SLOVENSKI GLASNIK
Izhaja 1. in 15, dne ˇ mescu.
Lepoznansko-podučen list.
Velja za celo leto 3 gold.
Vreduje   in   na   svilio   daje:   Anten Janežie.
St. 15.
V Celovcu 1. julija 1861.
VII. ZV.
Materno okó.
(Zložil Fr. Cegnar.)
Kak 8i lesketAla, o zvezda nebeška! Kak si mi pojila veselo sercé, Ko vedil se nisem, da sreča človeška Ko roža prezgodnja umira cvete!
Ozerla si pervie se na-me veselo, V radosti oblila me z gorko solzo, Ko me je življenje v naročje sprejelo, Ko sta se odperla mi svet in nebo.
Z ljubezni plenicami si povijala, S premiiimi žarki ogrevala me, V mladost ljubeznjivo si mojo sijala. Ko nikdar nobena še zvezda mi ne!
Ko nikdar nobena mi zvezd ne posije. Kar ima nad mano jih sinje nebo. Ah, zvezda ! oblak mi že davno te krije, Sttmnélo si — materno milo okó!
Pravi prijatei.
(^Spisal J. Kosmač.)
Popotnik pridem {ea goro, 04 doma vzamem ie slovo, In kamor se okó ozri, Povsod se mi nov svet odpre.
P red kacimi 60 leti živel je v naših krajnskih hribih na Notrcnjsktm že prileten mož s svojo majhno diužinico. Bil je pobožen in priden gospodar, imel je ženico po božji volji, Nežo po initnu, ravno tako delavno in skerbno za pravo go.«podinslvo, kakor za poduk in izrejp otročičev svojih. Imela sta namreč dvoje otrok, Štefana in Katrico, ktera sta ljubila kakor sama sebe. Olročiča sta jima bila v vsth rečeh že od mladih nog golo veselje. Kar sta le počela, sta rada in s posebnim veseljem opravljala in dover-ševala. V izgled sta bila otrokom cele soseske. Sosedje so ju pa tudi med vsemi drugimi paglovci cele vasi čislali. Marsiktera mati je svoji hčerki živo priporo-čevala se tako vesti, ubogati in tako ravnati, kakor se Serpanova Katrica vede, uboga in ravna: če boš taka kot Katrica, Bog in ljudje le bodo veseli, in obljubim, ne boš ga kruha stradala nikdar. — Glej, ferkolin! pravi marsikteri oče svojemu sinu, kako Ser-panov Stefan, čeravno ni nikdar šole vidil od znotraj, bere v cerkvi iz molitevskih bukvic, da ga je lepo viditi, ti      že poldrugo leto hodiš v šolo hlače tergat,
pa ne znaš še lično brati, še menj pa kaj drugega! Kje se je Štefan tega naučil ? Morebiti v šoli 1 O ne ! Le ennialo poterpi, dragi bravec! To ti pozneje povem, zdaj hočem samo memo gredé nekoliko od ljudskih šol svoje dobe v misel vzeti.
Da se je mladost o moji dobi v šoli malo koristnega naučila, tega sem se sam popolnoma prepričal, ker sem tudi, deček še pri sedmih in osmih letih, sam v farno šolo hodil. Ob tisti dobi pa ni bilo toliko ljudskih učilnic, kakor dan današnji; poredkoma so se kmeliški fantalini in dekleta nahajali, da bi se bili v šolo pošiljali, in še tisti, ki so tje hodili, se niso veliko koristnega navadili. Kako fo da ne? — Le poslušaj, radovedni bravec!
Moj rajnki oče, ki so sami počasi brati in nekoliko za svojo rabo tudi čečkati znali, so želeli, da bi se tudi jez in Andrejče, moj mlajši bratec, saj toliko brati naučila, da bi zn<tla iz bukvic v cerkvi moliti: zato so nama abecednik, tako imenovani platel-tof, kupili. S tem so nama neizrečeno veselje k branju zbudili. Pri pervi pnliki so nama jeli v njem čerke zaporedoma izrekovati, in kmalo sva jih zapomnevala tuko, da sva jih po versti v dvrh dnevih od perve do zadnje po imenu iznkati vedila: če so jih nama pa jeli sem ter tje med drugimi čerkami kazati, sva se koj prepričala, da ničesar ne znavii: bile so nama le po imenu, ne pa po podobi zniine. Pri vstm tem nama vendar ni veselje do branja upadlo: začela sva jih natanko pregledovali in eno od druge razločevati, in tako sva si jih kmali v glavo vtepla. Drugo nedeljo popoldne, ker kmet ne ulegne se med tednom z branj* m ukvarjati, je bilo, česar nikoli ne pozabim, v spominu mi je še tako, kakor da bi bilo včeraj. Oče od večernice (keršanskega nauka) pridši, naju k sebi pokličejo, iz miznice abecednik in evangeli vzamejo, ter pravijo: „Pridila sem, bom vidil, koliko čerk že znala!* — Radovedna se jim pridruživa, začno naji izpraševati, in ker vidijo, da sva si jih, skoraj bi djal brez spolikleja usvojila, se začudijo in pravijo: „Tri sto medvedov, če se bota tako pridno učila, bola kmali brali znala!". — Da je slovenska mladost res bistre glave, boš dragi bravec rad poterdil, kar je Vodnik že pred 53 leli na svoje rojake prepeval:
Za uk si prebrisane glave. Pa čedne in terdne postave ;
Išče te sreča,
Um ti je dan,
Kajdel jo boš, ak
Nisi zaspao. k.
— 78 —
Od (Ine do dné je šlo nama učenje bolj od rok. Je!a sva čerke zlogovati in kmali po tem počasi brali. Ker so tedaj oče iz najinega nipredovanja sčasoma previdili, da sva bistrili grlavic, so sklenili mene v domačo farno  šolo dati, in že tisto jesen me grejo k solmošlru zapisat.   Ko se po vseh svetih šola začne^. grem z drugimi vaškimi učenci tudi jez pervikrat v šolo.   Akoravno sem  poln veselja proti  šoli sopihal, mi vendir s porva v šoli mirno sedeti in na  podukj paziti, ker sem bil prostega gibanja vajen, nikakor ni dopadlo; toda sem se bil berzo privadil, tem beržejea pa, ker sta me jela gospod učenik keršanskega naukaj in šolmošter med drugimi učenci hvaliti zastran lepega^ zaderžanja in verle učenosti, in tako mi je preteklo v hipu šolsko leto, da nisem vedil skoraj kedaj; in koneq leta sem bil su č(?z vse s šolskim darilom obdarovan.! Tako sem se bil šolske klopi  privadil,  da sem res rt šolsk h praznikih dolg čas prodajal in v eno mer očeta popraševal,   kdaj  se spet šola začne,   in tem bolj^s ker sem  vedil,   da v drugi razred prestopim,   kjer se bomo, kakor so nam gospod katehet pripovedovali! veliko veliko lepih reči učili ! —
God vseh svetnikov je bil oznanjen in ž njim tudi novo šolsko leto. V šolo pridši in v drugi razred prestopivši, kmalo vidim, česar popred nisem vedil, namreč da sem ném proti vsemu, kar se v drugem razredu uči. Učenci, h kterim sem bd pridružen, so žet po dve leti v tem razredu sedeli in klopi dergali, vendar so malo več znali, kakor jez, ki sem se šele va--njo usedel. Vtem razredu sem pač zlo slovenščine pogre-ševal, ker se tudi naš učenik, čeravno bivši domorodec, ni veliko ž njo pečal; govoril je le bolj po nemško, učil nas je nemško slovnico, računstvo in pravopisje le po nemško, in po tem takem je bil popolnoma popihal naš slovenski jezik iz šolske sobe. Malokdaj je z nami v domačem jeziku govoril, in jez uboga sirota, ki nisem kar besedice nemške vedil, ga nisem drugega razumel, kakor če me je, ko mu nisem na vprašanje: „Welche Hauptwörter gehören zu der 1. Abänderungsart, was heisst addieren?" itd. odgovora nemškega dati znal, z oslovsko glavo psovati in obrekovali začel, kar je pa le tri do štirih tednov terpelo, dokler nam je zastran slabega učenja prizanašal, potlej je pa po navadi šiba pela, naj je po herbtu, ali pa po rokah, ko-dar nas je večkrat tako ošverkal, da smo po več dni na njih otekle klobase nosili. Slišal si, dragi bravec, zakaj se je mladost v preteklih letih v ljudskih šolah tako malo naučila; zato namreč, ker se ji je le nemški jezik v glavo vtepal, kterega ni razumela. Dokler sem se, kakor sem ti pravil, v šoli le v materinskem jeziku učil, sem lahko vse umel, znal in odgovarjal, ko bi rezal: v drugem razredu sem pa nem sedel kakor božji voliček, nevedoč zakaj hlače tergam. — In taka je še dandanašnji, posebno ondi, kjer se mladini nemščina s silo v glavo vlepa, ktere ne zastopi! — Popustimo zdaj šolstvo in ozrimo se na zgodbo Štefanovo, da zvemo, kako se je njemu godilo.
II.
' Štefan že od perve mladosti radoveden fante se je vsega dobrega rad poprijemal: pel in na piščalko je piskal najraje. — Enega dné, ko je ravno blizo Oberha pri drobnici pod koščatim hrastom sede prepe-
val, da se je na vse kraje razlegalo, pride memo njega čversla in znešena deklina, ki je ravno tako rada prepevala kol on, se pred njim ustavi in ga nagovori rekoč: .Štefan! ti imaš prav dobro gerlo za petje, ali bi ne hotel zvečer včasih k nam priti, kjer se peti učimo, šestero deklet nas je, pa troje fantov? Če bi te veselilo, se tudi iz bukvic pri nas peli naučiš, potlej boš ves drug pevec, kakor zdaj. Ravno snoči smo se menili o tebi in naš Tone je djal, da bi rad vidil, ker že toliko iz glave peti znaš, koliko več bi pa še I0-znai, če bi iz bukvic pel!"
„Ljubka! Če bi le vedil, da bi se res kaj navadil, bi že prišel po večerji, poprej tako ne utegnem'.
,;Pridi koj danes saj za poskušnjo", ga prijazno dekle povabi. Če ti ne bo všeč, in če ti učenje ne bo šlo v glavo, boš pa saj z nami pel, kar znaš".
,,Že prav! Le Tonetu povedi, da pridem, bon« saj vidil, kakošne burke bo on z mano vganjal".
Ko Stefan drobnico zvečer domu prižene, prec materi svoji omeni, da pojde k sosedovim po večerji se pet učil.
.Mati ga zavernejo rekoč: „Salobarda! kdo ti Je spet to na nos natvezel ? Mishš, da se vsaka abota petja iz bukvic tako lahko nauči: pa le pojdi, jez ti ne branim!" (Dalje prihodnjič.)
Mythologične drobtine.
(Po narodnih pripovedkah naznanja Dav. Terstenjak.)
O zerjaro.
Žerjav je kot potna ptica symbol mladega leta. Ko se v jeseni žerjavi nazaj v južne kraje vračajo, kriče slovenski fantiči:
Suč'te, sučte kolobar,
Pol nazaj, pol naprej!
Glejte, da vas volk ne vje,
Le okol\ le okol*. Že Valvasor (str. 448) jo to pesmico od kranjskih fantov čul. Volk je symbol zime, zimskih megel, klere solnce zakrivajo; odtod vera starih narodov, da volk hoče solnce požreti. Žerjav je toraj bil božanstvu soinca posvečen ptič, kteri v mladoletju solnce oznanja, v jesen pa, ko solnce zima slabiti začne , v topleje kraje odleti. Pesem slovenskih fantičev pa je ohranila vero starih Slovenov o požiru soinca po volku in izrazuje misel: hitro letite, žerjavi, da vas zima ne, vjame.
Na Koroškem rimsko-slovenskem kamnu je izražen boj solnčnega boga z zimo. Solnčni bog ima na herbtu žerjava, glava je ovenčana, v roci pa ima bič, s kterim se brani proti medvedu, symbolu zime. Zimska orjaša, klera medveda na solnčnega boga vustita, tudi imata biče v rokah (glej Kärnlhens romische A Hertha in Abbildungen herausgeg. von Jabornegg.) Da je tudi medved pri Slovanih symbol zime, dokazuje učeni Hanuš v svojem Bajeslov. Koled. str. 80.
O smreki.
Ker je smreka zmirom zelena (zato so nekteri jezikoslovci latinsko ime abies iz a«t, sploh, immer, in /3tLtv, živeli, izpeljevali), je bila pri starih narodih symbol rasli, rodovitnosti. Podolski krneli kinčajo bosman (Hochzeitskuchen) z smrekovimi vejicami, in
79
rimska nevesta je nosila bakljo iz smrečjega lesa, ko je šla po noči na dom ženinov. Učeni Layard (Nou-velles Annales de 1" institut archeologie Vol. XIX) je obširno dokazal, da smreka je v zavezi s službo boginje Venere. Tudi Slovenci so temu dreves« pripisovali moč rasti vno in rodivno. Valvasor piše (Ehre des Herzoglhums Krain, str. 578): In der Billichgräzer Pfarr zu l'samalurze sieht die St. Michaelis Kirche: bei derselben Kirchen wächst ein grosser Fichlenl-aum, welchem man diese Wunder-Eitenschaft zurechnet, dass er den kleinen unmündigen Kindern entweder zu einem geschwinden Wachsthum oder zum Tode beförderlich sei. itd.
Zavoljo svojih temnozelenih, oložnost budivnih vej je smreka postala tudi symbol žalosti in smorti. Rusi smerlno trugo (zagorski Horvati imenujejo smerlno trugo xaT*f^ox>]v les) z smerečjimi vejami pokrijejo, in tudi pot od hrama, v kterem mertvec leži, do pokopališča je z enakimi vejami pokrita. Stari Rimljani pa so po Pliniju (Hist. Nat. 16, 17) pred hišne vrata smrekovo vejico postavljali, če je v hiši mertvec ležal.
Kedar se kakšna prav prevzetna deklina udaja, pošljejo jej tovaršice v škatli dobro zapečaten „smrekov rakec" (Fichtenzapfen)*] Primeri temu običaju Ovidievo (Metam. X. 110.) „Pinus grata deüm mairi" t(» je, Boginji Cybeli''**).
Kralj Dečanski.
(Poleg gubotideve junaške pesmi „Kralj Dečanski.") L
Prišel je praznik kerslnega imena serbske kraljeve hiše. Kralj Stepan je povabil v gostje k sebi v Prizren vso svetlo gospodo sei bske deržave : vseh dvanajst vladik z Danilom, njihovim poglavarjem, vse mo-gočnike, župane, velike kneze in vojvode, in Vladislava iz Zaholmske zemlje, od rodu Nemanjevega, in Vojina od Primorja. Gospodo je posadil za mizo po gospostvu in starešinstvu, v dnu mize pa so sedele sirote, ki jih je on iz lastnega obolkel. Kralj sam z gospo kraljico je slregel gostem, velikim in malim, bogatim in ubogim z enako skerbjo in enako ljubeznijo. Tako je mislil naj bolje ugoditi Bogu in naj lepše obhajati god svoje hiše.
Zdaj se prinese kolač na mizo. Preden se razreze, ustane dvanajst vladik z Danilom, za njimi usta-nejo vsi drugi gostje in začno po navadi pesmi peti v slavo hišnega patrona. Kralj prereže kolač, vzame kupo vina, pa napije gostem zdravico, „Bog vas živi, mili gostje, daj vam življenje in zdravje in vsem srečo in napredek; hvala vam za to krasno ljubezen, da sle prišli danes k meni in ste mi pomagali častiti in slaviti današnjega svetnika. Bog daj, da bi še mnogo let praznovali svoje godove: ,na mnogaja Ijela".
In ,,na mnogaja ljeta* zadoni iz vseh geri in iz vsakega serca.
*) Nemška beseda „Fichtenzapfen" ima sledeče poznamovanja na Stirskem: smerekov purek, rožic, herc-ek.
**) Mesto Augusta Vindelicorum (Augsburg), v kteri se je častila boginja C is a, Cisara, enaka luiiški Ciki (Ceresma-mosa), ima smerekov herček, symbol rodovitnosti, za gerb.
Z nova prime kralj čašo in napije zdravico: ,,Bog živi moje mile Serbe od Donove do sinjega morja, vse od naj večega do naj manjšega, mlade in stare, možke in ženske, duhovne, ki služijo Bogu, vojnike, ki nas branijo hudega, in kmete, ki nas živijo s kruhom, vsem daj Bog srečo in napredek, ,,na mnogaja ljeta".
In spet zadoni iz vseh geri in iz vsakega serca ,,na mjiogaja ljeta".
Se prime kralj čašo in napije zdravico: „Bog živi svetlega serbskega kralja, mojega sina Dušana, ki djiues na bistri Bojani obhaja svetnika svoje hiše ; daj mu življenje i» zdravje in v vsem srečo in napredek, da pride za očetom na prestol, da Serbijo poveliča in Serbe osreči ; „na mnogaja ljeta".
Odzdravljati začno najpred vladiki, za njimi mo-gočniki in za temi narod, zbran na dvorišču, in pesem silnih junakov germi tako na okrog, da se ne slišijo ne trombe, ne zvonovi. Kralju serce v persih poskakuje od veselja, ko sliši in posluša slavo sinovo, tako da so mu solze v oči stopile. Ali kraljici to ni bilo po volji; pooblači se jej lepo čelo in v lica zaerdeči. Komaj preneha petje in se začno pogovarjali, že stopi h kralju pa mu na tiho beseduje : „Svelli kralj, dragi gospodar! ti imaš še enega sina Simeona; prava roditeljska ljubezen ne more enemu zdravic napijati, drugega pa pozabiti". Kralj se nasmehne rekoč: „Ni-sein deteta pozabil. Če bi bil pil čašo po ljubezni, tebi, ljuba, bi jo bil napil; če bi jo bil pil po dobrot-Ijivosti, Simeonu bi jo bil napil; ali pil sem čašo po dolžnosti, pa sem napil serhskemu kralju!*
Zdaj napije zdravico Danilo kralju, knez Vladislav svetli kraljici, Arsenij, Prizrenski vladika, pa Simeonu, malemu sinu kraljevemu, in na vsako seréno zdravico se je odpevalo „na mnogaja ljeta".
Polem se začno pogovarjali veselo in iz polnega glasa, kakor se to spodobi za tak god, o starih časih in delih, o dneh slavnih in delih nevarnih in o mertvih prijallih. V veselem pogovcru poteče dan in pride večer. Prineso sreberne svečnike, prižgo ^ule sve-lilnice in naredé iz noči beli dan. Pregovori knez Vladislav in reče: „Hvala tebi, o kralj, dobro si goste sprejel in serčno vsem postregel ; ali se sme prositi, da bi storil nekaj od več in dal, česar manjka?" Kralj mu reče. „Samo reci, naj me slane tudi pol kraljestva, pa izpolnim ti voljo". Reče mu ki alj Vladislav : „Zailerzi, o kralj, kraljestvo celo; česar jaz želim, tebi nič ne odjemlje. Kje ti je sluga Dragoslav s svojimi javoró-vimi goslimi, da nam zapoje slavno pesem o bolgarski vojski in o boju pod mestom Zemljćinom,'Jfcikorš-nega niso imeli naši stari". Kralj berž poklice služabnika Gromilja, ter mu govori : „Pojdi, sluga, k starcu Dragoslavu, naj prinese javoiove gosli, pa naj se ne pomuja, da kneza volja ne mine*. — Sluga skoči in berzi po Dragoslava. Na starcu se beli glava in brada, kakor sneg na planini, v očesih mu plamti živi ogenj in na licih mu precvetajo rožice.
Ko ga privede k gostem, vzame kralj čašo, napolni jo z vinom in jo poda Dragoslavu rekoč: Vzemi čašo, dragi moj, izpij vino, pa prideiži čašo, deni jo k drugim spominkom, zlato se ne bode srebra sramovalo*. Jemlje čašo starec Dragoslav, priklanja fijÉjbred kraljem do zemlje, ter govori: „Hvala, o kra^^za tvoj dar, lahko je tebi darove dajali, ali meni je težko
- 80 -
iili prejemati: težko je prejeti, kär se rie da odslužiti. Za tvojeg-a očeta —Bog mu daj večni mir in pokoj, — sem mogel kri prelivati, ali za té je ne morem; leta, lej, so me posilile. Derže roke javorove gosli, ali ne morejo bojnega kopja, še verdevajo s tenkimi strunami, ali več ne morejo z ostrimi strelicami. Bojim se — grešil bom, če vzamem dar, pa ga ne odslužim". Na to mu kralj beseduje: „N^ikar, moj dragi^ si po sili skefbi ne delaj. Kri, ki si jo za očeta prelil, bilo je seme, ktero je za sina dozorelo. Tudi mi se nadejamo stari postati, pa bomo želeli prejemati in ne dajati. Ali uberi glasne gosli in omoči jasno gerlo : želja je prišla knezu Vladislavu, da mu poješ ono slavno pesem o bolgarski vojski in o boju pod Zemljanom. Če volji knezovi pogodiš, zaslužil si zlato čašo, in čaša sama ti ne bo dosti".
Nasmehne se Dragoslav in reče: „Ko so strune iz zlata, ni težko dobro peti, ali je težko pričo tacih junakov povedati ne manje, kakor je bilo : — pa počnem, če bi tudi končati ne mogel. Kar bo slabeje, to je moja krivica, zakaj grem opevat, kar opevati nikomur mogoče ni? kar bo manje, to je njihova krivica, zakaj store ljudje toliko, da pesem izpeti ne more?" — To reče in vino izpije. Čašo dene v široko nedrije pa ubira strune in poskuša gerlo. Vsi gostje umolknejo in čakajo, da starec začne. On pa oči k nebu povzdigne, kakor bi pesmi odzgor pričakoval; premolkne in za tem začne peti in prepeva : kako je pregnal Mihael, car Bolgarski, zakonsko ženo, sestro Serbskega kralja Stepana, s katero je že delj časa živel in ki mu je rodda sina Aleksandra, in vzel lepo Teodoro, sestro cara Andronika, vdovo Svetoslavovo ; kako je to kralja Stepana v serce zabolelo, da je pisal Mihaelu, naj odpusti Teodoro in nazaj prejme zakonsko družo, njegovo sestro, in mladega sina Aleksandra, če hoče, da ostaneta prijatelja; kako se Mihael ni mend za Stepanove besede, temuč je ošabno in prevzetno odgovoril, vojsko zbral in šel nad Serbljo; kako je tukaj rušil in požigal mesta irf sela, stare moril, mlade pa vlavljal in sužnje v Bolgarijo pošiljal; kako je Stepana, ko je zaslišal, kaj in kako se godi, to v serce zabolelo. In kako rado-voljno se je na njegov poklic zbirala vojska iz vseh serbskih strani pod junaškimi in umnimi vodji in zbrana šla sovražniku naproti in se utaborila pri vodi Kamenči nasproti Bolgarom, ki so bili zbrani pod mestom Zemljanom na vodi Stnimnici; kakšen moder načert vojskovanja je naredil kraljev sin Du^an, kterega so si za glavnega vodja izbrali ; kako se je drugi dan boj začel, kako Ijjrabro in junaško so se bili Serbi in Bolgari sploh m posamezni junaki, kako je Dušan Mihaela v dvoboju prekosil in tako slavno zmago Serbom naklonil, sebi slavo pridobil, očeta razveselil in se vsemu narodu prikupil.
Ko Dragoslav odpoje, reče mu Vladislav: „Hvala ti, starec, za to pesem, povedal si vse dobro in pel tako, kakor je bilo". Kralj Stepan pa še dostavi: .Bog te živi, dragi moj, ker si knezu ugodil in gostem radost napravil. Na tole zlato kupo, car Bolgarski je iz ^je pil, naj te ona njega spominja, ki si ga tako lepo opeval. Od starih ljudi sem že slišal, da se zlati kupi n^jl^ije prilega zlato vino". Vzame sto cekinov, pa jih v kupi Dragoslavu da. Pevec vzame dar, poljubi kralju roko, prikloni se in odide prepevat nove pesmi in slavljat serbske junake.
Gostje ostanejo še nekaj časa vkup, pijo še nekaj in se pogovarjajo. Ko pa mine pol noči, ustanejo, zahvalijo se kralju in razidejo se vsak na svoj dom.
Kralj ostane sam s kraljico. Kralj je vesel. da je god tako lepo obhajal; ali kraljica je vsa pobita; oblak jej je lice prevlekel, oči so se jej na jok prijele. Praša jo kralj: „Kaj ti je, ljuba moja, da si danes nevesela? Kaj nismo dobro godii obhajali, nisva gostor dobro sprejela? Ali te je kdo razžalil, da si žalostna? Povej ml, ali te morem s čim razveseliti? Če morem, Bog mi priča, da hočem in da bodem. Vsi gostje so bili veseli, hvala Bogu in njihovi ljubezni, pa bi samo domačica, serbska svetla kraljica, moje hiše naj lepša vejčica, nevesela bila! Želi, duša, karkoli se ti hoče, samo da si danes vesela".
„0 kralj! dobro smo obhajaU god! Dobro sva sprejela goste, nI mene nihče razžalil. Serce se mi je obridkostilo, zdi se mi vse, da ne bode dobro. Povedala ti bom vse, ljubezen se naj bolje in naj lepše poplačuje s čisto iskrenostjo. Sam vidiš, ne bom ti pripovedovala, kako narod za Dušana gori in po njem hrepeni. Bolje spoštuje in ljubi njega, kakor tebe, kakor kralja svojega . , ."
.Hvala Bogu, draga moja; slava sinova je očetu dika; njega ljubijo, meni se serce širi, njega slavijo, meni krona raste".
„Ne presekuj ml, kralj, besedi; poslušaj do kraja, potlej pa stori, kar te je volja. Dokler je dete še mlado bilo, slava mu je bila, da je spolnovalo očetu želje, plačilo mu je bila pohvala njegovega očeta in kralja. Iz deteta je postal mladeneč, naučil se je biti gospodar; prazne slave se je nasitil, v očetu ne vidi starejšega in časlitljivejšega, ampak sebi ravnega ali še slabejšega. Oblast ima čudno slast, nemiren duh hrepeni zmirom za večim. So, ki ogenj delajo in podpihujejo puhteči plamen. Bojim se, ne bode dobro. Ti, o kralj, si angeljske dobrote, pa veš, kaj je osoda nagodila brez tvoje volje in tvojega zakrivljenja. Dušan je strastnodušen, pa ne bode hotel biti mučenik. Očeta bo mislil nasprotnika , njegova roka je močna , narod bo za njega kri prelil, pa bi utegnila biti velika nesreča. Zakaj ga danes ni v Prizrenu? Ko je prišel knez Vladislav in Vojin in toliko vladik, zakaj on ni prišel k obhajanju kerstnega dne očetove hiše, kakor dozdaj vsako leto, ampak je v Skadru ostai in tamkaj god obhaja? Zbral je okoli sebe kremenite mlade ljudi, on nje časti, oni pa njega povzdigujejo, govore o slavnih bojih, ki jih mislijo pod njim bojevati, in o lepih zemljah, ki jih bodo ž njim pridobili, pa jim je žal, da morajo tako brez dela čas trošiti, ker je do-broserčni kralj miroljuben in bi bil kinč samostanu, kjer bi zadobil venec svetniški".
Kralj se dalje zderžati ne more, pa reče: „To so samo sanje ali pa obrekovanje ; dokler se mene glava derži, Dušan bo vedno pripraven za me dati svoje življenje".
,,Sln si bil, o kralj, in ravnega tebi ni bilo ; varuj se svoje osode. Moje besede sanje aH obrekovanje imenuješ ?   To ti pravim, da sanje niso . . ."
,,Pa mi jih povej, te obrekovavce, da jih naučim sejati zdražbo v sveti hiši Nemanjevi!"
Jaz bi rekla, da so to naši prijatelji, pa ne opravljivci tvojega sina, ki.nam dober svet dajejo*.
81 
     „Pa mi povej le prijalelje, treba jih je obdarovati".
,;Ne morem ti v tem volje izpolniti, svetli kralj! Saj sam veš, da človek, kedar je v ognju, stori marsikaj, česar se potlej vse žive dni kesa. Jaz se bojim, in kako bi se ne bala, ker so se taki glasovi raztrosili, naj že bodo resnični ali lažni: nesreča, o kralj, more se le dogoditi. Ali je bila pri tebi resnica, kar so hudobni ljudje govorili, pa kakšna nesreča se je porodila? Nie ni. lo ti sama pravim, ali da more biti, to sam porečeš. Ako hočeš, da bom mirna in vesela, ni mnogo, česar te prosim: dokaj več si dal slarcu Dragoslavu, ko je prepeval slavo tvojega sina. Pokliči iz Zete domu Dušana, derži ga pri sebi, naj bode pred tvojimi očmi, daj mu znamenite opravke, naj se slavi po vsem belem svetu, ali vzemi mu iz rok orožje in odpravi priložnost za obrekovanje. To te prosim, to me umiri, to me veselo napravi, in če bi ti smela govoriti, povedala bi ti zgodno priliko. Ti se imaš s čarom Andronikom zavolj Bolgarskega poravnovati in poslati moraš v Carigrad ljudi, da razvozlajo, kar ste zmedli. Ni ga primernejšega opravila za Dušana in ni boljšega človeka, ki bi se s čarom lože poravnoval. Pokliči njega v Prizren, pa ga pošlji caru Androniku. Tako ga iz Zete spraviš, meni pa kamen od serca odvališ, da bom mogla po noči mirno spati, po dnevu se pa kdaj nasmejati".
Kralj pomišlja in reče čez nekaj časa z otožnim glasom: „To ni dobro, nad hišo se mi nebo oblači; pazi, ljuba, ti ne bodi roka hudi sreči. Strela ne udari, kamor človek želi, ampak tresne, kamor im? zapoved. Naj ti bode, kar si želela.
Razveseli se kraljica, od radosti sklene roke, objame kralja ter ga poljubi v lica, on pa njo na erdeče usta, pa jej govori: „Ljuba moja, zapomni si te besede : „Nikdo ne more mene pripraviti, da bi storil, kar se mi neče, razun tvoja solza in tvoj smehljaj, ker te ljubim iz vsega svojega serca. Ali z Dušanom me nikar v razpertijo ne spravljaj. Dušan ima angeljsko dušo, pa bodo ljudje komaj čakali, da pogube mene ali pa njega. Pervo bi me bolelo in težilo zavolj tebe, drugega pa bi nikakor preživeti ne mogel. Ti ne poslušaj, kar ljudje donašajo, bodi si prijatelji ali sovražniki , mnogo škodujejo eni in drugi. Lej, midva sva njega razžalila ; zakaj neki mu jemljem zemljo, ki sem mu jo po pravici dal na onem kervavem polju, ktero je tako oslavil, da mu v starih časih nima enakosti ? Zato , mila ljuba in kraljica, ko bode Dušan v Pri-zrenu, povračuj mu z materinsko ljubeznijo to, kar mu zdaj iz sumnje odjemljeva , naj vidi, da je v očetovem dvoru pri svojem očetu in v svoji hiši. Ne daj Bog, da mu pride misel, da je tukaj v žalostni sužnosti pri sovražniku in ne pri očetu. Zdaj pa pojdi, ljuba duša moja, spi mirno in sanja naj se ti sladko". (Dalje prihodnjič.)
Domaci pomenki.
(Spisal J. Geršak.)
I. O slovenšeini po deiell-
Ljubi moji! Naprej, naprej! nam hrumi od vseh strani. Naprej! doni iz ust pogumnega vojaka, ki je prijel orožje za drago domovino: naprej! nas
opominja umetnik prebrisane glave, da si pridelujemo vsakdanjega kruha v krajšem času in z manjšimi stroški ; naprej! nam kliče zbujeni duh naših rojakov, da ne zaoslanemo za drugimi narodi v dušni in telesni omiki.
Komu li velja ta klic? Morebiti našim pesnikom? Pesnikom ne: saj so pesnici svoje glave in ne marajo za celi svet, ker si stvarjajo sami svoje svetove. „Naprej" je starcu neznan pomen. On le gleda nazaj na lažnjive sanje davno minulih let. Le mladini velja ta klic. Mladenee pa vihra le naprej. Spreober-nil bi vesoljni svet, da mu je sive glave skušnja. V vezi se ne da djali čila natorna moč. Sama si dela pot, sama sebi pa tudi prepade. Vis consilii .expers mole ruit sua, vim temperatam di quoque provehunt in maius. (Hor.)
Pa ta mlada lipica slovenska donaša le komaj cvetja, ki se pogosto brez sadii osiplje, ker hirajo ji korenine. Zastaja omika slovenskega naroda. Tora] bratje, človek ni rojen sam sebi. Narodu se izviti ne more nobeden, dasiravno se ga sramuje. Slovenec si, bodi li ime kterokoli; Slovenec ostaneš, akoravno se izneveriš slovenskemu narodu. Lahko zgubiš samosvojnost, vendar še ostaneš slovenskega rodii. Zato, da izurimo samega sebe v duhu narodnem, da pa obračamo svoje vednosti na narod, to je naša dvojna naloga. — Da pa zvemo, kako se ozira na svoje brate in sinove naš narod, kako milo jih pomoči prosi, moramo se tudi mi ozreti na temelj njegove dušne omike, to je na slovenščino po deželi. Saj so si omika narodova in omika jezikova tako podobne sestri, da lahko imaš eno za drugo. Če zanemarjaš in zatiraš jezik, zanemarjaš in zatiraš tudi dušni razvitek naroda; če hočeš pa omikati narod, opili in požlahtni mu jezik. Glavni vzroki, zakaj narodna omika zaostaja, so pa tile :
1. Razcep ljenje Slovencev. To silno za-deržuje dušni razvitek, ker se Slovenci prav ne poznajo. Malo nas je vseh, pa mislimo, da nas je še manj. Štajercu je ta ali uni mož slovenski Korošec, ne pa koroški Slovenec itd. V zborih besede nimamo. 2. Bližna soseska. Odtod izvira toliko germaniz-mov. Ako se kdo pominja s kmeti v pravilnem jeziku, se jim dozdeva hervaško ali učeno, ali oholo. Baha se toraj z nemščino vsaki, ako le kako besedico požvekati zna. Kmetu pa to stoji, ko da bi šel plužit v dolgi suknji in v černih rokovicah. 3. Neveljavnost slovenskega jezika vuradnijah. Kmet je djansk mož. Toraj tudi svoj jezik drugače meri kot pesnik. Kmetu ne velja nič, kar hasni ne donaša. Jezi se toraj tu nad nemškim, tam nad slovenskim jezikom, ker si ne more raztolmačiti uradnijskih listov. Tudi kedar pride v mesta na slovenski zemlji, mu tudi berni okoli ušes gola nemščina. Zato pa tudi 4. starši otrok ne pošiljajo pridno v šolo. Saj se otrok nemškega izučiti ne more, slovensko pa že tako zna. Drugega mu treba ni. Kmetovati ali dreto vleči ga že naučim sam; da bi se le naučil brati na raoli-tevske bukve! Tudi ga je za delo doma treba". V naših šolah se otroci res malo učijo, ker 5. šole \ niso osnovane v narodnem duhu. Sole so veči-j del nemško-slovenske, to je, niso nemške, niso süb^ I venske. V tacih šolah se učenci skoraj še toliko ne nauče slovenščine, da bi mogli s pridom prebirati potrebne poduke v naših neprecenljivih Novicah aH iz drugih
82 —
dobrih slovenskih bukev. 6. Pa tudi nekteri učitelji niso glave za to in ne morejo biti ob tako slabem stanju. Ker skoraj le od kmetov živijo, se jim ne morejo odrezavati v šolskih rečeh tako, kakor je treba.
Naša prizadeva , verli domorodci ! toraj bodi, da izredimo narod v ljubezni do svojega jezika in v djan-skih vednostih. Perva potreba pa je pridobiti jeziku občno veljavnost. To važno reč so že prevdarjali možje bistre glave ; ali z besedami se ne da nov stan sezidati. Toraj zaupljivo obračamo oči na deržavno svetovavslvo na Dunaju, v kterem sedijo mnogi preslavni možje slovanskega naroda, ki bodo gotovo tudi nas uboge Slovence pod svoje krilo vzeh.
Pervenci.*)
Pokoj serci.
(Zložil Vekoslav Kos.)
Zvezde migljajo na nebu visoko, Luna med njimi se bleda svetli. Tiho pa doli na zemlji globoko Človek v varstvu Gospodovem spi.
Vse že v pokoju presladkem počiva, Nie ne glasi se in mirna je noč; Angelj s perotuico zemljo pokriva, Varje spijoče, onavlja jim moč.
Samo potoček šumlja skoz pečine, Dalje pa dalje le vedno hiti; Njemu nikdar potovanje ne mine, Kapljica kapljico dalje podi.
Takrat le, takrat bo jenjal šumeti, Takrat le, takrat umiril se bo, Kedar bo moral od suše umreti, Ko ga bo solnce popilo gorko.
Tako je moj'ga serca hrepenenje, Tak brez miru in pokoja živi; Zmirom le novo ima poželenje. Nikdar, oj nikdar mirii ne dobi!
Enkrat le, enkrat tam v hladni gomili Bodo dopolnjene želje mu vse; V smerti si mir le dobilo bo mili, Tamkaj za njega le svoboda je.
Zvezde migljale še bodo visoko, Luna med njimi še svetila bo, Tiho pa doli na zemlji globoko Serce bo spalo v gomili sladko.
Večerne misli.
(Spisal A. K. Cestnikov.)
VI.
Duševna prekucija sedajnih dni je predramila vse narodnosti široke Avstrije ; neklere je sprijaznila, druge zopet razdružila. Slovenci smo vedno živeli v miru in spravi v sredi različnih narodov.   Čeravno so nas so-
---
*) Pod tim naslovom bomo razglaševali boljše pesniške izdelke
naših mlajših pesnikov, njim v spodbudo, njih verstnikom
pa T posnemo. Vredn.
sedi od vseh strani slisktdi, smo vendar poterpežljivo prenašali njihove udarce iu terpeli smo krivico po nedolžnem. Nadjati se je bilo, da spoznajo zaliravci nadloge naše in nam ne bodo kratili (»ravičnih tirjatev, pa goljufali smo se.
Komaj se je raztrosilo po svetu, da še živimo, in da nas niso potlačile sovražne moči preteklih let, so se vzdignili krokarji ter so začeli ostre kremplje za-sajati v serce našega bilja. Čertijo nas, ko da bi nas ne bila spoznala visoka vlada za samostalen narod, in kakor da bi živeli Sle enei le po milosti nemških in laških sosedov. Kakor v življenju poedinih ljudi, velja tudi med narodi izreka Coni. Tacita, ki pravi: „Proprium humani ingenii est, odisse, quem laeseris".
In res , kdo bi preštel rane slovenske narodnosti, ktere so ji bile vsekane, ne pravim v desetih letih, ampak v lem kratkem času, kar smo počeli po volji našega vladarja prostoje se gibati. Pušice, ktere so letele proti persim naših pervukov, razžalile so ves narod, ne samo dotičnih oseb. Koga ni v serce zadelo ostudno ponašanje nesramn'h dopisunov proti čast. gg. dr. Bleiweis-u, dr. Toman-u, Einšpieler-u?
Če mečeš v zimskem času cel dan derva v peč," da bi ti ne bilo treba na večer prehudega mraza der-gelati — čuj nasprotnik naš! — pa bi prišel ptujec in te vergei čez prag lastne sobe, kaj bi mu rekel? Branil bi se, kakor je Bog v nebesih! In mi bi se ne smeli zmezniti, ko se tako gerdo z nami ravna?! — Nismo se še tako globoko zagreznili v Imino nevednosti in robstva, da bi se ne zavedli svojih pravic ! Se kmetic poje navdušeno pesem svojo:
Eno si zapemo! Bratci, to mi vemo, Ja vemo ja vemo. Da Slovenci smo. Kako bi toraj mogoče bilo, da bi izobražen človek, ki si je prilastd ved in znanstva po dolgoletnem trudu, pozabil svoje matere, zanemaril jezik svojih prednikov? Komur pošteno serce v persih bije, ne bo nigdar gazil svojih svetinj; brez malopridnih ljudi pa svet ni bil, ni in  ne bo nikoli.   Odkrižali se zatiravcov ne bomo. Vsaka stvar, naj bo še tako nedolžna, ima sovražnikov, več aH manj, kakor okolnosti nanesó.   Naša narodna stvar jih ima na kupe povsod. Primeri se, ali da bolje rečem, godi se, da ljudje, ki vživajo leto na leto naš kruh , in se slinijo okoli nas , dokler smo jim v korist, potem  pa , ko si nekoliko opomorejo, nas obrekujejo, kolikor se da. Primerov je brez konca in kraja.   Solze mi vabijo v oči besede Jenk<»ve :
Britka žalost me prešine,
Ko se spomnim domovine.
Vsemu svetu nepoznane.
Od nikogar spoštovane, Oj Slovenija! če pomislim, koliko si že preterpela in koliko britkih trenutkov te še čaka, me .serce zaboli in pogum mi pada. Pa duševna moč čverslih tvojih sinov me povzdiguje, pogumno se mi širi v persih serce in navdaja me up, da se boš vzdignila kviško, kakor sokol v sive oblake in poterla verige , v kler© te želijo vkovati zoper voljo presv. cesarja nevrednt sovražniki tvoji !
83   -
A j ant.
(Žaloigra, ki jo je spisal Sofokles; poslovenil M. Kr.) Osebe :
Atena. Znanitelj.
Odisej, kralj Itanki. Tevker, brat Ajantov
Ajant, kralj Salaminski. Menelaj.
Kor Salaminskih brodnikov.       Agamemnon,
Tekmesa, žena Ajantova.
Atena.   Se vselej, Laertov siu , sem vidla te za tem Se gnati, da na vrage vgrabiš kak naklep; In zdaj te vidim med šotori brodnimi V najzadnjem koncu okol Ajantovih verst, Kako loviš že dolgo in razmerjaš si Stopinje mu na novo vtisnjene, da zveš Al notri je al ni ga.   Pravi sled imaš Ko pes Lakonski dobrovohen tankonos, g
Ker mož je ravno notri, moker od potu Po glavi, od morjénja po rokah kervav; In tebi več ni treba skozi vrata te Ozirati se noter. Al povej, zakaj Se tako trudiš, da od nje, ki ve, pozveš.
Odisej.   O glas Atene, zmed bogov najdraži mi! — Kak jasno slišim zvok tvoj, ako bi mi tud
I Odocna bila, z dušo ga sprejemajoč
Kakor Tirsenske rudoustne trombe glas.
Spoznala tudi zdaj si, da obračam hod
Za vražnim možem škitonoscom Ajantom.
Da, samo njega dolgo že zalažujem,
Ker dokončal je nam n;i kvar nocoj to noe
Pregrozno delo, ce ga res je dokončal.
Za stalno nič ne vemo, le ugibljemo.
In jaz se prostovoljno vpregel sem v ta trud.
Ker pogubljene našli ravno kar smo vse.
Kar imamo jih črede, in podavljene
Z rokami vred s čuvaji, ki so pasli jih,
In te krivice vsakdo Ajanta dolži; ¦••^^
In meni pravil in razložil je gleduh,
Da je 8 kervavim mečem vidil samega
Po polju skakati in jaz se dvignem koj
Za njim na sled ter si razlagam že mu čin,
Al zrok me moti, pa ga ni, da mi pove.
In ti si ravno prav mi prišla, kajti v vsem
Z roko me svojo ti kermila si in boš.
Atena.   Tvoj lov sem zvedla, pa sem prišla čuvat te Na tvojem potu, ker mi všeč je gonjba ta.
Odisej. Gospa preljuba, bo li vspeh imel moj trud?
Atena. Prav slutiš, da to delo storil je ta mož.
Odisej. Pa kaj je dvignil roko v tak brezumen čin?
Atena. Iz serda za orožje za Ahilovo.
Odisej. Pa kaj le, da med črede se je tak zagnal?
Atena. Misleč , da skruni roko z vašo kervijó.
Odisej. Tedaj je nad Argejce meril ta naklep?
Atena. Ze bil bi zveršen, če bi bila mudna jaz.
Odisej. Al kako tako serčen, tako derzovit?
Atena. Nocoj to ncc zvijačno dere sam nad vafe.
Odisej. Al prišel sem je, došel H je na odmén?
Atena. Pri vhodu v šotor obeh vojvod bil je že.
Odisej. Kak roko mor želečo le zaderžal je?
Atena.   Jaz od nesrečne sem zaderžala ga sije, Privide motne mu presterši pred oči, In obernila ga na črede pa na plen Pomešan, nerazdeljen v varstvu črednikov. On, med nje padši, na okrog more kosi Rogate plasti, misli teh, da zdaj derži In lastnorok mori oba Atrejevca, In jsdaj pa da napada druge vojvode: Jaz pa zdivjanca z besno sem boleznijo Sčevala in podila v zanjke ljutozle: In ko moriti jenja navolivši se,
S konopci zveze, kar še živih je goved, In tako žene čredo vso v palačo si. Ko da ljudi bi, ne rogati plen, imel, In zdaj jih biča v hiši vkupaj zvezane. Pokažem tudi ti na tanko bol njegov. Da vsem Argejcom vidši to na znanje daš. Le miren bodi, pa ne boj se od moža Nikar nesreče ; sklen očes obemem mu, Da še ugledal lica tvojega ne bo. Oj ti, ki roke kuješ bojnim sužnikom V oklope tesne, vunkaj priti kličem te, Oj Ajant, tebe zovem, hod' iz hiše vun!
Odisej. Kaj delaš to, Atena? vun ne kliči ga.
Atena. Ne bodeš tiho? vendar nisi bojezljfv?
Odisej. Pri bogovih ne; dovolj je, da je notri on.
Atena. Da kaj se ne zgodi? al pred on ni bil mož?
Odisej. Sovražnik tega moža, kakor je še zdaj.
Atena. Al ni sovragu v zobe smeh naj slajši smeh?
Odizej. Za me je dosti, da ostane v hiši on.
Atena, Ob pamet možu ti se pred oči bojiš.
Odisej. Pri pameti bi ne umikal se mu nič.
Atena, Al, da si čisto blizo, vidil te ne bo.
Odisej. Pa kako, ako gleda z lastnimi očmi?
Atena. Jaz pomračim še tako bistrogledi vid.
Odisej. Zgodi se lahko vse , ko je ravnatelj bog.
Atena. Zdaj tiho bodi ter ostani, kjer stojiš.
Odisej. Ostanem, toda bil bi rajše daleč proč.
Atena.   Oj, slišal Ajant ! kličem te že drugikrat,
Kaj tako malo soborivka ti je mar? ¦
(Dalje prihođnjić.)j
Narodne zagonetke.
(Nabral v novomeški okolici L. M. Podgoriški.)
Hlapcka imamo, kamor pride prav pove; kaj je to? -~- Tehtnica.
Čemii ima mlinar bel slamnik ? — Da se pokriva ž njim.
Pozimi nago, poleti oblečeno ? — Kozolc.
Koliko čerk ima sveto pismo? — Deset.
Za kaj cerkovnik zvoni ? '— Za vože.
Nima jezika, pa vendar govori, glasno vpije in kriči, nima čulja in tudi ne serca, pa poje čast Bogu. Kaj je to ? — Zvon.
Kaj je to? lesena koklja vodi železne piščela. —
Brana.
Kaj je više od neba? — Cerkvene vrata.
Kaj je to ? Kviško raste, doli kima in ima erdeče hlače. — Čebula.
Čiča-čača okoli hribčka teka , pa bele in cerne kukce izganja ; kaj je to ? — Glavnik.
Oče ima mnogo sinkov, vsem kupi kape, le sebi ne : kaj je to ? — Hrast.
Kaj pa je to: železna kuzla laja po leseni dolini? — Kodunje in stergača.
Kaj je to, ki je po leti oblečeno, po zimi slečeno? — Koruza.
Kaj je to, ki ima život, roke in herbet, trebuha» nog in glave pa ne? — Kožuh.
Grom gromi, šum šumi, bela gospa ven leti. —
Mlin.
Kakovih kamnov je največ v Savi? — Mokrih.
84 —
Besednik.
Il CeloTea. S šolskimi prazniki, ki nam v nekaj tednih napočijo, se odpre nasi mladini drugo polje za obdelovanje, namreč široko narodske polje, na kterem nas čaka še toliko opravka. Združenih moči je torej treba, da se s časom popravi in poravna, kar se je doslej zanemarilo ; tudi mladina, naš up in naša nada, mora pridno za delo prijeti : kamen do kamna palača, zerno do zerna pogača. Koliko narodnih drobtin: pregovorov, pravljic, pesem, pripovedek še živi v našem narodu ! Koliko jezikovega blaga : besed in domačih izrazov, še ni vzdignjenega in Še čaka, da ga kdo zapiše in pogina otmfe ! Koliko časa jej še ostane za samostojne poskušnje v vezani ali nevezani besedi? Obširno je polje narodske, veliko je Še dela. Mladina ! bodi si svesta svoje naloge in se poganjaj tudi o Šolskih praznikih iz vseh moči za povzdigo slovenskega imena in slovenske literature :
Mladež slovenska, ty bez chyb mladica. Bujna, slobodna sfa Tatier orlica, Ak ty nepohneš kn'elama se k letu — Beda narodu, beda bude svetu !
Ty sa mohutne zobud' a podvihni, »tvwiiiü
Treba t'a v sveta a naroda vyhni, .   .ga^ii.
Tam kuju, i ty ber do ruk kladivo, ,     ^
Nebud' nakova, a nebud' pativo! itd. '^'^   »wbO
Globoko si vtisni v serce te prelepe besede slovečega slovenskega (slovaškega) pevca dra. J. M. Hurbana, ki smo jih posneli iz zbirke „Piesne na teraz" (za sedanjo dobo), ki je ravno kar na Dunaju zagledala beli dan. Iz vseh (11) priobČenih pesem veje čverst naroden duh in vroča ljubezen do domovine. ¦— Naj imenitniša prikazen minulega mesca na našem slovstvenem polju je delo, ki je xavno kar na Dunaju prišlo na svetlo, pod naslovom : Slovenske pesme za čveterospev, samospev in glasovir, zložil Davorin Jenko. Cena po bukvarnicab 1 gld. 50 kr. — Ta prekrasno natisnjena in presvitlemu g. dru. J. J. Strossmajerju posvečena zbirka slovenskih pesem, obsega sledeče pesmi za petje in glasovir: Strunam, Slovenka, moja zviezda, dve utvi in tolažba in pa sedem Četverospevov : Strunam, naprej, na grobih, moji sabljici, lipa, pobratimija in rojakom. Ena pesem je lepša od druge, iz vseh nam veje nasproti zdaj milo, zdaj krepko čist duh slovanski, ki nam Čudno sega v serce. Upati je torej , da se te prekrasne pesme kmalo udomačijo ne samo med nami Slovenci, ampak tudi med drugimi našimi brati, kar bo najlepša spodbuja mlademu umetniku, da nas v kratkem spet obdari z enačim izverst-uim delom. — Druga vesela prikazen minulega mesca je že davno dodelani, pa po nemilih okolščinah že mnogo let nazaj zaderžani „Zemljovid slovenske dežele in pokrajin*, ki ga je izgotovil g. P. Kozler. Ta narodopisni zemljovid, ki predstavlja vse slovenske dežele ž njih pokrajnami vred, nam uatanjčno kaže meje slovenskega naroda in jezika. Pridana mu je tudi knjižica, ki obsega kratek slovensk rodopis, zemljopis in statistiko z obširnim imenikom mest, tergov, vasi itd. Cena zemljopisu s knjižico vred je le 2 gld. Naj kmajo priroma iz Ljubljane tudi v drnge slovenske mesta ! — C e t e rt i zvezek „slovenskih V e č e r n i c" je že v natisu, da se bo mogel g. druž-nikom še tega mesca razposlati. — Marljivi založnik serbskih del g. Hinc v Novem Sadu je ravno kar izdal dve skladbi za glasovir od kapelnika Fr. Kellnerja, ki ste prav
i v narodnem duhu zložene iu vsega priporočila vredne. Ena i izmed njih „Černovitzer Annexionsmarsch" je zložena poleg motivov iz narodnih serbskih pesem. — Prevažnega dela I „Fest-Kalender aus Böhmen", ki ga je v nemškem jeziku j spisal g. Reinsberg-Düringsfeld in ktero smo že enkrat živo I priporočili, je prišel na svitlo 2. in 3. vezek (str. 161 —364) j in obsega mesce april do oktobra s prebogatim gradivom za našo mytbologijo in starininlovje.   S četertim vezkom se delo konča; vsak vezek pa velja le 84 kr.
* Iz prijateljskega pisma smo posneli sledeče, vsega pominja vredne besede : Resnično živa potreba je, da bi se v vsakem slovanskem narečju spisala vseslovanska gramatika, ki bi svoje narečje primerjala vsem drugim narečjem. Tako bi si napravili lepo bližnjico do naših bratov Jugoslo-venov, Rusov, Čehov in Poljakov, ki moramo sedaj po strašnih ovinkih se plaziti, dokler do njih dospemo. Na ta i način bi tudi spoznali, koliko je neslovenskih smeti ali ne-' potrebnih provincijalizmov v vsakem narečju, v ktere so knji-\ ževniki še zmirom toliko zaljubljeni, da jih derže za naj i večo lepoto svojega jezika; v resnici pa niso za drugo, ko i da nam napotje delajo in nas, ki smo že tako razdrobljeni, i še bolj mervijo. Spoznali bi počasi naši literati, da je samo to pravilno in popolnama slovensko, ker imamo vsi Sloveni enacega v besedi in v oblikah. Samo to bi se najviše cenilo in čez dalje bolj množilo, vse druge rogovile med Čehi, Poljaki, Rusi in Jugosloveni bi se pa odsekavale in čez dalje bolj zatirale ! (Skusimo kmalo spolniti željo zastran imenika. Vr.) Bazpis darila. Ker nam vsled pervega razpisa od 25. februarja do 15. junija ni došlo nobene slovenske pripovedke (povesti „Dragoila" in „Bojmir" ste nam Še le po preteku ustanov-I Ijenega roka doŠle), se s tim omenjeno darilo po Sest in trideset goldinarjev za najboljšo zgodovinsko ali po ljudski pravljici posneto in vsaj tiskano polo veliko pripovedko s tim dostavkom na novo razpisuje, da se prihodnjič darilo tisti povesti podeli, ki jo gg. razsojevavci I izmed poslanih za najboljšo spoznajo; če pa nobene dobre I zgodovinske pripovedke ne dojde, se bo obdarovala tista i domača pripovedka, bodi si resnobnega ali šaljivega zapo-I padka, ki je posebno lepo in zanimivo pisana, čeravno jej snov ni vzeta iz zgodovine ali ljudske pravljice.
Ob enem se razpisuje dvajset g o 1 d i n a r j e v kot darilo za najboljšo potopisno čertico, da bo le pol tiskane pole velika. Za darilo namenjene povesti in potopisne Čertice naj se pošljejo vredniŠtvu brez podpisanega imena vsaj do 15. decembra, da berž z novim letom v natis priti morejo.
V Celovcu 1. julja 1861. Vredništvo.
listnica. Gr. D. Št. v T. Pod tim naslovom smo Vam I poslali pismo „poste restante" v T.; poprašajte na pošti; g. J. G. v G. Prosimo Vas za konec „mladomašnika", da se cel spis na enkrat natisne; g. G. Pf. v K. Je bilo plačano za pol leta; obljubljenih dopisov Vas prosimo; g. J. A. v K. Hvala za 20 nkr. kot prinesek za darilo; g. J. G. v M. Pervo pesmico v kratkem priobčimo ; le tako naprej ; g. J. G. Smo popolnoma Vaših misli; g. J. V. Poslano povest shranimo; g. J. V. Hvala; „Cvet slov. poezije" se dobi poštnine prost za 60 nkr.
Na znanje. Pričujoči list smo poslali še vsim čast. naročnikom na ogled; sledeče jim pa moremo le tedaj pošiljati, če naročnino za II. polletje pošljejo ali vsaj oznanijo, da ostanejo Glasniku še dalje podporniki, da nam kaj listov s prilogo vred v zgubo ne pride.   Prosimo torej za skorejšno poročilo.       Vredn.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.;