stranke. Na desni napišite ime nlegovega namestnika. Kolikor je volišč, toliko morate napisati predstav ’ nikov in namestnikov. Na zadnji strani se podpišejo predlagatelji in kandidati. Po zakonu zadostuje, ako se podpišejo samo kandidati. Vsak kandidat mora poleg po'đpisa pristaviti opombo „Izvolitev po tej listi sprejmem.“ Spodaj na zadnji strani je tiskan napis:-„Pooblaščeni zastopnik liste napram županu (mestnemu magistratu), oziroma političnim oblastvom.“ Tu imenujete osebo, ki bo za stranko dobila od glavarstva, oziroma župana vse dopise glede kandidatne liste, volitev it’d. Pod tem imenom napišete pri naslovu: „Njega namestnik“ ime namestnika pooblaščenega zastopnika.
Pomnite: Vsak kandidat se mora podpisati lastnoročno na kandidatno listo. Kandidat mora biti voided. Star mora biti najmanj 24 let. Predstavnika m nj. namestnika morate na vsak način vprašati, ali spifejmo članstvo v volilni komisiji ali ne. Ravno isto ie glede pooblaščenih zastopnikov, Izv r-no kandidatno listo in dva prepisa morate prve dni aprila predložiti o -krajnemu glavarstvu. Za vlaganje kandidatnih list je določen čas 5 dm, To bo razglašeno na občinski deski . Pazite na ta termin. Napravite si tudi za se prepis kandidatne liste.
Sedaj pa takoj prepišite volilne i-menlke. — Podrobna navodila o volitvah je objavil „Slov. Gospodar“,
d Prepišite volilne imenike. V vsaki občini si naj naši takoj te dni, ko bodo volilni imeniki razpoloženi, natanko prepišejo volilne imenike. Noben župan, gerent ali občinski uradnik vam tega ne sme zabraniti. Vza -mite polo papirja, si jo že doma na -črtate v kolone, tako, da lahko vpišete v prvokolono tekočo številko, v drugo priimek in krstno ime volilca, stan in bivališče. Edino po volilnem ime -niku morete napraviti zanesljivo pravilno kandidatno listo. Ako pa imajo v posameznih občinah prepise pravo-močnih imenikov že sedaj na razpolago, prepišite iste takoj. Prosimo naše vodilne pristaše po občinah, da si na vsak način oskrbijo prepis imenika-
dNe podpisujte kandidatnih, list nasprotnikom! Zvedeli smo, da so si soeijalnodemokratski agitatorji že priskrbeli uradne kandidatne liste, na katere pobirajo po raznih krajih pod-p:se. Kakor je to pri njih navada, ne nastopajo javno kot sooijalni demokra-tje, marveč pod raznimi pretvezami m zvenečimi gesli: mali posestniki, vi -ničarji, težaki, delavci, skupaj! Tako so že preslepili mnogoterega kmetskega posestnlika, viničarja in zlasti mnogotere mladeniče, da so dali svoj podpis na kandidatno listo socijalnih demokratov. Posledica bo, da drugo stranke in med njimi tudi naša stran ka v nekaterih občinah, zlasti tistih , kjer je malo vol Icev, niti svoje kan -didst ie liste pe bodo mogle sestaviti. Opozarjamo torej naše somišljeon.e , naj pazno zasledujejo gibanje nasprot nih strank, posebno socijalnih demo -krafov. Ne dajte svojega podpisa na noheno drugo kandidatno listo kakor edino le na listo Kmetske zveze oziroma Ljudske stranke..
d Občinske volitve. Vlada G do ločila, da se bodo v Mariboru, Lhi-bljani, Ptuju, Celju in Kočevju vršile občinske volitve dne 26. aprila i. i,, v ostalih občinah pa v zhčetku maj -nika.
d Vsako sleparilo ali nasilje, ki bi jo utegnil uganjati kdorsibodi o‘d naših političnih nasprotnikov pri sedanjih občinskih volitvah, nam takoj javite ekspresno, teleionično ali brzojavno, Ce bi skušal kak nasprotni žu’ pan ali gerent le količkaj spreminjati volilni imenik, nas takoj opozorite, da mu posvetimo, kakor si to zasluži. Co bi politična oblast iz strankarskih o-zirov hotela pred volitvam odstaviti naše župane ali gereute, sporočite nam to najkrajšim potom. Vse take in slične poizkuse od strani demokratov bomo razkrinkali kot nasilje. Vse tiste posamezne činitelje, ki bodo šli sedaj v službo korumpirane JDS ali SKS , bomo primerno beležili, — Tajništvo SLS v Mariboru.
Pnevne vesli.
d Pomladno vesele velikonočne p r a z n i k-e želita naročnikom in pristašem uredništvo in upravništ-vo „Straže.“
d Srbska sodba o samostojnežih , V 77. številki srbskega lista „Selo“ , ki je* glasilo srbskih zemljeradnikov , je izšel zanimivi uvodnik pod našlo -vom „Preizkušnja je minula.“ Članek je poln raznih očitkov proti sedanji vladi, katera ni imela razumevanja za težnje kmetijstva. Clankar se jezi nadalje nad nesramnim izdajstvom slov. samostojnežev, ki so zastrupljevali s svojo koritarsko politiko ves seljački pokret. „Selo“ piše dobesedno: „Med •zastrupljevalnimi uplivi je bil najne -varnejši ravno tisti, ki je prihajal iz naše lastne sredine. To jo bila tako -zvana „Samostojna kmetijska stran -ka.“ Čeprav ta stranka nima pravega programa, marveč nekaj praznega — srno njene poslance sprejeli prisrčno v svojo sredino, ker so obljubljali, da se prilagodijo v najkrajšem času na -šemu programu. Smatrali smo jih kot brate. Toda kako naglo so nas ti bratje“ razočarali! Ves čas so z nami barantali; za izvoznice, uvoznice, za strankarske kor.isti v svoji pokrajini, itd., so izkoriščali naše število, našo moč. Z avstrijskimi intrigami so ti ljudje prigovarjali našim ljudem, da. naj se odcepijo od Sumadincev ter sejali s tem neslogo v naše vrste. Vo -dili so svoje spletkarije za to, da bi čimprej vstopili v vlado, kjer bi lahko in nemoteno nadaljevali svojo „politiko.“ To so bili lokavi in lažnjivi av -stri anei v vseh svojih delih. O teh političnih zapeljivcih še bomo govorili ob drugi priliki. Slovenski kmet mora izvedeti, da je poveril svojo stvar, naj-vee.im sovražnikom kmetijskih interesov! To je sodba srbskih kmetov o naših samostojnežih. O tem naj razmišljajo čitatelji sami. Upamo, da bo iz -pregledal tudi slovenski kmet, kajti Srbi so jih spoznali dovolj.
d „Lepi“ nazori o enakopravno -sti. Sarajevska „Srpska Riječ“, glasilo radikalne stranke, je prinesla nedavno dolg uvodnik, v katerem je rabila te-le patetične besede:	„Ven s
tujci! Merodajni činitelji naj s povz -dignjenim' glasom zahtevajo od tujcev — izgubite se iz naše očetnjave vsi tisti, ki ste prišli semkaj, da nas ponižate in nam izsesate srčno našo kri, izgubite se vsi tisti, ki služite v naši državi še danes tujcem!“ „Srpska Riječ“ prišteva med „tujce“ bosanske Hrvate, torej lastne brate. To je raz-viuno iz značilnega stavka, naperjenega proti Hrvatom in ki se glasi:
, Srbi protestiramo, da se trpi še danes v Bosni, in Hercegovini latinica in j cla še danes izhaja sarajevski službe- j ni list „Narodno Jedinstvo“ v latini - j ci. Mislimo, da je vsakomur jasno , ; kako si zamišljajo v naši državi ena- | Kopravnost vseh treh plemen. Hrvate j je po mišlien-u Srbov treba iz Bosne j iztirati, ker jih je „importirala črno - j rumena Avstrija.“ Židje, ki so v Bos- : ni glasovali za srbske "adikalce. ni- ] so tujci, oni so mimii ljudje, pač pa je ■ *>*eha iztirati Hr.vate. to „črno-rumeno j zalego “ To nesramno tentarre enako- |
pravnosti gledajo velikosrbsko orijen- ! tirani demokratje, brez da bi mignili j z očesom!	;
d Liberalna svoboda. V kratkem se bodo vršile volitve v višji šolski svet za Slovenijo. Vsak volilec je že dobil glasovnico s tekočo številko, kar ne pomenja ničesar drugega, kakor kontrolo nad volitvami, kajti tekoče številke na glasovnicah se ujemajo s številkami volilnega imenika. Proti ti, milo rečeno, netaktnosti ugovarjamo najodločneje ter zahtevamo, da se volilnim upravičencem v višji šolski svet pošljejo glasovnice, ki niso označene s tekočo številko. Toliko livalisana liberalna svoboda, kje si!)
d gbližanje poljskega in jugoslo-, venskega naroda. „Narod“ poroča, da poseii koncem aprila par poljskih muzikantov Zagreb in druga večja me -sta po Jugoslaviji. Ta obisk poljskih muzikantov pomenja po „Narodovi“ abderitski sodbi zbližanje poljskega in jugoslovanskega naroda! To poljsko muzikantarsivo ni nobeno narodno zbližanje,, ampak bo samo poslušanje poljske muzike ter skupne pojedine s poljskimi godbeniki. Za „Narodom“ bo prišlo „Jutro“ in bo poročalo,, da znaci obisk poljskih muzikantov, konsolidiranje državnih razmer med nami in Poljaki.
d „Nova doba“ poziva liberalce , naj pokažejo pest zoper klerikalno go-mo. Dobro bi bilo, ako bi „Nova doba“ povedala, kako pest hočejo uboge liberalne pare pokazati masam slov . naroda, ki se odvrača z vedno večjim gnusom od liberalnih pijavk, ki uganjajo pod krinko državne bonšolidaci-ie največja lopovstva na kožo uboge ga naroda. „Nova doba“ hoče kancei-paragraf in vse mogoče inkvizicije, Ki bi naj krile liberalno korupcijo. Pa naj prikrivajo demokratje svoj gnoj Še s takimi nasilnostmi, ljudstvo lo zvedelo, kdo se debeli na račun narodnega edinstva in uganja z državno konsolidacijo umazano kupčijo. „Novo dobo“ je že strah, ker bo JDS da.ala odgovor za davčno izmozgavame naše -ga ljudstva, za milijonsko mešetarijo s Turki in samostojnimi verižniki. Da bodo ostali še nadalje pri vladnem ko« rita razni PrlbiČevfčI in Kukovci,"pa bo naš kmet moral plačevati vedno novo davke, da bo Pašič kupovat turške bege!
d Rezultat občinskih volitev v Vukovarju. Dne 18. t. m. so se v Vukovarju na Hrvatskem vršile občinske volitve. Zmagala je lista Hrvatske za-iednice in Pučke stranko (ljudska) z 9 mandati. Socialisti so dobili 8, demokrati in radikalci skupno 6, Židje 1 mandat.
d Iz zagate. Kakor znano, do sedaj ni šlo izpod rok delo na naših ea-rinarnah. Na poseben način, ki ga ni najti v nobeni drugi državi na svetu, si hoče pomagati iz te zagate naša liberalna m radodarna vlada. Da bi carinski uradniki vršili hitreje svojo službo, je vlada odredila, da se plača vsakemu carinskemu uradniku — razven določene plače — po 10 par od vsakega paketa kot nekako nagrado za hitrejše poslovanje. Mesto da bi vlada prisilila carinarnike k točnemu delu, jih še nagradi za lenobo. Ali ni to korupcija brez primere? Liberalna vlada, kam ploveš!
d Češka narodna cerkev in „Jutro.“ „Jutro“ se posebno zanima za gibanje češke narodne cerkve ter pravoslavja. Poroča namreč, da se bode združila češka narodna cerkev s pravoslavjem in se bo imenovala cernev: sv. Cirila in Metoda. Ta vest je „Ju-trova“ raca in izvira iz liberalnega nepoznanja cerkvenega prava pravoslavne cerkve. Isti dan kot „Jutro“ pa javlja tudi „Jugoslavija“ iz cerkvenopravnega stališča pravilno, da ostane češka narodna cerkev avtonomna brez kakih zvez s pravoslavjem.
d Milijonski izstop iz kat. cerkve. „Narod“ nam zna povedati, da je imelo protikatoliško gibanje na Češkem dosedaj ta uspeh, da je izstopilo iz katoliške cerkve v celem 2 milijona Cehov.
d Liberalno državno gospodarstva v Jugoslaviji. V naši državni zbornici sedi 419 poslancev, ki vlečejo iz državne blagajne na račun davkoplačevalcev na leto čez 70 milijonov K. In kakšno delo opravlja večina teh gospodov poslancev ? Pridno kujejo kan -celparagrafe! Kako razsipava naša-vlada denar davkoplačevalcev, bodi o-menjeno še sledeče:	V naši zbornici
je še v službi 220 državnih nameščen«
S.TRAZÄ
25. marm 1921.
S
•cev ia sicer: 25 stenografov, 21 žensk strojepisk, .4 korektorji in 170 nižjih nameščencev, kot slug, redarjev itd .
V	naši državni zbornici najdemo službena mesta, kakoršnjih v drugih'državah niti ne poznajo, kot različna --tajništva stenografiönoga urada z letno plačo 5000 dinarjev in dragmjssvi-лп dokladapi itd. Da bo vlada mogla še bolj pritiskati na naše davkoplačevalce, je sklenil upravni odbor usta -votvorno skupščine na svoji seji v preteklem petku, da vnovič zvišajo število tajništev, vsled česar bo šlo tako daleč, da bo prišlo na dva poslanca več kot po en nameščenec. Čedno li -beralno gospodarstvo, kmet pa plačuj 1
d Značilna „malenkost.4' Povo -dom aneksijske proslave v Trstu je objavi! tržaški „Piccolo“ faksimile — verni ponatis lastnoročnega podpisa — na rapallski pogodbi, katero so podpisali tako-Ie: Mil. R. V e snitch, Jur. Anto -Trumbič, Costa J o v a --a o v. i о ћ.
d Začudil se je — dr. Rado Ku-šej v podlistku „V Bački in Sremu“ . ko je našel vVinkovcih cesto, ki jo še ■danes dičijo tablice z napisom „Ulica čara Vilima.“ To ni prav nič čudnega saj obstaja v samem Belgrad» še danes „Makenzenova ulica,“ Pa naj k4o poreče, da Belgrad ne čuti „jugoslo-
V	en,ski“ Ü,
d Sodrug Anton Kristan do sedaj trdovratno molči na vse očitke, s katerimi sta ga zasluženim potom ožigosala „N^ovi: čas“ in „Slovenec.“ „Naprej“ ne brani g. Toneta, ampak tolaži Kristanovo rajo, naj le mirno čaka, saj sodr.ug Kristan bo že obračunal po svoji priznani navadi s klovet-aiki njegove časti. „Naprej“ je gioue Kristana v presneti zadregi. Kaj, če bo g. Kristan sploh obmolknil na nad-vojvodskih posestvih, ker so precej daleč od Slovenije . . .?
d Imenovanje. Višji sodni svetnik ter bivši poverjenik za pravosodstvo Josip Pon je imenovan dvornim svetnikom. v. V, činovnem razredu. Gospodu svetnik» naše čestitke!
đ Na, vtkala je bil v četrtek, dne 24. marca, pred mariborsko poroto obsojen posestnik Anton Bračko iz Ver -tič pri Gornji Sv. Kungoti. Osumljen je bil, da je umoril dne 17. okt, 1920 svojo Svakinjo J oželo Haložan. Direktnih dokazov za umor ni bilo, kljub temu pa so porotniki vprašanje, ali je Bračko kriv umora, potrdili z 9 proti 3 glasom. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešala. Obtoženčev zagovor -Klik je prijavil ničnostno pritožbo.
d, Velik požar. V Knežji vasi pri Dobrničah je izbruhnil požar, ki je uničil malodane vso vas. Rešili so ]3-dva živino, nimajo pa krme in žita .
d Zviša,njo poštne pristojbine za pisma, Vlada jte povišala pristojbino za navadna pisma za celih 100 od -stoikov. Na navadna pisma v notranjem prometu še bo torej morala na -lepiti poštna znamka po 2 kroni, za pisma v inozemstvo pa znamka po 4 'krone, Le tako naprej lin ne bo več dolgo,, ko bo vsled neznosnih poštnih
pristojbin vsak poštni promet onemogočen
ct Zvišane pristojbine za brzojav’ ul promet. Od 1. aprila t, 1. nadalje so zvišane pristojbine za brzojavni promet in sicer bo stala vsaka brzojavna tiskovina ali blanketa 20 pa,-. Za brzojavke ob nedeljah in praznikih se bo pobirala trikratna pristoj -bina. Zvišanje, zvišanje in zopet zvišanje !
d „Iz demokratske Makedonije.44
Pod ta kurijozni naslov poriva ured -nik „Demokratie“ razne dopise iz mar hetlonskega vilajeta, kjer vladajo gg. okružni načelniki v senci bajonetov . V Makedoniji vladajo s pomočjo nasilja, kar je razumljivo, če pomislimo , da je v tistem kotu naše države haj-duštvo najbolj razvito. Človek tam m varen svoiega življenja. Dopisniki lista „Demobratije“ pa poročajo iz „de mokratske Makedonije.“ Kmalu bonu pisali tudi mi iz „demokratske Slove uije“, saj so že začeli s prakticiran jem raznih nasilstev.
d Poletni čas. Avstrijci so se že toliko spametovali, da letos ne bodo uvedli poletnega časa. Upamo da bo. glede poletnega časa. tudi naša vlada posnela Avstrijce in ugodila interpa -laciji poslanca dr. Hohnjeca, ul je zahtevai v imenu slovenskega ljudstva naj se ne uvede zopet za našo agrar„ no državo bedasti Viljemov čas.
d Zenska sprejela mandat, iz Prage javljajo: Učiteljica Rosolova je pozvana, da sprejme mandat odstopiv-šega poslanca Stranskega. V čehoslo-vaški narodni skupščini imajo potemtakem 12 žensk, med njimi 9 Čehinj in 3 Nemke.
d Princ postal duhovnik, V J no -mostu bo na Veliko noč bral prvo sv. mašo bavarski princ Jurij, najstarejši sin princa Leopolda bavarskega, No-vomašnik je bil pred vstopom v bogoslovje polkovnik v n'emški armadi.
d Grško lopovstvo. Grški list „Parnasos“ javlja, da ima atenska policija v svojih albumih opisanih
20.000	raznih zločincev,
d Odgodifcev predstave. V 33. št. napovedana predstava igre „Lovski tat“, katero je nameravalo prirediti celjsko izobraževalno društvo v Narodnem domu, se ne more vršiti dne 3, aprila, ker nositelja dveh glavnih vlog radi nekega smrtnega slučaja ne moreta sodelovati,
d Prireditev šolske mladine. Na veliki pondeljek, 28, marca t. 1. priredi mladina ljudske šole in otroškega vrtca v Voj'niku ob 15. uri v dvorani posoj linice igri „Jagode“ in „Sik gulčica“. Med odmori petje. Cisti dobiček je namenjen za šolarsko knjižnico in vzdrževanje otroškega vrt -ca.
Iz Maribora.
d Volilni imenik mesta Maribor bo prve dni po Veliki noči razpoložen (tri dni) na mestnem magistrati v v-pogled volilcem. Za pristaše Slovenske ljudske stranke je na razpolago 1 prepis celotnega volilnega imenika v Tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni, T.
nadstropje in sicer, ob delavnikih' od 8.-12. in od 2.-6. ure. Reklamacije sedaj niso dovoljene, ampak ostane pravomočni volilni imenik za konsti-tuanto pravomočen tudi za sedanje ob črnske volitve.
d „Taborjevo44 netočno poročilo .• Iz tajnikovega poročila na občnem * zboru Jugoslovenske Matice omenja „Tabor“, da je samo 17 duhovnikov v-članjenih v Mariboru pri J. M. To izgleda, kakor da bi bil podpisani tajnik hotel izreči neko prikrito očitanje mariborski duhovščini, pa je ravno o-bratno res, Povdaril sem, da je skoro \sa mariborska duhovščina vpisana pri Matici, pri seštevanju članov po posameznih kategorijah pa omenil, da skupina dušnepastirske duhovščine šteje 17 članov in pristavil, da so osla ti duhovniki vpisani pri drugih odnosnih skupinah. V tem številu nisem vštet n. pr. jaz, ker sem vštet pri skupini Cirilove tiskarne, ne prof. Medved ali dr. Kovačič, ki sta všteta med profesorji itd. Ker sem to izrečno povdaril, moram obžalovati, da „Tabor“ poroča tako netočno, kar nikakor ni v prid naši organizaciji, — Dr. Leopold Lenard.
d Seje mariborskega mestnega sosveta in „Tabor.“ Najboljši dnevnik mariborskih demokratov životari od poročil magistralnih sej in od dolgo -letne sodnijske prakse. Čudili smo se, da je „Tabor“ še doslej beležil vsako sejo mestnega sosveta, le ono je za -molčal, ki je porinila korajžnega Sokola dr. Irgoliča pod kuratelo. Kot vestni kronisti bi morali Taboriti prinesti vsaj jedro o moralnih zaušnicah, katere deli mestni sosvet demokratskim prvakom.
d Slov. ljudska stranka za mesto Maribor je imela dne 20 mr n a zve -čer dobro obiskan zbor zaupnikov, ki je sklepal glede predpriprav za občinske volitve.
d V stolni cerkvi se bodo na velikonočno nedeljo pri slovesni službi božji ob 10. uri izvajale sledeče glasbeno točke: Maša v C dur, zložil W. A. Mozart. Ta maša je ena najsijaj -nejših slavnega skladatelja. Zložil jo je leta 1709 po naročilu solnograškega nadškofa ob priliki obletnice venčanja milostne podobe Matere božje v rom., cerkvi Marija Plain v bližini Solno -grada. Kot Graduate: Haec dies, zložil J. Gruber in za darovanje: Terra tremuit, zložil M. Filke. Vse točke s spremljevanjem orkestra.
d Vojaška evidenca. Vojaški ob-vezanci letnikov 1870—1902 v Mariboru, ki so bili v septembru lanskega leta popisani in v tekočem mesecu potom posebnih komisij v njih stanovali-ščih kontrolirani, se pozivljejo, da vsako spremembo naslova (stanovan -ja) tekom 24 ur po preselitvi naznani-, jo mestnemu vojaškemu uradu, ker bodo drugače najstrožje kaznovani.
d Zadruga brivcev v Mariboru j naznanja, da so brivnice na Veliko -roč zaprte, na velikonočni pondeljek predpoldne pa odprte.
- d Oglas mariborskim državnim uslužbencem. Obvešča se, da se vrši občni zbor društva in Samopomoči
dne 1. aprila 1921 ob %7. uri zvečer» v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru.
c! Olepševalno društvo za mesto Maribor sklicuje novi občni zbor dne 30. marca t. 1. ob 5420, uri v dvorani restavracije Maribor, ker za 21, t. m. sklicani občni zbor vsled premale u-cteležbe ni bil sklepčen.
Orlovski vestnik.
o Studenški Orel se udeleži vstajenja v nedeljo korporativno. Bratje in sestre, ki miate kroje, prid-te v krojih, drugi v civilu z znakom!
o Rodbinski večer staršev ljud-skošolskega naraščaja tel. odseka O-rel Maribor bo v petek 1, aprila ob %8. uri zvečer v društvenem prostoru mariborskega Orla, Lekarniška ulica št. 6. — Na rodbinskem večeru se izvoli naraščajsko vodstvo. Starši* ki imate svoje otroke pri orlovskem naraščaju, pridite! Bog živi! Odbor,
o Članska oz. vaditeljska telovadba tel. odseka Orel Maribor na velikonočno soboto odpade, — Prihodnja telovadna ura je v torek ob 8. uri zvečer. Bratje telovadci prihajajte redno k telovadbi, ker ni več daleč naš prvi letošnji nastop! .Veselo Alelujo vsem! Bog živi!
o Naraščajska telovadba tel odseka Orel Maribor v četrtek pred m v torek po Vel. noči odpade, ker je telovadnica v popravilu. Prihodnja telovadna ura za naraščaj bo v četrtek 31 marca od 4. do 5, ure popoldne,-Bog živi! — Vaditelj,
Narodno gospodarstvo.
g Kmetje in delodajalci pozor ! Gospodarvi in obrt alki po deželi tožijo da ni dobiti hlapcev, dekel in sploh delavcev. V Prekmurju je več tisoč poljskih delavcev, hlapcev, dekel, o -brtnih pomočnikov in delavcev, ki bi radi takoj sprejeli delo kje v Sloveniji. Povdarati tudi moramo, da jo prek mursko delavstvo neskvarjeno, zanesljivo ter marljivo. Kdor želi torej res kako dobro delavno moč, naj se obrne na državno posredovalnico za delo v Murski Soboti z natančnimi podatki dela, plače, oskrbovanja in prevoznih stroškov,
g Vrednost denarja. Ameriški da lar stane' 137—139 naših kron, za 100 avstrijskih kron plačaš 22—22,50 naših kron, 100 nemških mark stana 227—228 naših kron, 100 laških lir, 550—551 in 100 čehoslovašijih kron stane 182—186 jugoslovanskih kron,.
Novejše.
Vlada ogrožena? Listi poročajo, da je pismo predsednika Demokratskega kluba Ljube Davidoviča* naslovljeno na ministrskega predsednika Pašiča, povzročilo spor med poslanci večine in ministri. MusLmani namreč izjavljajo, da je sporazum in njihovo sodelovanje v vladi mogoče ia tedaj, ako sprejmejo demokrati vse
Mo| stric in mol župnik.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
Stric ga je spremil do vrtnih vrat ter se jezen vrnil.
„To ne gre. Regina! Tako obna,-Janje je razžaljivo za mene, pa tudi ,sza ubogega siromaka, ki je boječ m ki ga popolnoma zbegate! Baron Le Maltour hi človek, da bi se dal izrabiti za igračico, draga nečakinja!, Nikdo vas ne bo siiu к mozit i. -n ta Jaz želim, da ste olikani in prijazni.. Do n o vem, da imate jeziic pi »uici uO pristrižen, kadar le hočete! Glejte, da bo to jutri! Gospod baron Le 'Mal -tour pride k obedu!“
„Dobro, stric! Govorila bom, ste lahko mirni!“
„Ne govorite vsaj neumnosti!“ „Navdahnila se bom z vedo, stric! sem odgovorda veličastveno,
„Kako —? Z ve — —-?“
„Ne muc te se! Storila bom, kar želite, in nobenega odgovora mu ne ostanem dolžna!“
„Ne gre se za to, da------“
Pust to sem strica, da razodene svoje misli mizam in drugemu pohištvu v salonu, ter zbežala v knjižnico
iskat, cesar sem potrebovala, da, uresničim misel, ki mi je nenadoma prišla.. Vzela sem seboj knjigo modrosiuv ca Malebranche in knjigo o potovanju po deželi Tartarjev.
Modroslovec Malebranche ni dal mojemu razumu potrebnega razsvet -ljenja. Lotila sem se torej „Potovanja po tartarski deželi“ in kmalu našla dovolj gradiva za svoje namene. Do polnoči sem pridno prebirala knjigo, godrnjala in se jezila nad Tartarji, da imajo tako čudna in nerodna imena, Po dolgem trudu sem si srečno zapo. mnila nekaj podatkov v tartarski deželi in par okornih tartarskih imen , ki so mi pa seve bila čisto nerazum -Ijiva.
„Videli bomo, ali zdrži gospod ba ron.ta napad! Ah, striček, premagam ga In bodite prepričani, v par urah sem rešena tega vsiljivca!“
Legla sem spat in si zadovoljno meto roke.
In prišel je.
Srečno in blaženo se je držal, kakor človek, ki stopa po bodečih ježi -cah. Pa sprejela sem ga tako milost -no m ljubeznjivo, da je stopil spet na trdna tla in da je stričev nemir po -poiaoma izginil.	•
Oba gospoda de Conprat sta obedovala z nami in tudi pavolski žup -n'k je bil v gosteh. Srce se mi je krčilo, ko sem gledala, kako se je Pavel veselo zabaval z Blanko, jaz pa sem bila obsojena, da prenašam boječe poskuse barona Maltour, čigar lepi obraz mi je razburjal živce.
„Izpremenila sem svojo mnenje ocl včeraj na danes“, sem kar brez uvoda začela. „Zelo rada potujem!“
„Potovanje je tudi po mojem okusu, gospodična! To je sploh najzanimivejše razvedrilo! “
„Sto mnogo potovali?“
„Da, nekoliko“.
„Ali poznate Ruddare, Salcird-Fi'š'e, Usbeke, Tađžike, Moiahe, Doh-bašije, Pendžabašije, Älamane — X? ‘ sem ga izpraševala v eni sapi in zmešavala rodove, stanove in naslove vse vprek.
„Kaj je to — ?“ je.začuden vprašal baron.
„Kako? —- Se nikoli niste bili na Tartarskem — ?“
„Ne, nikoli še ne!“
„Ne, n.koli še ne!“
„Nikoli še ne na Tartarskem —!? sem dejala prezirljiva „Poznale vsaj Nasr-Uliah-Bahadin Kan- elik-ei-Ma-
nemin-Bird-Blak-Bloka in vraga — ?“
Iz lastne domišljije sem privesiia k imenu Nasr-Ullah par brezpomembnih zlogov, da bi naredila boljši vtis» Upam, da me rajni Nasr-Ullah ne bo prišel iz groba strašit zaraditega*
Stric in gostje so se obupno grizli v ustnice, da se niso na glas smejali prepadlemu obrazu barona Maltour. Blanka pa je vzkliknilv:
„Ali si glavo izgubila, Regina?“
„Oh ne, nikakor ne! Le samo vprašala sem gospoda, ali se tudi ort za Nasr-Ullaha tako živo zanima kakor jaz. To vam je bil človek, ki je i-mei, zdi se, vse slabe lastnosti. Za zabavo je ljudem rezal glave ter metal poslanike v temne ječe in jih pustil segniti. Pogumen človek je bil in ni poznal boječnosti, ki je neodpuston
pregrešek po mojem mnenju---------. in
njegova dežela! Kako prijeten kraj! Vse različne bolezni so tam doma in tjakaj pošljem svojega moža: jetika » črne koze, bljuvanje, ki traja šest mesecev, različni tvori, gobavost, črvi* ki vas živega pojedo. Da jih odstranijo bolniku iz telesa, mu------“

zahteve muslimanskega kluba v celoti, Ker so demokratski ministri .(v strahu za obstanek centralističnega bloka. Op. ured..) pristali na zahteve, člani kluba pa ne, sledi iz 'tega, da nočejo sporazuma. S tem pa ogrožajo vlado in ustavo. Torej: vlada trdno stoji . . .!
Anarhija v Italiji. Listi poročajo o naraščajoči anarhiji v Italiji. V Milanu so sežgali fašisti štirinadstropno palačo socijalističnega li -sta „Avanti“, ki jo zgorela do pritličja. Divji boji se vrše med fašisti in sooijalisti v Milanu, Firencah in drugih mestih. Vlada bo proglasila v Julijski Benečiji obsedno stanje.
Bela
??
M
najno -
1 ati vela Ljubljana, t. j. velika, ne bela Ljubljana. V stvarnem oziru bo to pravilno. Saj tudi pravd pesem „Ljubljanca, dolga vas“. Bela pa Lhi-bljaria ni, ampak res zdaj velo t. p najvece, pa imjgrše slovensko mesto. „Straža“ je že parkrat pošteno udarila ob to nekulturnostjo vele Ljubljane. In res so se oča Tavčar tako* poboljšali. Dali so napraviti v občinskem svetu sklep, da se mora Ljubljana kulturno povzdigniti, dati tlakati itd, in sicer ravno tako, kakor je SLa-ža zahtevala. Ne mislimo, da ima „Straža“ za to kako zaslugo, da so se očka župan le spomnili, da treba za Ljubljano tudi kaj delati, če se stopi pred volilce, ali da se vsaj zlepa vzame slovo od njih, če človek misli na zaslužen pokoj. G, župan torej mish-
vejšl veliki knjigi, da. se		mora Imeno- stni trg in
		
ITfeeL	НАШ ÜINMilü |ü	
Ceno kupite SS 120*—, 190*—, 230— ,• moške spodnje hlače K 80*— in 88*—, srajce pisana ali bela K 120*—, <45*—, 170*—, hlačevina I26 cm Široka 1 m K 70*— do 148*—, plavotisk, lep, 1 m K 40*—, 45*—, 48*—, oksford, dober 1 m K 40*—, 46*—, rujavo platno 1 m 34*— do 40*—, šifoni, fini 1 m K 42*— do 50*—, predpasniki za ženske K 58*—, 66*— 72;—, 85*—, glavni robci, lepi & K 3O-—, 36*—, 42*—, konjske Strange 1 par K 24*—, 30*—,		llrffl vsake vrste se sprejemajo UlC v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce srebrne goldinarje itd. 119 Ш IGUACIJ, MJIRIBOR. Grajski trg v Gradu (Burg). 9-I0
		Sfistff! Eden vagon vina v skla-MlSiU. dišču v Mariboru, prima vrste se pod dobrimi plačilnimi pogoji takoj proda. Vprašati je pri Ivanu Göttlichu, trgovina z lesom in sadjem, Maribor, Koroška cesta 128. 2—2 162
38*—, 44*—, uzde navadne in pletene K 15*—, 17*—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni-gumi plašč, angleški kron 1120*—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K I30*— do 145*—, toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi Sloki! Gnhššik, briber,		Cepljene trte domače vrste na prodaj. Cena nizka in po dogovoru. Oglasiti se je pri: Jakobu Jug, MLdraže p. Studenice pri Poljčanah. 165
		Enonadstropna hiša z gostilno in mesarijo, z velikim vrtom se po ceni proda. Ob Glavni cesti 17 v Studencih pri Mariboru. 166
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65		P* pršu Sla vsakovrstnih
Dva lončarja £1%^ in peči, sprejme Stauber, Ob Bregu 4/I (Uferstrasse) Maribor. 167		ur, zlato Io srebrno blago, vse po nizkih cenah ss dobi pri urarju
mislijo blato ohraniti, ker so tam j včasi vojaške parade in je zato bojda I boljša mehka blatna cesta-
Pa tudi pri pometanju cest in tro-toarjev so se g. Tavčar poboljšal1. Ljubljanski „kamamsti“ so že napravili načrt, da bo g. Tavčar ceste pometal, ko pride komunizem na krmi'o. Zato pa da g. Tavčar zdaj pridno po metati ceste‘in sicer ves božji dan ti delajo pometavci prah po cestah, da je veselje. Ce Bog ne pošlje zračne megle, da je vedno vela Ljubljana v „megli“ Samo eno bi .Še svetovali g, županu, naj ukaže, da vsak Ljubljančan pometa pred svojim lastnim pragom. V Ljubljani namreč pometajo ceste in trotoarje uradni pometači ali pometavke. Ti delajo sicer nekaj, toda za posamezne trotoarje le ne mo -rejo toliko skrbeti, V bolj kulturnih mestih j’e lastnik hiše dolžen, da da
pomesti pred svojo hišo. Policija nadzoruje in da kaznovati vsako zanskr-nost. V Ljubljani še tega ne poznajo. Zato pa je največja nesnaga pred hišnimi vrati, kjer Še sto h v grdih za -bojih še bolj nečedni hišni odpadki pri belem dnevu, na mesto, da bi se to odpeljalo v zgxln-ih urah. 'Vsako kmetsko dekle je ponosno na to., 'đa je njihov hišni prag in pod sten je pred hišo snažno. Tavčar pa svodih ljudi ne uči, da hi pometali pred lastnim pragom. Zato pa radj. „pometajo“ pred tujim. Se desetdnevni poslanec Tavčar so koj začeli pometati pred beograjskim pragom. Kaj pa je z regu -lacijo ljubljanske gnojnice, imeuova -ne „Ljubljanc'e“ ? Ali volifci o tem no smejo ničesar zvedeti? Kar se-je med vojsko zamudilo, se mora enkrat iz -vesti.
naročajte noče liste
2—2f Jurčičema uiica 8.	146
Čevlje,	10—10 99
dokolenice (gamaše), obleke,
perilo,
tržne torbice, pot. košare
vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
pri §v. Arehu rsEi IPcdftorjfca, 1250m, pošte Iva želesraSšSsa poštejfa Stešs
Planinsko letovišče		Oskrba od 1. maja
v krasni legi	i®	do 15. okiobra
Mrzle in tople kopeli		Pošina zveza trikrat
Izprehodi po gozdu	■ МШх	na teden
RIBJE OLJE
po najnižjih cenah se dobi
v lekarni „pri sv. Arehu“
2_4f MARIBOR, GLAVNI TRG 20.	ipf
|M		
-			
1-3	164
M. BIDOVC
War bor,
Aleksandr, c. 28
Priporočam novo došle pomladanske novosti. Perilo za dame in vsakovrstne modne predmete, ro kavice, nogavice, vezenine, čipke in razne okraske, svile, etamin. batist, ere; on, šifon, pravo platno, cefir, foulard, d’lain. Nove barve volneno blago, za obleke in bluze angleškega, francoskega, češkega, avstrijskega in italijanskega proizvoda
Zanimive novosti!	Zn Žane cene!
Advokat dr. Kimovec
preje v Trstu
preselil je pisarno v Maribor
Sodna ulice 14.	,_3 ,6l
RUDOLF NIEFERGAL
Nanbor Koroška cesta 1
teč m
velike izbira, nadalje nogavice domačega izdelka po zelo ugodnih cenah. J4S
2—2
184 6-6
io noč!
Za pomlad
Inserirajte v „Straži1
LIVAR
ZA
POPREJ DENZELA SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu!
izdeluje surove litve v vseh kovinah šn zlit-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UHETMA LIVARNA
RELIEFI, CERKVEX1 SVETILNIKI
Vsa oprema za žgsinise, kletarstva, pivovarn?, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, p pa za pivo, uteži iz medenine ast-nega izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd.
2f
Inž. I & H. Bflchl.
ш
in sicer najfinejša je zopet došia. Gena 100 кош 36 kron. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Maribora,
59 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manufakturnega 1 in modnega blaga. Cene zelo znižane! Postrežba točna. Za I izborno kakovost se jamči
Karel Worsche, Gosposka ulica 10.
Aitraita stane za četa leta i?o JU, za pat teta Go Ж, za tet rt leta So M, mesetno IS Ж. F Inozemstvo stane celoletno §50 Ж,
Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da izvršujem brez konkurence po zelo nizki ceni slikanje sob, pokrajin, podob, slik ali portretov. Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Franc Krajnc
Maribor 175
Cvetlična ulica 8.	3—10
Ka debelo Veletrgovina z železnino ђмм
NTER & LENA
MAMBOR, Aleksandroma cesta 32-34, MARIBOR
Priporoča mio bogato salogo železa, ucsTcev (traverz), cementa, pločevine, ?Sfb vret kovanja, štedilnikov, žitnikov, mrež šn vstb v to sinko spadajočih predmetov po nizkih cenah. 2 3 h? Postrežba točna in solidna!

ti
ti
ajerska ljudska posojilnic
Stolna ulica štev. 6.	у МбПђОШ	reg, zadr. z neom. za».
j Ш SCT C brestu j e 4^1©$$© jp© 4 % in 4 V4°/o
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo j 35	brezplačno.	9
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
|^|	185	brezplačno.	9	biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. |N|
■ џ	-1 I————............ —.-»I
$4 I Вепш! iia I »'vetliđni devek pl&čvrje posojilnica
i I Ж Z ЖЖ	жжжжжш жжж ж ж жжжжжжжжж жш жжш жжж\
n
izdajatelj in založnik:, Konz. „Straže*
Cdgovorni urednika« Klado EuSenjak,
2M.sk Cirilove tiskarne v Maribora*