TRGOVSKI
Časopis za trgovino, industrlfo In o tort.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/s leta 90 Din, za */« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 23. decembra 1933.
štev. 147.
Bažii	stiske
Že dolgo niso doživeli božični zvonovi tako slabega odmeva, kakor ga bodo letos. Splošna gospodarska stiska je zagrabila svet s takšno silo, da utrujeno človeštvo izgublja vsak smisel za božično poezijo in da propada vsaka volja za božično razpoloženje. Zlasti pa ubija ljudi strah, da še ni višek stiske za nami in da nas čakajo še težji časi.
Na drugi strani pa v splošni zunanje politični napetosti niti ni mogoče pravo božično razpoloženje. Vse se boji, da vsa dolgotrajna pogajanja diplomatov in državnikov ne bodo prinesla pravega uspeha in da vse to oboroževanje, ki se je zopet začelo v vseh državah s podvojeno silo, ne more roditi dobrega uspeha. In v tem splošnem strahu doni božična vest o miru vsem ljudem, ki so dobre volje, le kot želja, ki se nam zdi že skoraj neizpoln-ljiva.
In vendar je ves ta pesimizem, ki preveva svet, le pot v še žalostnejše čase. Kajti pesimizem je pomanjkanje one dobre volje, ki ustvarja božični čudež, ki spreminja svet gorja in bede v svet boljšega življenja in svetlejših dni. Brez te dobre volje zapada svet v mrtvilo in topost, ki omogočuje vlado ljudem zle volje. Brez te dobre volje, o kateri govori božično oznanilo. bo svet pahnjen zopet v medsebojni boj, ker ne bo imel moči, da se upre onim, ki hočejo to medsebojno klanje človeštva.
Če kdaj, potem je v času stiske božično razpoloženje še prav posebno potrebno, ker daje moč za delo, ker krepi voljo in utrjuje odpornost ljudi. Samo v tem pa je izhod iz stiske. Tudi najtežja stiska je še vedno premagljiva, če se ljudje od nje ne dajo premagati. Kadar pa ljudje obupajo nad samim seboj, kadar ne verujejo več v svoje sile, kadar se podajo stiski, tedaj postane iz stiske katastrofa.
Čeprav je danes stiska težka, da praznujemo pravi božič stiske, pa je vendar katastrofa še daleč. Saj živimo v znatni meri v stiski le vsled lastne krivde. Saj rodi zemlja obilnejše, kakor pa svet potrebuje njenih pridelkov, saj izdelujejo stroji več, kakor pa morejo ljudje porabiti, saj je na vse zadnje na svetu denarja toliko, da nekateri niti na vedo, kam ž njim. V sreči in izobilju bi mogli živeti vsi, če bi bilo več dobre volje v nas, da ne bi drug drugemu delali nepotrebnih težav, če ne bi drug drugemu otežkočali življenja.
Samo one dobre volje manjka, o kateri govori božično oznanilo in takoj bi bilo na svetu vse boljše in lepše. Kaj je treba, da narodi kujejo drug proti drugemu temne naklepe, ko pa iz teh ne more nastati drugo ko nesreča za ene in druge. Kaj pa je tudi treba vse one mržnje, zavisti in nevoščljivosti, ki tako zelo divja v zasebnem življenju. Samo malo strpnosti in vse bi- bilo bolje. In ta strpnost, to razumevanje za potrebe bližnjega je VSa skrivnost, ki doni iz božičnega oznanila.
Nikdar ne nastopijo lepši časi, ee jjudje sami v nje ne verujejo. Malokateri narod je to resnico tako globoko doživel ko naš narod. Ne samo božiče stiske, temveč tudi že božiče najtežje katastrofe je doživel naš narod, a vendar dosegel tudi slavni božič svobode in zedinjenja.
In že se kažejo obrisi novega pomembnega božiča, ko bo popolno soglasje objelo oba južnoslovanska naroda. Ko povsod drugod po svetu kujejo temne načrte, kako bi dvignili narod proti narodu, doni z Balkana vesela vest, da se pripravlja veliko zbližanje med balkanskimi narodi, da nikdar več Balkan ne bo doživel krvavega božičnega dne. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, ta klic božičnega oznanila postaja na Balkanu resnica in pripravlja zbližanje obeh južnoslovanskih narodov.
Iz tega zbližanja pa pride tudi blagoslov nad oba naroda, da bo konec stiske in da se prične lepše življenje. Vse plodne
sile obeh narodov bodo zaživele v ustvarjajočem delu in kjer je prej mržnja uničevala dobrine, tam bo odslej strpnost ustvarjala nova dobra.
Prazniki optimizma so božični prazniki in mi Jugoslovani imamo vzrok za optimizem, ker smo dosegli najvišjo zmago, da
smo premagali nezaupanje do bratov. Za nas velja zato v polni meri božični klic, da mir ljudem dobre volje, ker imamo to dobro voljo in ker delamo za mir. Zato praznujemo tudi božič stiske z lepimi na-dami in v zavesti, da nas lepši božični prazniki še čakajo.
\Jzcaki tiUotapsb/a
Samo s policijskimi odredbami ni mogoče odpraviti tihotapstva
Ne samo ob meji, temveč tudi v notranjosti naše države je tihotapstvo zelo razvito, zlasti pa tihotapstvo s tobakom. Sodijo, da ima država samo od tihotapstva s tobakom okoli 200 milijonov Din škode na leto. Finančna uprava se na vse mogoče načine trudi, da zatre to tihotapstvo iu je v ta namen zelo okrepila število finančnih stražnikov, kar seveda tudi velja mnogo denarja. Priznati je ludi treba, da so dosegli finančni organi marsikateri pomemben uspeh, toda niti govora ne more biti o tem, da bi tihotapstvu tudi napravili konec. In po našem mnenju bo tudi tihotapstvo cvetelo še naprej, dokler ne bo monopolska uprava odpravila onih vzrokov, ki naravnost vodijo k tihotapstvu.
So to predvsem cene, ki jih plačuje monopolska uprava za tobak. Za najboljši tobak, ki ga prodaja monopolska uprava po 700 Din kg, plačuje kmetu le okoli 50 Din. Slabejše vrste tobaka pa plačuje mnogo nižje, tako nizko, da pridelovalci tobaka z izkupičkom ne morejo niti živeti. Ni zato čudno, če prodajajo pridelovalci tobak tudi tihotapcem, če jim pa ti plačujejo dvakratno in tudi višjo ceno. Prav tako pa ni čudno, če tihotapce ne preplaši zaplemba blaga, ker je njih dobiček tako velik, da morejo mirno tvegati, če jim tu pa tam tudi nekaj blaga propade. Naj bi zato tobačna uprava plačevala kmetom tobak nekoliko dražje, najbolje po ceni, kakor ga plačujejo tihotapci, pa bo takoj padlo tihotapstvo za polovico.
Seveda se bo ugovarjalo, da bodo potem dohodki monopolske uprave padli. Tudi to je mogoče preprečiti, če bi bilo gospodarstvo pri monopolski upravi na višku. Predvsem moramo ugotoviti, da je naš tobak, zlasti hercegovski naravnost odlične kvalitete, ki vzdrži vsako konkurenco. Mogli bi zato zelo mnogo izvoziti svojih tobačnih izdelkov v tujino in z ozirom na nizki tečaj dinarja doseči cene, da bi bil popolnoma pokrit izdatek za večje plačilo tobaka pridelovalcem. Toda morali bi izvažati tobačne izdelke, ne pa samo tobak v listih, ker šele s finalnim izdelkom je dosežen pravi dobiček.
. V Nemčiji n. pr. ni tobačnega monopola.
V	Nemčiji pa je polno naših izseljencev, ki so v bedi. Kaj ko bi naša monopolska uprava uredila kakšnemu pripravnemu iz-
seljencu trafiko? Pomagala bi na ta način sebi in izseljencu 1
Razume se samo po sebi, da bi morala monopolska uprava poskrbeti tudi za dobro reklamo. Pa kakor vse kaže, izdaja monopolska uprava pač denar za reklamo dragih cigaret v Jugoslaviji, kjer je sploh vsaka reklama odveč, ne pa v tujini, kjer je potrebno.
Monopolska uprava bi torej mogla znatno povečati svoje dohodke, če bi poslovala tako, kakor posluje dober trgovec. Če že sama ne zmore takšnega poslovanja, pa naj odda prodajo tobaka in tobačnih izdelkov v tujini v zakup, pa bo tudi povečala svoje dohodke.
Če bi monopolska uprava bolje plačevala pridelovalcem tobak, bi imela tudi država svoj dobiček, če že razlikujemo med monopolsko upravo in državo. Najboljši tobak je v krajih, ki veljajo kot pasivni in katerim mora država vedno pomagati z dobavo brezplačnega žita. V teh krajih je tobak edini pridelek in če bi monopolska uprava plačevala tobak malo bolje, bi ti kraji tudi ne bili več pasivni in ne bi jim bilo treba plačevati podpor. Tudi s tem bi bila že izdatno krita večja plačila za tobak.
Poleg tobaka se zelo mnogo tihotapi tudi cigaretnega papirja. Tudi tega tihotapstva je monopolska uprava v veliki meri sama kriva. Zakaj n. pr. monopolska uprava ne prodaja tudi stročnic, zakaj ne prodaja tako dobrega in raznovrstnega papirja, kakor se prodaja povsod drugod na svetu. Niti en trgovec ne bi uspel, če bi postopal tako, kakor postopa monopolska uprava. Kadilci niti za denar ne dobe cigaretnega papirja, ki ga žele. Ali se je čuditi, če ga potem kupujejo od tihotapcev, ko jim ga ti vrhu vsega prodajajo še ceneje.
Ne gre s samimi policijskimi odredbami, temveč treba je tudi poskrbeti za dobro poslovanje in za odpravo vseh onih glavnih vzrokov, ki povzročajo tihotapstvo. Naj monopolska uprava poveča ceno tobaka, naj prične prodajati tobačne izdelke v tujini in ne le tobak v listu, naj poskrbi za raznovrstno blago in naj zniža ceno tobačnim izdelkom, da bo potrošnja večja — pa more takoj zaslužiti onih 200 milijonov, ki jih sedaj zaslužijo tihotapci, pa čeprav so jim finančni organi vedno za petami.
ju^ostovansUo-bot^aesUe
zi/eze
Kakor je bilo objavljeno v kominikeju
o sestanku našega in bolgarskega zunanjega ministra, bo prvo glavno delo, ki naj omogoči sodelovanje obeh južnoslovanskih narodov, sklenitev trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije. Zato je nad vse važno vprašanje, kakšni so danes pogoji, da se zunanja trgovina med obema državama poveča.
^ n k? vPrašanje odgovarja v »Politiki < dr. Belin z daljšim člankom, v katerem pravi v glavnem to-le:
Zamenjava blaga med Bolgarsko in Jugoslavijo je bila doslej minimalna. Od 4801 milijona Din, za kolikor smo izvozili v letu 1931 blaga, odpade na Bolgarsko le 4-2 milijonov ali približno ena tisočinka. Pri uvozu je slika še slabša. Od 4800 milijonov uvoza odpade na Bolgarsko le 1'3 milijonov. V zadnjih letih se stanje ni znatno izpremenilo.
V	glavnem so uvažali iz Bolgarske semena, izvažali pa kalcijev karbid, žvepleno kislino, natrijev sulfat in emajlirano posodo. V lanskem letu je predstavljal ves ta izvoz sauno vrednost 3-8 milijonov Din.
Ker sta obe državi agrarni, ni dosti upanja, da bi se medsebojna zamenjava blaga dosti povečala. Samo če bi se industrija bolj razvila, potem bi bili mogoči živahnejši trgovinski stiki med obema državama. Pri tem pa je še ta težava, da bi pri sedanjih razmerah mogla ta industrija zelo težko konkurirati s tujo. To bi bilo mogoče 1©, če bi se s posebnimi ugodnostmi zagotovilo industrijam v balkanskih državah, da bi mogle v tuji državi plasirati svoje izdelke po istih produkcijskih stroških, kakor industrije, ki so doslej dobavljale to blago. Dr. Belin navaja za primer tvornico Bat’e v Vukovaru, ki je organizirana tako, da bi mogla zalagati s svojimi čevlji ves
Vsem prijateljem in naročnikom »Trgovskega lista« in vsem, ki delajo za napredek našega gospodarstva,
želi vesele božične praznike »Trgovski list«!
trg ob spodnji Donavi, ki ga je diosedaj zalagala matična tvorndca v Zlinji.
Tako bi nastala potreba po carinski uniji balkanskih držav. Ta misel pa je tako težko izvedljiva, da zaenkrat z njo sploh ni resno računati. Mogoča bi bila le preferencialna podlaga dvostranskih sporazumov. Pa tudi v tem primeru ni upravičen prevelik optimizem, ker se tudi v najmanjših državah širi -misel gospodarske avtarkije, ki pa ustvarja vedno večje težkoče z« izvoz industrijskih izdelkov.
Mogle bi se izgraditi boljše prometne zveze. Toda tudi to je mogoče le, če se poveča promet med obema državama, kajti ob slabem prometu je tudi izboljšanje prometnih zvez skoraj izključeno. Edino, kar se more takoj pozitivnega ukreniti, je to, da se zboljša ladjam promet ob Donavi. Moglo bi se doseči tudi sodelovanje bolgarskega in jugoslovanskega rečnega hrcdovja, kar bi .moglo priboriti obema bro-dovjema dominanten položaj na Donavi. Toda tudi tu je precejšnja težkoča, ker bi takšno sodelovanje zahtevalo precej kapitala, ki ga pa obema državama primanjkuje. Ta težava bi se pojavila tudi pri vseh drugih poizkusih gospodarskega sodelovanja. Balkan bo pač še dolgo odvisen od tujega kapitala, kar tuda ovira uspešno gospodarsko sodelovanje balkanskih držav. Prav ugodne uspehe pa bi meglo dati sodelovanje v vprašanju tujih dolgov, ker ti prekašajo skoraj v vseh balkanskih državah njih finančno moč.
Je mogoče vzpostaviti boljše gospodarske zveze med balkanskimi državami, toda vsak pretiran optimizem je napačen, ker bi povzročil samo nepotrebno razočaranje.
V	besedah dr. Belina je mnogo resnice in je vsa resnica, če bi razpravljali o zboljšanju trgovinskih odnešajev med obema državama le čisto hladno in popolnoma ofioiaino. Toda mogli bi razpravljati tudi pod perspektivo enega gospodarskega področja in z voljo, da se to enotno področje ustvari. To pa je le odvisno od volje za sodelovanje na obeh straneh.
Carinska zveza med obema držama zato ni treba, da ba biila le utopija, temveč more postati postopoma tudi realnost, če bi n. pr. gospodarstveniki na eni in drugi strani izračunali, kako zelo se poveča odjem vsakega blaga s povečanjem enotnega gospodarskega ozemlja. Moglo bi se to povečanje izvršiti tudi le polagoma in za čisto določene izdelke, kakor se n. pr. sklepajo karteli za produkcijo enega izdelka tudi med proizvajalci držav, ki nimajo sklenjene niti trgovinske pogodbe.
Stvar je pač v tem, da postaja marsikatera produkcija rentabilna šele potem ko se more opreti na dosti veliko ped roč j o'. In v tem pogledu bi bili mogoči za obe državi zelo koristni dogovori, ki bi bili obenem pot h gospodarski osamosvojitvi od tujine. Borba za politično neodvisnost balkanskih držav je trajala stoletja, zato tudi boj za njih gospodarsko neodvisnost ne bo dobo-jevan kar na hip. Treba bo pač mnogo delati in predvsem začeti delati. Na začetku vsega tega dela pa je trgovinska pogodba in zato gledamo na njo z optimizmom, pa čeprav Je danes podprta z malo razveseljivimi številkami.
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide vsled božičnih praznikov šele v četrtek ob običajni uri.
Tjctywci a fičceUU g&spodac. i/^casan^U
Zaključna seja uprave Združenja trgovcev v Ljubljani v letošnjem letu
Konec poročila.
Po splošnem poročilu predsednika Zveze trg. z,arii/venj Josipa J. Kavčiča je predsednik Gregorc poročal o trgovski nadaljevalni šoli. Iz preglednega poročila ravnateljstva šole je razvidno, da je uspeh šole zadovoljiv. Šolo obiskuje 94 vajencev in 122 vajenk, skupno torej 216 gojencev. Od teli je bilo v prvem semestru 87 grajanih, 20 jih je dobilo opomin, neizprašani pa so ostali 4. Nekaterim je konferenčni zbor radi slabega vedenja izrekel strog opomin, dočim se je enega poklicalo k redu. V drugem c razredu je 12 učencev in 12 učenk, ki so z ozirom na formalno predizobra/.bo vsi prestopili prvi razred. Opaža pa se, da nekateri nimajo dobrih temeljev in zato jim delata knjigovodstvo iin korespondenca precej preglavice, ostali pa precej dobro napredujejo. Učenci s slabšimi uspehi so •bali pri zadnji konferenci grajani, oziroma opominjani. 3 učenci imajo kljub temu, da so dovršili 4 razrede gimnazije, oziroma meščanske šole, nekateri celo z malo maturo, pomanjkljivo predizobrazbo, predvsem v nemščini. Predlaga se, naj se jih vseeno obdrži začasno še v tem razredu, da se vidi njihov napredek do prihodnje konference.
Ravnateljstvo sporoča nadalje, da se je ustanovil podmladek Jadranske straže. Organizacija podmladka ter njegovo vodstvo se je poverilo učitelju Lojzetu Maroku. V prvih tednih je zbral članstvo, organiziral razredne odbore in nato še skupen šolski odbor. Razveseljivo je, da so se takoj prijavili prar vsi učenci in učenke k podmladku Jadranske straže, torej 94 članov in 122 članic skupno 216. To dokazuje, da se je tudi mladina začela zavedati velikega pomena našega Jadrana. Učenci so se prijavili spontano k pristopu, kar je vredno vse pohvale. Mesečna članarina znaša 50 par in se denar nalaga v Poštno hranilnico. Sklenilo se je, da tekom šolskega leta priredi podmladek Jadranske straže akademijo in po končanem šolskem letu tudi
izlet na Jadran, da spoznajo gojenci lepote našega morja. Obenem pa da tudi vidijo, kako se razvija naše pomorsko trgovstvo.
Uprava združenja je ugotovila, da vladata v splošnem lep red in dobra disciplina na šoli in da izrednih primerov kršitve disciplinskih predpisov ni bilo. Uprava je nadalje sklenila na prošnjo ravnateljstva, da se vpeljejo v letošnjem šolskem letu za učence namesto dosedanjih izpričeval knjižice, ki jih ne bo treba kolkovati in bi s tem odpadla vsa nadaljnja uradna obvestila, poštnina in kuverte, kakor tudi tiskovine za izpričevala, grajo ter opomine.
V	splošnem se bo z uvedbo dijaških knjižic mnogo prihranilo na stroških.
Nato je uprava združenja podrobno razpravljala o izvedbi svojega delovnega programa za prihodnje leto. Največ dela bo vsekakor zahtevala sprememba davčnega zakona. Kakor druga leta, tako bo tudi letos uprava združenja redno obveščala svoje članstvo o vseh davčnih spremembah ter jim obenem pošiljala tudi vsa potrebna navodila, da bo moglo članstvo pravilno
Plenarna seja Zbornice za TOI
bo ▼ četrtek, dne 28. decembra t. I. ob
Yi 9. uri dopoldan v zbornični sejni dvorani
s tem
dnevnim redom:
1. Naznanila predsedstva.
2. Poročilo o delovanju zbornice v dobi od zadnje plenarne seje.
3. Zbornični proračun za leto 1934.
4. Zbornični poslovnik.
5. Službena pragmatika in Pokojninski pravilnik zborničnih nameščencev.
6. Pravilnik za zbornično razsodišče.
7. Pravilnik za povračilo potnih stroškov zborničnih svetnikov
8. Zbornične takse.
9. Predlog za izpopolnitev zakona o zborničnih dokladah.
10. Predlog za izpremembo zborničnega statuta.
11. Samostojni predlogi zborničnih odsekov in svetnikov.
FUZIJA ZAVAROVALNIC
Zavarovalnice »Herceg-Bosna«,
»Tri-
glav« in »Vardar« so se fuzionirale. Dne
16.	t. m. je bila glavna skupščina teh zavarovalnic, ki je sklenila fuzijo. Vse tri zavarovalnice bodo v bodoče poslovale pod skupnim imenom »Uedinjena zavarovalna družba Vardar-Herceg-Bosna-Triglav.«
^ Obrtniško Silvestrovanje v »Trgovskem domiTlk
vršiti vse predpise zakonov in uredb, a da bo pri tem varovalo tudi svoje interese.
Uprava je končno rešila še nekatera interna vprašanja in prošnje ter je predsednik Gregorc pred zaključkom seje voščil vsem navzočnim vesele praznike in srečno poslovno leto 1934 ter zaključil sejo ob 11. uri zvečer.
Češkoslovaški hmeljski zakonski načrt
Češkoslovaška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o obveznem zazna-menovanju hmelja in ureditvi obsega hmeljskih nasadov.
Glavne določbe tega zakonskega načrta so:
Dočim je bilo dosedaj zaznamenovanje provenience hmelja obvezno le za izvozni hmelj, se ta obveznost sedaj razteguje na ves hmelj, ki se pridobiva v hmeljskih okoliših. Samo hmelj, ki ga pridelovalec porabi v svoji pivovarni, je prost te obveznosti. Hmeljaka ozemlja se določijo z vladno nared bo.
Zaznamenovanje provenience vsebuje te podatke: Hmelj z navedbo letnika, dostavek, če je hmelj češki ali moravski, produkcijsko ozemlje in produkcijska občina. Če ima kdo hmeljske nasade v več občinah, navede katero občino hoče.
Ovoj in potrdilo zaznamenovalne postaje mora imeti tekočo številko, ki jo morajo trgovci v svojih knjigah in izkazih zapisati.
Zaznamenovalne postaje so javni zavodi, ki jih ustanove okrajne organizacije hmeljarjev s soudeležbo hmeljskih zadrug.
V enem okraju more biti samo ena zazna-movalna postaja. V upravi gre gojiteljem hmelja dve tretjini mest, trgovcem s hmeljem pa ena tretjina. Za kritje stroškov se pobirajo posebne pristojbine, ki se določijo s posebnim pravilnikom.
PoČenši z letom 1935 postane članstvo v okrajnih organizacijah obvezno za vse hmeljarje.
Drugi del načrta ureja obseg produkcije.
V teku štirih tednov po uveljavljenju tega zakona mora vsak hmeljar prijaviti pristojni zaznamenovalni postaji, koliko je imel leta 1928 in 1929 zasejane ploskve s hmeljem. Do konca 1934 pa bo moral tudi prijaviti, koliko hmelja bo nasadil. Isto prijavo mora vložiti tudi na okrajno glavarstvo. Vlada more iz posebno važnih razlogov, n. pr. v primeru mednarodnih dogovorov o obsegu hmeljskih kultur z uredbo predpisati, koliko sme znašati skupni obseg vseh hmeljskih kultur. To pa >le po zaslišanju pivovarniških organizacij in onih trgovcev s hmeljem ter na predlog
hmeljarskih organizacij. Pri tem se je zlasti ozirati na majhne in srednje hmeljarje. Na hmeljarje, ki imajo manj ko pol hektarja hmelja, se ta določila ne nanašajo.
Nove hmeljske kulture je mogoče zasaditi le z dovoljenjem deželnega urada, na podlagi smernic, ki jih izdela poljedelsko ministrstvo v sporazumu s trgovinskim in na predlog hmeljarskih organizacij. To se ne nanaša na hmeljske nasade, ki bi se zasadili v nadomestilo za opuščene nasade.
Konkurzi in prisilne poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o
imovini trgovke Tramscheg Matilde v Celju. Poravnalni sodnik dr. Mak, poravnalni upravnik odvetnik Stante Jernej. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju dne 1. februarja ob 9. Rok za ogla3itev do 27. januarja.
TJ vodeno jo nadalje poravnalno postopanje o imovini trgovke Florjane Frančiške v Št. Pavlu pri Preboldu. Poravnalni sodnik dr. Mak, poravnalni upravnik odvetnik Mirko Hrašovec. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju dne 25. januarja ob 9. Prijavni rok do dne 20. januarja. Kvota 40% plačljiva v 10 mesečnih enakih obrokih.
Odpravi se konkurz, ki je bil razglašen o imovini Holbl Tomaža, posestnika pri Sv. Primožu nad Muto.
BELI SAM !
r*/
VUuricajjU pa/at/estett datnoZ MsdUek, Mi Hadotn&duie vsi tufa 4xcabt&
pcasUt. izdeluje:
Ljubljana
Vsak, kdor ima hmelj v zalogi, mora vso količino hmelja, ki ga ima v zalogi, prijaviti statističnemu uradu do 1. avgusta.
Vse pogodbe o prodaji hmelja, ki so sklenjene pred 15. julijem, so neveljavne.
V	tretjem delu zakonskega načrta se govori o upravi in nadzorstvu zaznamovalnih postaj.
Ze v 24 urah
barva, plesira in ke-mitnn nnaii obleke, klobuke itd. SkroM in ovetlolika rtrajee, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domaie perilo
tovarna JOS. REICH
Pnljaneki nauip 4—fl.	fleleburgova ni. 8.
Telefon It 22-72.
POSREDOVALNO POSTOPANJE ŠE VELJA
Pravosodni minister je izdal v soglasju s trgovinskim ministrom na podlagi čl. 39. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov to pojasnilo:
Sodni sklepi, s katerimi se po tem členu uredbe o posredovalnem postepku dovoljuje otvoritev posredovalnega postopka, ostanejo v veljavi tudi po razveljavljenju uredbe o posredovalnem postopku. Dokler traja posredovalni postopek po tekočih sklepih, se ne morejo dovoliti proti dolžr nikom nobena sredstva izvršbe ali zavarovanje, temveč veljajo za vse te sklepe posledice, določene po uredbi o posredovalnem postopku.
f&ovctu
Bivanje kraljevske dvojice v Zagrebu
napravlja vedno globlji vtis in naša druga d:r/.avna prestolnica postaja vedno krepkejša opora jugoslovanske misli. Tako kralj, ko kraljica se večkrat sama sprena-, ata po mestu in vedno ju ves narod navdušeno pozdravlja.
Grški zunanji minister Maks'mos je prišel v Zagreb, kjer je imel daljšo konferenco z zunanjim ministrom Jevtičem.
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Albanijo je bila podpisana v sredo v Beogradu.
Živahna diplomatska pogajanja se vodijo v prestolnicah zapadnih velesil. Posebno važnost pripisujejo sestanku francoskega in angleškega zunanjega ministra. Angleži bi na vsak način hoteli doseči nekakšen sporazum z Nemčijo, Francozi tega ne odklanjajo, zahtevajo pa z vso odločnostjo, da se vodijo razorožitvena pogajanja edinole v Ženevi pod okriljem Društva narodov.
Švedski listi obširno komentirajo Bene-ševo pariške konference ter pravijo, da je stališče Male antante v korist vseh malih držav in da je zato dobro, če se vse male države vzajemno podpirajo v bOjU proti diktaturi velesil.
Belgijski parlament je dovolil izredni kredit 759 milijonov frankov za reorganizacijo belgijske vojske.
Pri rumunskMi volitvah je zmagala, kakor je bilo tudi za pričakovati, z veliko večino vladna liberalna stranka, ki je dojila 55% vseh oddanih glasov. Volilna .udeležba je znašala 75%. Vladna stranka dobi 303 mandate, zaranisti (Maniua) 29, liberalni disidenti Bratiana 10, kmečka stran-ta Lupe 10, fašisti prof. Cuze 9, madjarska stranka 9, druge stranke 9 mandatov.
Španski vladi Lerrouxa je izrekel parlament zaupnico z 265 proti 53 glasovom.
Francoski senat je sprejel Chautempsov sanacijski načrt z 206 proti 57 glasovom.
Ital. podtajnik v lun. min. Suvich pride januarja na Dunaj, kjer se bo pogajal z avstrijsko vlado, da bi Avstrija uvažala več manufakturnega blaga iz Italije proti
kompenzaciji v«5joga izvoza leea v Italijo.
Avstrijska vlada namerava razpustiti
vse delavske zbornice, kar bi bil začetek| njenega nastopa proti socialnim demokratom.
Prva bolgarska tvornica briketov je začela delovati v Pemiku. Tvornica je sklenila z bolgarskimi železnicami pogodbo m več let. Tvornica ima veliko kaj>aciteto, njene cene pa so precej nižje, kakor pa so bile dosedanje cene za briket v balkanskih državah.
15 milijonov lir je dovolila italijanska vlada podpore gojiteljem riža.
Francoski polet čez Saharo je uspešno zaključen. Francoski letalci so preleteli razdaljo 260C0 kilometrov v 40 dneh.
Velike demonstracije so priredili angleški komunisti pred nemškim veleposlaništvom v Londonu.
Državni udar pripravljajo irske »modre srajce«, ker je bil aretiran njihov voditelj general 0’Duffy. Vsled razsodbe sodišča pa so ga morali izpustiti.
Sovjetska vlada je podelila neki ameriški skupini koncesijo za izkoriščanje zlatih ležišč v Rusiji. Družba bo oddajala le gotov del pridobljenega zlata vladi.
Runrunske državne želeinice so bile novembru prvič v zadnjih 12 mesecih aktivne, pa čeprav je železniška uprava in ■ves ti rala eno milijardo lejev v obnovitvena dela.
Poljska vlada je določila 2 in pol milijona zlotov za pospeševanje izvoza tekstilnega blaga.
Angleške državne finance so se znatno zboljšale. Od 1. aprila do 2. decembra so se dohodki povečali za 12 milijonov funtov na 376 milijonov, izdatki pa so padli za 53 milijonov funtov.
Sedem banditov je vdrlo v chicaško ban-; ko Unity Trust Bank, kjer so zvezali vse uradništvo in nato z dinamitom razstrelili safe in odnesli velikanski plen v denarju in draguljih.
Codex sinaiticus, najstarejše sv. pismo so prodali sovjeti Angležem za 10000C funtov.
Dva angleška parnika sta se vsled silnega viharja potopila ob angleški obali vso posadko.
Krsta Cievarič, znani beograjski novi nar, je začel izdajati v Beogradu nov po4 litični list »Beogradski odjeke.
JU
'P-
ko
a-
v-
je
n-
in
O- !
0-o n-a. e-
6-
a-
u-
B-
ie
ib
le
ti
ni
a-
1-
:o
>
9-
>i
9-
H-
:a
a-
>T
le
z
La
-ti
o.
iti
:k
a-
e-
)0
O,
>a
□-
ca
10
sli
e-
u-
re
Sa
'i-
a-
le
v
k-
Q-
ia
li-
li-:
10
30
)V
53
a
e
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek
DOBAVA — PRODAJA
Dne 29. decembra bo pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu licitacija za dobavo 4400 kg žičnikov.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. decembra ponudbe o dobavi raznih tiskovin, 800 kg dinamo olja, 800 kg strojnega olja, 1300 kg vulkanskega olja, 600 kg cilintderskega olja, 200 kg masti za mazanje železnih vrvi in 25 kub. metrov smrekovih desk.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 28. decembra ponudbe o dobavi 1300 kg bakra, 580 kg bakrene pločevine, 570 kg medeninaste pločevine, 2800 kg munc-kovine.
2. hidroplanska komanda v Divuljah sprejema do 27. decembra ponudbe o dobavi raznega električnega materijala.
Kosti se prodajo na javni ustmeni licitaciji dne 28. decembra pri Zagrebški garnizijski upravi v Zagrebu.
Sečnja stoječih iglastih dreves se odda potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 29. decembra pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani.
TOmjflIBlJANSKt-BORZi
fenetmoporoolo'.
Devizno tržišče
Tcndcnca stalna, promet Din 1,878.993-41.
Tekoči borzni teden izkazuje v primeri s pretečenim tednom (2.018 tisoč dinarjev) nazadovanje deviznega prometa za 139.000 dinarjev.
Na poedinih borznih dnevih je bilo gibanje deviznega prometa zelo različno:
Dne 18.	dec.	1933	Din 365.786-71	Dunai.
Dne 19.	dec.	1933	Din 158.284-70	Dunaj.
Dne 20.	dec.	1933	Din 346.100--	Din.
Dne 21.	dec.	1933	Din 567.400-79.	Dunai.
Dne 22.	dec.	1933	Din 441.471-21	Din.
Iz gornje tabele je razvidno, da je bil najmočnejši, t. j. največji dnevni promet dosežen na včerajšnjem in predvčerajšnjem, najmanjši pa na torkovem borznem sestanku-
Narodna banka je posredovala na vsakem poedinem borznem sestanku tekočega tedna v dosedanjem obsegu in dala na razpolago samo Londona za 200.000 Din.
Od privatnih zaključkov je bilo nabavljeno Amsterdama za 1000 Din, Berlina za 15, Curiha za 6, Londona za 22, New-yorka za 32 tisoč dinarjev.
Boni grške Narodne banke so bili trgo-vani samo na ponedeljkovem borznem sestanku po tečaju Din 36-—; skupno je bilo nabavljeno drahem za 41.000 Din.
V avstrijskem privatnem kliringu je bil totedenski devizni promet večji in sicer za 142.000 Din v prometu z inozemskimi dinarji, a 79.000 Din v prometu z avstrijskimi šilingi. Največji zaključki v avstrijskih šilingih so bili perfektuirani dne 18. t. m. po tečaju Din 9-15 in dne 21. t. m. po tečaju Din 910.
Iz primerjanja skupnega v poedinih devizah tekom tega tedna doseženega deviznega prometa napram prejšnjemu tednu je razviden njih porast, oziroma padec po spodnji razpredelnici:
Devize	tek.	teden	prejšnji	ted.
vse v tisočih dinarjev
Amsterdam	1	4
Berlin	15	48
Cuirih	6	120
London	222	243
Newyork	32	109
Pariz	—	76
Solun	41	34
Trst	—	43
Din. deviza	761	619
Dunaj	801	722
Temeljem spodnjih deviznih tečajnic so se tekom	tedna	okrepili	devizni	tečaji
sledeče (vse izraženo v točkah): Amsterdam 1-11, Berlin 1-67, Bruselj 0-83, London 0-67, Newyork 47-22, Pariz 0-30, Praga 022 in Trst 0-06. Curih je beležil konstantno nespremenjeno.
18. dec. 1933.	22.	dec. 1983.
najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam	2302-63	2313-99	2303-74	2315-10
Berlin	1364-58	1375-38	1366-25	1377-05
Bruselj	79635	800-29	797-18	801-12
Curih	1108-35	1113-85	110835	1113-85
London	186.86	188-46	187-53	189-13
New York	3622-16	3650-42	3669-38	3697'64
Pariz	224-35	225'47	224-65	225-77
Praga	170-01	17087	170-23	171-09
Trst	300-57	302-97	300-51	302-91
Efektno tržišče
Tendenca na efektnem tržišču je bila skozi vse tekoče borzne dneve mlačna, dočim so notice skoroda vseh na tukajšnji borzi beleženih državnih efektov oči-tovale stalna tečajna slabljenja izvzemši Vojne škode, ki je nasprotno okrepila svoj denarni tečaj za 1 točko, blagovni pa za 3 točke. Bančni in industrijski vrednostni papirji tudi v tem tednu niso beležili. Edini zaključek beleži Vojna škoda dne 19. t. m. po tečaju Din 292-—.
Efektna 'tečajnica tekočega tedna:
7 % invest. posojilo: 18. dec. 54—56,
19. ;in 20. dec. 53. povpr., 21. dec. 54 povpr., 22. dec. 55 povpr.
4 % obveznice: 18. dec. 30 .povpr., 19. in
20. dec. 26 povpr., 21. dec. 26—27, 22. dec. 27 povpr.
8 % Blaiir: 18. dec. 40—42, 19., 20. in
21. dec. 38—42, 22. dec. 38—40.
7 % Blair: 18. dec. 37—38, 19. dec. 35 do 37, 20. dec. 35—37, 21. dec. 36—38, 22. dec. 34-36.
Seligmamove obveznice: 18. dec. 53—55, 19. in 20. dec. 52 povpr., 21. dec. 51 povpr.,
22. dec. 50 povpr.
Beigluške obveznice: 18. dec. 40 povpr., 19. in 20. dec. 37 povpr., 21. dec. 36—37, 22. dec. 37—38.
Vojna škoda: 18. dec. 294—295, 19. dec. 292—292, 20. in 21. dec. 295—297, 22. dec. 296—298.
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna, povpraševanja še nadalje živahna
Akoravno se je situacija pri izvozu lesa v splošnem nekoliko zboljšala, se vendar cene niso zboljšale. Povpraševanja po raznem blagu so sicer živahna, a blago se le težko dobi, ker se je vsled splošnega pomanjkanja gotovine — v primeri z drugimi leti — zelo malo produciralo. Tako so stare zaloge v bukovini, javorju in hrastu popolnoma izčrpane, kajti tega blaga se ni produciralo za skladišča, ampak samo proti naročilu. Posledica tega pa je, da suhega blaga sploh manjka, dočim pa sveže blago — vsled teže in nizkih cen — stroške podvoza težko podnaša. Veliki snežni zameti zelo otežkočujejo nakladanje in izvoz lesa. A tudi pri vozarini nastanejo vsled snega in mraza, glede teže blaga, vozarinske diference, ki zadenejo navadno našega producenta, ker se to pri tehtanju vagonov neupravičeno ne upošteva. Z druge strani pa so tudi težkoče zbog nestalnosti vremena tudi glede dobavnega roka, ker ne moremo z gotovostjo računati, da prispe blago v istem času kakor v normalnih razmerah. To dejstvo vpliva posebno na blago, ki se mora na-g??.1*1 na ladi<>, t. j. tako tvane ladijske pošiljke. Zbog tega pa se morajo vsa ta dejstva v sedanjih prilikah upoštevati pri kalkulaciji pri izvozu blaga.
Zaključkov ni bilo na tukajšnji borzi, dočim so ostale brez izprememb cene srorekovega-jelkovega in hrastovega lesa. Nasprotno pa so poskočile cene bukovini kakor sledi (vedno v Din za 1 m3 foo vagon slov. nakl. postaja): Deske plohi, naravni, neobrobljeni, 15. t. m. 320 do 360, 18. t. m. 340 do 370; deske plohi, naravni,
S
amo zares dobro blago
uživa trajno
dober glas!
Zanesljiva kvaliteta, privlačen ovitek, zvočno ime: Schichtovi izdelki! Vsakdo jih pozna, vsakdo jih ceni, zahvaljujoči njihovi odlični kvaliteti.
Terpentinom milo Zenska hvala
Jelen milo
Radion
Mm
lux
10*
/
l
%
S
"Sle-
mo
S« sv°'j,oveeo
ilcem
»u
SVO\ Pr°
irnot-
ostrorobi, 15. t. m. 450 do 550, 18. t. m. 460 do 560; deske plohi, parjeni, neobrobljeni, 15. t m. 400 do 475, 18. t. m. 450 do 600; deske plohi, parjeni, ostrorobi, 15. t. m. 650 do 750, 18. t. m. 670 do 770; testoni monte, 15. t. m. 390 do 405, 18. t. m. 390 do 405; drva bukova za 100 kg, 15. t. m 11 do 12, 18. t. m. 12 do 13; drva hrastova za 100 kg, 15. t. m. 9 do 10-50 18. t. m. 10 do 10-50.
Za suho gorivo-drvo ni posebnega zanimanja, ker ni nobenega povpraševanja iz Italije, ki krije svoje letošnje potrebe iz drugih držav.
Povpraševanja:
Več vagonov neobrobljenih bukovih plohov, L, II., III., monte, suhih.
Več vagonov neob robljenih javor je vih plohov (beli javor), I., brez grč in napak, z ravnimi vlakni. Dolžina 2-20—2-70 m, 14 cm širine naprej, 27 do 70 mm debeline.
1 vagon smrekovih letvic, 24/38 in 24/48 mm, 4 m dolžine, nekaj se tolerira 2-50 do 3-50 m. — Zdravo, merkantilno blago, suho. — Ceno staviti franko vagon Postojna.
1 vagon smrekovih, jelovih desk. III.. Širina 16 cm naprej, debelina 18 mm. dolžina 4 m. Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
1 \agon bukovih neobrobljeiiih, neparjenih plohov, I., II., III., monte. suhih. 2 m dolžine naprej, debelina 50—100 mm, širina 16/17 cm naprej. — Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
1 vagon bukovih neobrobljenih, neparjenih plohov, I., II., suha roba. dolžina 2 m naprej, 30, 40 in 50 mm debeline. Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
Podmere in deske. III. debeline 12. 18, 24 mm. Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
Bukovi plohi, I., II., III., monte, neobroblje-no blago, debelina 58 mm. Ceno je staviti za m3 franko vagon Postojna.
40 do 50 m3 lipovih neobrobljenih plohov, L, II. od 2 m dolžine in 20 cm širine naprej, v debelini 50 do 120 mm.
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah. V poštev pride samo beli javor.
Morali in polmorali smreka in jelka, 78/78 milimetrov, 38/78 mm, dolžina 4, 5, 6 m.
100 m3 kratic smreka-jelka, debelina 13 mm; 50 m3 kratic smreka-jelka, debelina 18 mm.
1 vagon orehovih neobrobljenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm.
100 m3 Jelovih (smrekovih) desk. podmera, 24 mm debeline, 4 m dolžine od 8 do 17 cm širine, kvaliteta I.. II., III., monte.
Deske smreka-jelka, III.. 18 mm, deske smreka-jelka, III., 38 mm, podmera 28 mm.
Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte, 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I.. II.. 27. 33 in
35 mm.
Bukovi nlohi, parjeni. 27 do 100 mm.
Bukovi hlodi. I.
50 m3 neobrobljene, surove, suhe bukovine, I., II., III., 27 mm od 2 m dolžine naprej: 20 m3, I., II., 40 in 50 mm debeline in od 2 m naprej; večje količine jelovega lesa III. vrste, dimenzija 18 in 24 mm.
Madrieri: 150 mJ.
Foderine, 100 m3. I., II., 4 m dolžine.
Smreka (komisijska), 40 m3, I., II.
Smreka-jelka, III., 4 m dolžine. 18—48 mm debeline; podmere, III., 4 m dolžine, 28 mm debeline; kratice, 1-50 do 3-50 m dolžine, 13, 18, 24 mm debeline; morali, 4 m dolžine 3-50 X 7. 8X8. 4X4 cm.
3 vaeoni orehovih plohov, I.. II., suhih, od 27 do 100 mm (120 mm) debeline.
Orehovi surovi, neobroblieni plohi, osušeno blaero 40 do 100, od 18 cm širine naprej.
Več vagonov desk. Iti.,"smreka, jelka, 12, 18, 24, 28, 48 mm; kratice in podmera.
Ponudbe:
Več vagonov I. orehovega lesa.
1 vagon I. jesenovih in lipovih hlodov.
1 vagon I. javorja od 2 in dolžine naprej.
Kolobarji za kurjavo, 20/50.
Žitno tržišče
Tendenca Še nadalje čvrsta
V tekočem tednu ni bilo perfektuiranih nobenih zaključkov, dočim je tendenca ostala nespremenjeno čvrsta. Od 18. t. m. dalje notira pšenica za 2 in pol pare nižje nego 15. t. m. in prav tako moka za 5 par nižje pri kilogramu, kakor je razvidno iz žitne tečajnice.
Cene za 100 kg fco vagon:
Koruza: promptna dobava, navadna vozr nina, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 130-— do Din 132-50; umetno sušena, promptna dobava, slov. post., plačilo 80 dni Din 120-— do Din 122-50; umetno sušena, dobava januar 1934, slovenska postaja plačilo 30 dni Din 127-50 do 130-— dinarjev.
Pšenica: sremska, 78/79, 2%, zdrava, suha. rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 142-50 do Din 145-—; baranjska, 78/79, 2%, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 142-50 do Din 145-—; bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni Din 145-— do 147-50.
Mlevski izdelki:
Moka: bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni Din 250*— do Din 255-—,; banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 80 dni Din 260-— do 265-—.
Od/uci fnaA&kfi Soffifr
dtMtdvb
NOVA OBRESTNA MERA
V	smislu določb čl. 1. uredb© o maksimiranju obrestne mere sta objavila Društvo bančnih aavodov za Dravsko banovino in Zveza jugoslovanskih hranilnic v »Službenem listu«, da bosta plačevala kot najvišjo obrestno mero za izposojeni denar:
a) za banke v obliki del. družb največ 5% čez eskontno obrestno mero Narodne banke, to je 12-5%,
b) za regulativne hranilnice največ 3% čea eskontno mero Narodne banke, to je 10*5%.
Mednarodni borzni indeks
Na svetovnih borzah je bilo v preteklem tednu večinoma mlačno razpoloženje. Le na berlinski, amsterdamski in bruseljski je bilo opaziti rahlo zboljšanje, kakor kažejo naslednje številke:
Koncem 1927 = 100%.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je objavila, da bo od 31. decembra dalje plačevala od hranilnih vlog 4%, od vezanih pa 5%. Rentni davek morajo plačevati vlagatelji sami.
Zveza slovenskih zadrug in Zadružna Zveza v Ljubljani sta objavili sklep, da naj zadruge določijo tudi za nekmetske dolgove čim nižjo obrestno mero, nikakor pa ne višjo ko 9*5%.
V	Sloveniji se bodo torej plačevale za dolgove pri zadrugah največ 9*5% obresti, pri regulativnih hranilnicah 10*5% in pri bankah največ 12*5% obresti.
Od vlog pa bodo dobivali vlagatelji največ 5% obresti.
Po poročilu Združenja vojvodinskih bank
se je stanje hranilnih vlog v vsej državi zmanjšalo dne 1. novembra od 9820 (v oktobru) na 9703 milijonov dinarjev. Vloge pri kreditnih zadrugah in državnih denarnih zavodih tu niso vštete.
Hranilne vloge v avstrijskih hranilnicah »o se v novembru povečale za 9*5 milijonov šilingov.
London
Pariz
Berlin
Praga
Dunaj
Bruselj
Amsterdam
Curih
Stockholm
Newyork
2. XI. 2	.XII.	9. XII, 16	XII.
	1933		
70*1	69*6	70*6	70*1
61:3	61*2	60*9	60*7
28*0	28*7	27*3	28*0
54*3	52*9	52*9	52*8
28*2	27*1	26*4	26*4
27*6	28*6	28*7	29*0
32*5	32*7	33*2	33*4
43*6	43*2	43*4	43*1
10*7	10*5	10*3	10*1
59*4	58*9	59*8	58*6
tečajev	10	svetovnih	borz
izračunani mednarodni borzni indeks se je v preteklem tednu znižal od 41*3 na 41*2 odstotka.
KllfEIE
vSc/l Vlirl- fio
ali hiU
napdidmjk
KUiARNAlTDEU
IJUBLJANADAIMAIIHOVAII
Štev. 14311/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo v Zabukovci na dan
17.	januarja 1934 oh 11. uri nabavo raznega železa.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 21. decembra 1983.
Program ljubljanske radio postaje
Nedelja, dne 24. decembra: 8T5: Poročila. — 8*30: Gimnastika (Pustišek Ivko).
—	900: Versko predavanje. — 9*30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10*00: Zavarovanje starih in onemoglih delavcev (R. Smersu). — 10'30: Pevski koncert ge. Thierry-Kavčnikove s spremljevanjem Radio orkestra. — 11*30: Slovenska glasba, izvaja Radio orkester. — 12*00: Cas, božične pesmi, zvonovi in orgije v reproducirani glasbi. 16*00: Higijena kmetskega doma (ga. Grumova). — 10'30: Oktet »Ljubljanskega Zvona« poje staroslovenske narodne božične pesmi. — 17*15: Plošče. — Prenos zvonjenja iz cerkve Sv. Petra. — 18*15: Božični otroški govor (Manca Romanova). — 18*40: Radio orkester izvaja božično glasbo. — 20*00: Božični govor (dr.
Janko Tavzes). — 20*30: Orgelski koncert na ploščah. — 21*00: Prenos zvonjenja iz Betlehema. — 21*15: Božične pesmi poje mešani zbor. — 22*00: Recitacije (dr. Magajna). — 22'30: Citre solo, g. Mezgolits. — 23*00: Reproducirana božična glasba. — 24*00: Prenos polnočnice iz cerkve sv. Petra. —
Ponedeljek, 25. decembra: 8*15: Poročila.
— 8*30: Orgelski koncert g. Arnič. — 9'00: Versko predavanje: — 9*30: Prenos iz razstave kanarčkov-vrvivcev (licej). — 10*00: Prenos iz stolnice. — 11*00: Radio orkester. — 12*00: Cas, Godba na pihala, operni zbori v reproducirani glasbi. — 16*00: Božične pesmi poje gosp. Marjan Rus. — 16*30: Čajkovski VI. (na ploščah). — 17*15: Duet citrašev Ahačič — 20*00: Vijolinski koncert g. Mirka Honerleina. — 20*30: Vokalni koncert ge. Zlate Gjungjenac-Gavel-la. — 21*15: ‘Radio orkester. — 22*00: Radio jazz.
Torek, dne 26. decembra: 7*45: 0 negovanju gozdov (Ing. Tavčar Karel). — 8*30: Reproducirana glasba. — 9*00 Predavanje Društva šola in dom. — 9*30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10*00: Prenos z razstave kanarčkov-vrvivcev (licej). — 10*30: Vokalni koncert g. Betetta s spremljevanjem radio orkestra. — 11*15: Slovenska glasba, izvaja radio orkester. — 12*00: Cas, Tla so namazana, polka ukazana (reproducirani stari in novi plesi). — 15*00: Prenos z ljubljanske opere ga. Jerr.
— 20*00: Slovanski plesi (Dvorak) prenos iz Prage. — 21*45: Cas, poročila. — 20*00: Naši kvarteti in okteti pojo na ploščah. — 22*30: Angleške plošče. —
Sreda, dne 27. decembra: 12*15: Reproducirani operetni venčki. — 12*45: Poročila. — 13*00: Cas, reproducirane češke narodne pesmi. — 18*00: Komorna glasba, Radio kvintet. — 18*30: Odlomek iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja« (Delakov studio). — 19*00: O vzrokih in posledicah slepote (Josap Kobal) — 19*30: Literarna ura (Miran Jarc). — 20*00: Seviljski brivec (Rossini) iz studia. V odmoru: Cas in poročila.
Četrtek, dno 28. decembra: Reproducirani vokalni koncert: arije. — 12*45: Poročila. — 13*00: Cas. Reproduc. glasbene slike: Iz daljnih dežel. — 18*00: Predavanje za. kmet. gospodinje*. O pravi štedljivo-svi (ga. Govekar jeva). — 18*30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 19*C0: Srbohrvaščina (dr. Rupel). — 19*30: Plošče po željah. — 20*00: Prenos iz Beograda. — 22*00: Cas, poročila, Radio jazz. —
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Sobota, dne 23. decembra: Pravica do greha. Red C.
Nedelja, dne 24. decembra: Zaprto.
Ponedeljek, dne 25. decembra ob 15. uri: Mlinar in njegova hči. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20. uri: Cvrčok aa pečjo. Izven. Globoko znižane cene.
Torek, dne 26. deoembra ob 15. uri: Pe-trčkove poslednje sanje. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20. uri: Kulturna prircdUev v Črni mlaki. Izven.
Opora, začetek ob 20.
Sobota, dne 23. decembra: Zaprto.
Nedelja, dne 24. decembra: Zaprto.
Ponedeljek, dne 25. decembra ob 15. uri: Manou. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Tičar. Nova uprizoritev. Izven. Znižane cene.
Torek, dne 26. decembra ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: Traviata. Izven. Znižane cene.
Izšla je
BUSlIkOVi
VINKA PRATIKA
za navadno leto 1934,
ki inifi 56$ dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Vetih) Pratiki« na|dcš »se, kar človek potrobu]e vsak dani Katoliški koledar r nebesnimi, solnšnimi luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji i - solntne In lunine mrke; - lunine spremembe; - poštne določbe za Jugoslavi|o; - lestvice »a kolke, za pobotnice, kupne pogodbe In račune; - konzulate tu|ih držav v L|ubl|anl In Zagrebu; - vse se|me na Kran|skem, Koroškem, štajerskem, Prekmurju, Medžl-murji in v Julijski Beneči|i; - pregled o koncu brejosti živine; popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v proteklem letu; - tabele za računanjt obresti; - življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; - oznanila predmetov, ki |ih rabi kmetovaleo In žena v hiši. — Cena 6 Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi V vseh večjih trgovinah in se lahko naroCl tudi pismeno pri zaloZnlkU
tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani.
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Kadoiška c. 2 Volarski pot 1
TVORN1CA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
— ‘Celeron št. 2263
Slrzoiavi žKrispercoloniale X]ubliana
Ani Krisper Coloniale
Lastnik : Josip Verlič Ljubljana
iDunajska cesta 35
Ustanovljeno leta 1840
‘Veletrgovina koloni-talne robe.
1Vetepraiarna kave. ZMlini za dišave.
Zaloga špirita.
raznega zganiu in
koi
ijaka. Ztineralne vode.
Hočna postrežba.
Ceniki na razpolago
Išže se
krajevni zastopnik za Specijalno gradbeno okovje za Ljubljano.
Ponudbe z referencami poslati na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5., pod br. „113’*-
Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
Ureditev dolgov, poravnalne in konkurzne zadeve, vpeljavo knjigovodstva, stalni nadzor in vodstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, revizijo uprave, izdelavo proračunov in kalkulacij, upravo hš.vse informativne in druge trgovsko-ubrtne posle poverite zaupno koncesijonirani
KOMERCIJALNI PISARNI, LOJZE ZAJC
sodni zadr.revizor In zoprlsvienUlrokovn^ v kn),flovods.vu LJUBLJANA, FLOHI1ANSKA ULICA 10,1
IIIIIIIIIIIIIIIIIU
uuuuuuiuiiiiiiuiiJiuiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiinimii
iiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
uuuUlIllIlIlUllUlllIlIllliiniiiniiiiiiiiiiiiMlilliniiiiiiitiiiiiniiiim
imni*
TISKOVINE
mjumklrgmke, uradne,rekla m-
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
m?
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
N
U
m
/
t
o>
v
v
g
k
K
z;
li
k
ti
P
a
ti
b
k
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. * U Trgov«!
ki »-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.