ffaroSssIna listu: —
Cefo leto	,	.	K10-—
&sl let® >	<	i	B	5'—
CeW M	m	,	2-50
Ifesečn«.	.	i	.	1*—
tautf Avstrije:------
felo !e?o	.	.	a	15*—
i%*8ssi«2H« Številke
m vtuarfev. -»>
lemaiaS®
topiti st at
ifrsdnZ&tvo in npravnlilvo: Maribor bralka «lica. S. — Telefon it. 113.
I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. |
ee more •».—13. nre dop
M &j» o w@Jše a * s trijsk ©
urada© -porodil©.	j
Dunaj, 11. marca. j italijansko bojišče.
j
‘Živahnejše artilerijsko delovajnje in delovanje j zrakoplovcev zlasti na nekaterih posameznih odsekih primorske fronte se je; tudi včeraj nadaljevalo. V pretekli noči so italijanski zrakoplovci metali bombe na Trst, Muggio, Izolo in Piran.
Vashodno bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Južnovzhodno bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vajiidvojše nemAkfe uradno
porodUc.
Berolin, 11. marca, ffrascoskö bojišč*.
Na prednjem bojnem polju naše nove fronte ob Aneri je prišlo včeraj do živahnega artilerijskega boja, pri Irlesu pa do infanterijskih bojev, po katerih so se oddelki zadnjih straž umaknili, kakor je bilo zaukazano, v glavno postojanko. Med rekama Avre in 0,ise so bili po hudem ognju izvršeni francoski sunki brezvspešni. V Ghampagni so Francozi zvečer ponovili svoje napade na naše postojanke na južnem pobočju višine 185 ter na obeh straneh Cham-pagne-Ferme; kljub uporabe močnih sil in muniei.e so bili povsod krvavo odbiti.
Vzhodno bojišče.
Na prostorno omejenih odsekih je vojno delovanje od časa do časa oživelo.
Maeedonš&o hol Ište.
Položaj je asspremenjeru
General Are v nemškem glavnem
stanu.
Načelnik našega generalnega štaba, -general pl. Are, je dne 11. t. m, odpotoval v nemlški gl stan, kjer se bodo vršila posvetovanja o bodočem P jevanju,
Hrw&tj© is. Slovene!;
Hrvatski sabor je zdaj edini javni in pristojni forum, kjer se more govoriti o preustroju razmer, kakor ga zahteva interes, razvoj in napredek hrvat-sko-slovenskega naroda, pa tudi korist monarhije Habsburžanov na jugu. Izmed obširne razprave nakratko povzamemo glavne misli govornikov obeh pravaških struj.
Govornik starčevičancev, Cezar A k a č i č, pravi, da še ni gotovo, kam zaplove državna ladja, pač pa dogodki slijo k izpremembi, ker so močnejši kakor znane odredbe. Niti vojne razmere ne morejo zadušiti političnega življenja, kajti po celi monarhiji se odpirajo ventili narodnih pravic in zahtev. Mi moramo biti pripravljeni, da naše usode ne bodo odločili brez nas. Ravno sedaj je pravi čas za izjavo, da nihče nima pravice, da ruši temelje naše narodne bodočnosti in ovira narodno «edinstvo hr-vatsko-slovenskega naroda od Koroške do Drine.
(Starčevićanska adresa iskreno tolmači pravice in zahteve naroda. Sabor mora navesti vse krivice, ki so se dogodile med nagodbo. Omenja komisarijat. Se nobeni stranki se ni posrečilo, da bi hrvatske pravice obvarovala pred madžarsko brezobzirnostjo. Samo nagodba je kriva, da sabor ustavno ni bil obveščen o izpremembi na prestolu ; diploma je izstavljena samo v madžarskem jeziku, za Hrvam so na-
pravili samo prevod. Vse kaže, da se z Hrvatsko ravna kot s podložno deželo.
Avstrijsko časopisje priznava, da je jugoslovansko vprašanje eno najvažnejših vprašanj naše monarhije. Sabor ima pravico in dolžnost od vladarja zahtevati uresničenje brvatskega državnega prava, katerega se Hrvati niso nikdar odrekli in ga je vsak sabor do leta 18G8 tudi izražal v adresi. To hočemo zopet povdariti z adreso. Ne more verjeti, da bi hrvatsko-slovenski narod tudi po vojni ostal tako razdrobljen. Najhujši nasprotniki združdve z Dalmacijo so avstrijski Nemci, ki pa odrivajo Galicijo, da si zagotovijo privilegirano stališče v zbornici. Sabor mora zahtevati združitev vseh hrvatskih dežel. Na berolinskem kongresu je ruski zastopnik knez Gorča kov samo zato bil za okupacijo Bosne, da se združi s Hrvatsko. Avstrijska in ogrska uprava pa sta ustvarili poseben bosanski narod in sta. iznašli bosanski jezik. Akačič govori nato o Istri, o Slovencih in hrvatsko-slovenskem saboru leta 1912 v Ljubljani in priporoča adreso opozicije. #
Poslanec Stipe pl, V. u č e t i č, Član čiste stranke prava, povdarja, da so sedaj združene vse Hrvatske dežele pod habsburškim žezlom. To dejstvo imajo vsi Hrvati pred očmi v domovini kakor tudi v Ameriki, za katere se toliko poti četverosporazum. Takrat, ko je bila agitacija četverosporazuma med Hrvati v Ameriki najbolj živahna, sa. ti izrazili habsburškemu '.prešlSlu" zvesT6l)0;Tn lojalnost, Hrvati
mi nacionalci se pojavlja nevolja nad krščanskimi socialci, ker niso prej obvestili nemških nacionalcev o svojih namerah. Nemškoliberalna nevolja pa se je tudi povišala do narodnega ogorčenja, s katerim Ver-bandovci očitajo krščanskim socialnem, da so oškodovali skupno nemško stvar, ker so opust li tiste znane nemške vodilne zahteve, ki bi se morale poprej izpolniti, predno se skliče državni zboi'. Nevolja pa se tudi obrača proti Verbandovemu predsedniku dr. Großu, kateremu se očita, da ne skrbi za potrebni tesni stik med vodstvoma obeh strank. Dr. Sylvest-ru pa so Verba n dovci že od zadnjič precej gorki, ko je bil sklical prvo posvetovanje vod-tel jev parlamen-taričnih strank. Ali *bo sklical sedaj še drugo posvetovanje, bo odvisno od sklepa, ki ga bo storilo plenarno Verbandovo zborovanje, katero se bo kmalu sklicalo. Tako se bo polagoma začela krhati vez med tistimi liudmi, ki so na pripravo za oživljenje toli potrebnega parlamenta navesli težko coldio ne-izpolnjivih zahtev. Kot rušilno sredstvo pa nastopanje neodklonljive ljudske in državne potrebe.
„SoMatciszeituiig“ c# zahtevah marnskih meščani skih strank»
List „ Soldatenzeitung“ piše o političnih, navodilih, ki so jih skupno sestavili nemški krščanski socialci in člani nemškega Natio-; alci:
in Slovenc: so leta 1915 objavili' izjavo, v kateri pravijo, da Hrvati in Slovenci ne pričakujejo osvoboditeljev od zunaj. Tako mislijo Hrvati in le na ta način se morejo izpolniti nade in'pričakovanja hrvatskoga naroda. Danes pa ne rešpektirajo na Ogrskem nič več velikih idej Deaka in Eötvösa. V Avstriji so zastopali te ideje Zschokke, Rieger, Smotka, toda na žalost niso imeli nobenega vspeha in k velikim napakam dosedanje avstrijske politike hočejo sedaj uvesti še nemški državni jezik, kar nasprotuje narodnemu principu in kar bo dovedlo Avstrijo v nasprotje z vsemi kulturnimi deželami in državami. Prepričan sem. da obstoji edina možnost obstoja monarhije v tem, da se spremeni monarhija v novo Švico. To idejo so nosili v svojih srcih največji možje Avstrije!
Krščanski socialci im nemški nacionalci.
- Nemška krščansko-socialna zveza vedno bolj nagiba svoje uho k ljudstvu, ki zahteva sklicanje državnega zbora. O tej važni zadevi je zveza posebno razpravljala v plenarni seji dne 7. marca, katere se je udeležilo 50 poslancev. Dr. Mata,ja je govoril o tem, da potreba za sklicanje državnega zbora narašča, od dne do dne in da- odlaganje zasedanja nasprotuje programatični izjavi nove vlade. Posebno toplo se je zavzel za sklicanje parlamenta dunajski župan dr, Weisskirchner. Nato je deželni odbornik Stockier zvezinemu zboru predložil ta le sklep zve-zmega predsedstva:	„Predsedstvo izjavlja svoje za-
čudenje nad tem, da vlada za sklicanje in delovanje parlamenta še ni storila uspešnih korakov. Zveza pričakuje od vlade, da najhitreie skliče drž. zbor in zlasti od obeh nemških ministrov dr. pl. Baernrei-therja in dr. Urbana, da najkrepkejše podpirata zadevo o preosnovi poslovnika, ki bi zasigural mirno delovanje parlamenta.“ Ta sklep je bil sprejet soglasno in z velikim odobravanjem. Poslanci Fink, general pl. Guggenberg in dr. Mayer so zahtevali, naj predsedstvo v zadevi sklicanja parlamenta takoj stopi v stik z vlado in z nemškim N ati on al v e ('bandom. Predsednik Schra.ffl je dodal predlog, naj sc klub obrne do predsednika državnega zbora, posl. dr. 'Sylvestra, z željo, da najhitreje skliče predsednike : vseh strank h konferenci, kjer se bo posvetovalo o sklicanju državnega zbora.
Sklep krščanskonsoeialne zveze je nemškemu Nationalverbandu močno vdaril v nos. Med nemški-
„Dne 16. februarja sta dve veliki nemški stranki, Nationalverband in krščanski socialci, skupno izdali program, kateremu se že i vnaprej lahko obljubi prostor v vojnem mu-I poju, Služil ho kot najboljši dokaz za to, da j je še leta 1917 bro veliko število pametnih l ljudi, ki so popolnoma prespali svetovno voj-j s ko. Program je za las tako sestavljen, kakor da bi še bili v 1. 1913 in pa pred nedolžno novo volitvijo v sedaj še bajeslovno, pa. še vedno ne obžalovano ljudsko zbornico. V programu je sicer še v nekaterih stavkih govor o vojski, a ti zvoki imajo tako malo vojnega zvoka, da se moramo vprašati, ali ni beseda o vojski po pomoti zdrknila v besedilo. Iz kakega velikega manevra so se večkrat že izvajale krepkejše posledice.
O tem, kar se na bojišču misli o bodočnosti Avstrije kar se tukaj želi in upa, ni v tem programu opaziti naj rahljej šega diha. bembolj pa se v najklavrnejši obliki pojavlja stara s roščina, staro beraško in kravjaka upčijsk o gospodarstvo, stara razdrapanost, stara medlost, ki išče varstva, kjer bi morala vladati in voditi. Vse to, kar je morala Avstrija ob izbruhu vojske nagloma vreči y shrambo za staro šaro, da si more obraniti svoje življenje, vse zapreke državne vojaške enotnosti se zopet spravljajo na dan. Kratko rečeno:	Ta program je nagrobni govor za
vse to, kar bi bilo moralo priti. Ah pa nagrobni govor za tiste, ki so ta program sestavili. “
Tukaj so nemške vodilne zahteve prišle ne pod kritični m ž, temveč pod kritično naiostrejše nabrušeno sabljo. Nemškonacio-nalne zahteve so vprašanje o avstrijskem parlamentu tako zamotale in razvozljale, da I se je dozdevalo nerešljivo. Vojak pa je ta I vozel presekal s sabljo. To je vojaški obi-
čaj. Frigijski kralj Gordins je na vozu, s [ katerim se je kot kmet peljal v Zevsov tem ■ pelj, pri kateri priliki so ga njegovi rojaki izvolili za kralja, dal oje s takim vozlom privezati k ižesu, da ga ni bilo mogoče razvezati. Ta voz je bil postavljen v Zevsov tempelj in razširila se je pripovedka, da bo tisti zavladal v Aziji, ki bo razvezal ta vozel, frače ionski kralj Aleksander Veliki pa je 1. 338 pr. K. ta vozel kratkomalo presekal z mečem.
To, s čimer so nemškiuacionalci s svojimi zavezniki zavozljali vprašanje o parlamentu in o potrebni notranje-politični pre-osnovi, imenuje „Soldatenzeitung“ „staro javkanje v najklavrnejši obliki, staro beračenje, kravjo kupčijo, staro razdrapanost, medlost“, torej take reči, ki jih je Avstrija ob izbruhu vojske morala vreči med „staro, nerabno šaro“. Vse to so naši vojaki, zbrani iz vseh avstrijskih narodov, posekali z neprimernim junaštvom, ki se ne boji dati življenja za d( movino. S tem so obrat ili domovino. S tem pa so tudi vsi narodi, kojih člani so se vzajemno bojevali na bo -jiščih v obrambo in zmago skupe e domovine, zaslužili, da vladajo v domovini. Ni privilegiziranja v strelskih jarkih, zato pa tudi v državni politiki ne sme biti privilegiranih narodov. Kdor se dosedaj tega ni na • učil, ta je z odprtimi očmi vojsko prespal. Zato je tudi povsem opravičena ostra sodba, ki jo izreka „Soldatenzeitung“ nad nemškim programom, da namreč sodi v vojni muzej.
Maršal Conrad pl. Hötzendorf o položaju.
Maršal baron Conrad pl. Hötzendorf je v pogovoru s poročevalcem ameriške „Associated Press“ o sedanjem vojnem položaju izjavil sledeče:
Četverosporazum je napravil dva velika pogreška. Prvi je bilo mnenje, da se bodo avstrijski narodi ob izbruhu vojske ločdi drug od dragega. Dragi pa se je storil tedaj, ko četverosporazum ni maral sprejeti naše mirovne ponudbe. Najbrž je mislil, da smo v vojaškem in gospodarskem oziru pred polomom, Večji pogrešek še nikdar ni bil storjen. Osrednje države so pc nudile sovražnikom mir z željo, da se napravi konec brezsmiselni moritvi in uničenju kulture. Maršal je naglašal, da je najbolj goreča žel-
UITEIL
Pri avdijenci.
fKoneo.)
Vraga — sem govoril sam sebi — če že taki možje več ne upajo, potem se bo nam slovanskim narodom v Avstriji v resnici tako godilo, kamr so pisale monakovske »Neueste Nachrichten«. Kaj so pis ie, te/a v Ljubljani, dasi je monakovski list ležal po vseh naših kavarnah, niti povedati ne sme mo! Končno san bil res prepričan, da je Friderika Schwarze aberga lepi moški obraz kazal vendar le melanholične poteze!
Takrat je vstopi v restavracijsko dvorano nek mal, plešast možiček. Nastopal je z veliko samo za vestjo. Takoj pri vstopu te pričel glasno govoriti — ne vem, ali govoril sam s seboj ali pa je kričal na kak-ga prijatelja, ki je že sedel pri mizi. V roki je vihtel vel ko črno torbico, prav kakor bi viht i kako zastavo. K maj je vstopil, takoj se me je polotila n-isel: Tega moraš poznati!
Bil je to v resnici notar Schreiner, nekdanji nemški minister in sedanji mogočni steber nemš-
ja našega cesarja, da se napravi konec voj ski.
Cesar je v 32 mesecih, ki jih je prebil na fronti, proučil vse strani vojske. Četverosporazum ne sodi prav o Avstro O gr ki ter je ne upošteva dovolj. Mi nismo mešanica, v kateri si želijo vsi deli ločiti se drug od drugega. Marveč Avstrija je zagozdna država v Evropi, v kateri so razu evropski narodi ne samo socia no, gospodarsko in politično združeni, temveč v pravem pomenu besede živijo kot družina. Avstr Ogrska m sedež kakega vladajočega naroda, temveč naša država je domovina vseh narodov, ki v njej stanujejo.
Glede poostrenega boja P- čolnov je izjavil maršal Conrad, da je to popolnoma u-prsviSeno sredstvo v boju za naš obstanek Vojska bi že bila končana, ako bi se bilo že prej pričelo s podmorskim bojem. Mi nismo hoteli tega sredstva prej uporabiti, ker smo hoteli dati sovražnikom priliko, da se spametujejo. Toda našo mirovno ponudbo so s preziranjem odklonili
Glede Ruimmije je Conrad izjavil, da je vojska slab „kšeft“ za vsakega, posebno pa za nespametne. Stališče Rumumje je bilo si jajno do tr nutka, ko nas je napadla. Njeni državniki so namreč tudi bili mnenja, da smo že pred polomom. A Rumuni so se naučili — in vsak drug narod se tega ogiba, da bi se le moral učiti — da napad na o-srednji države ni lahka stvar. Končno je maršal pl. Conrad izjavil, da je razpoloženje naših čet sijajno. Naši vrli vojaki obožavajo svojega preljubljenega cesarja. O vojaških pripravah in o položaju vsled ukiujenja zvez med Ameriko in Nemčijo pa maršal ni maral govoriti
------- ;	—r—  ---------—
Spor z Ameriko.
Naš v prijaznem slogu zloženi odgovor Ameriki je naredil tamkaj dober utis. Poročila se glasijo, da bo nam Wilson še* enkrat pisal ter nas prosil nekaterih pojasniL Seseda Kaj posebnega ne smemo pričakovati, Nazadnje bo Wilson tudi nam pokazal svoje pravo lice, Toda sedaj še Amerika oči vidno ni pripravljena in novo prekinjenje diplomatičnih zvez bi bilo Ameriko le osmešilo, kajti tudi proti Nemčiji še do danes ni prišla dalje, nego da je prekinila z-veze. Sicer pa je v vojnem oziru vseeno, ali se A-merika udeleži vojne ali ne, posledice bomo čutili le v tem, da še dalje öäsa ne pridemo do miru in de po vojski naše gospodarske zveze z Ameriko ne bodo mogle priti tako hitro v redni tek, kakor bi to v slučaju, da ostane Amerika nevtralna*
kega »Nationalverbanđa.« Živo mi je v spominu, kako je ta mož v zbornici včasih govoril tako, da je imei ie malo prijateljev, ki so ga hoteli posluša ti. O čem je govoril, teg več ne vem; pač pa še vem, da je vsako besedo izpregovoril s pretirano svado, prav kakor da je prepričan, da je ravnokar staknil naj višjo modrost, k je nosebao za avstrijsko drfavo nsjvečjega pomena! Po nastopa v »Rotovški kleti« soliti je fjego s ekscelenca danes, kar se svade tiče, revno to, kar je bil! Telo pa mu je čas tudi nekoliko vpognil m na prvi p gied se mi je videlo, da je tudi dr Schrriner zeio star postal H tro je prisedel k mizi, v h trici e nekaj po jedel, potem pa pograbil svojo črno tor ico, jo za vihtel kakor zastavo in če sem prav razumel, je vpil:
»Ich muss in die Sitz rg! Ith muss in die Sitzung.«
. Z veliko samozavestjo je odšel prejkone v sejo nemškega »Nattonalverbaoda«, ki hoče dandanes pomladiti našo Starod vno, našo ljubljeno Avstrijo! Ali ljubi Bog. programi polit čn h strank so blago ki se za male novce iahko dobi, ii to tudi med največjo draginjo v sredi svetovne vojm ! Lahko se trdi, da se naj vlada po mak imi: Celje je dosti
Brezžična zv> za med M hiko in Nemčijo.
Nizozemski listi zatrjujejo, da obstoji med Mehiko in Nemčijo brezžična brzojavna zveza. Nemčija baje tem potom dobi zanesljiva poročila, kedaj odpluje kaka ladja iz severoameriških pristanišč. Iz Amsterdama se poroča, da hoče Wilson radi brezžične zveze med Nemčijo in Mehiko uvesti natančno preiskavo.
Italijansko bojišče.
Na primorski in tirolski fronti živahni boji prednjih čet. Na Krasu hud obojestranski artilerijski ogenj. Italijanski letalci so metali na Trst in druga primorska mesta bombe. Pri Gorici smo sestrelili sovražno letalo. Za italijansko fronto se vršijo velike priprave za ofenzivo. V italijanskem, parlamentu so glasovi, ki govore za mir, vedno močnejši.
Ofenziva na italijanski in francoski
fronti.
List „Corriere della Sera“ poroča iz Londona, da so vodilni angleški krogi prepričani, da se bode velika spomladanska ofenziva pričela hkrati na italijanski in francoski fronti.
Noy poveljnik v Puli
Dosedanji poveljnik vojnega pristanišča v Puli, admiral Chmelarž, ie vpokojen. Za novega pristaniškega poveljnika je imenovan podadmiral Pavel Fiedler.
lusko bojišče.
Naši so dne 8, marca iztrgali Rusom obmejno karpatsko višino Magjraroš, ki leži vzhodno od sed-mograškega mesta Czik-Szereda. Vjeli smo pri tem okrog 1000 mož. Dalje proti severu manjši boji.
Sunek proti Karpatom,
Švicarski polkovnik Feiler je izjavil v listu „Journal de Geneve“, da se četverosporazum priprar-vlja na mogočen sunek proti Karpatom in, na pohod na Ogrsko.
Priprave za rusko ofenzivo končane.
Rumunski ministrski predsednik piše v francoskem Ustu „Humanite“, da ga je ruski car zagotovil, da so priprave za veliko spomladansko rusko o-fenzivo že končane.
Rnmansko bojišče.
Pri moldavskem mestu Očna smo te dni zavzeli 3 važne sovražne višine. Na ostali frtsn^ do Crnoga morja večinoma mir. Vesti iz Rusije pravijo, .da bodo Rusi in Rumuni v bližnjem času pričeli z veliko ofenzivo proti Karpatom in Sedmograäki.
večjega pomena za Avstrijo, neg * Ljubljana, in O berhol-abrunn dosti večjega pomena, ego kralieva Praga! Ali tudi taka trditev je le prazen program. Programi političnih strank nas ne bodo ugnali. In zatorej menim, da sem bil v zmoti, če sem menil, da je princ Schwarzenberg v svoji zunanjosti kazal kako melanholijo ali resignacijo!
Pomiadenje Avstrije ae bo zšlo niti od dr. Sch einerja, niti od dr. Grossa in — recimo le kar koraj no — tudi od nemškega »Nationalverbanda« ne! Programov bodo ti gospodje še obilo rodil A to ni nobena umetnost. Mi Sovenc pa že »mamo svoj program: Mi srao bili pri Avstriji, mi bomo v njej ostali mi hočemo dati državi, kar je njenega! Prepričani pa smo. da je sl roda vno državo od nekdaj skupaj eržala in da jo bo tudi v prihodnje skuoaj držala naša presvitla dinastija, ne pa stari politiki!
To je naš pr* g cam in da je pravi, o tem nas je prepričala avsijenca dne 31. januarja!
Slava cesarju! — Slava Njegovi presvitli so progi!
Emil Leon.
Naš vspeli pri OČni.
Iz ruskega uradnega poročila dne 9. marca je posneti, da so se naše čete polastile pri moldavskem mestu Ocna treh višinskih postojank, katere so imeli Rusi in Romuni močno zavarovane.
francoske bojišče.
Na francoskem bojišču se je vsled ugodnejšega vremena pričelo nekoliko živahnejše vojho gibanje. Francozi so napadali nemške postojanke na južnem bregu reke Ancre, v Champagni ter med rekama Mozo in Mo zelo. Na ostalem delu fronte nobenih važnejših vojnih dogodkov,
Pod kakimi pogoji bi sklenila Francija mir?
Na pariškem vseučilišču se je dne G. marca vršila velika narodna manifestacija^, pri kateri je bil navzoč tudi predsednik Poincare,. Predsedoval je predsednik zbornice Đeschanel Justični minister Vivian! je izjavil imenom vlade, da je Francija , v 30 mesecih vojne z nepremagljivo odločnostjo preprečila poraz in se tako približala zmagi. Kakor se drži v vojni, tako se bo dvignila tudi v miru, ki ji prinese z odškodnino tudi Alzaško-Lotaririško. v miru na podlagi zmage, kajti le takega zamore sprejeti Francija na čast svoji zgodovini in svojemu imenuj v boju proti pruskemu militarizmu, ki je povzročil sedanjo vojno; v miru na podlagi zmage, ki bo omogočil njenim sinovom mirno življenje pod svobodnim solncem. Francija bo vstrajala v boju za pravico v zvezi z zavezniki. Nato so govorili Deschanel, Barthou in Barre, ki so poživljali Francijo, naj, vstraja pri dosedanjih naporih, kajti nikdar ni bila ugodnejša prilika za izvoievanje popolne zmage in za končno po-raženje dednega sovražnika, ki je tekom stoletij že 29krai planil na Francijo. Velike družbe Francije so slovesno obljubile, da hočejo podpirati napore bori-tčljev. Zgodovinar Lavisse je.izjavil, da so francoski pogoji za mir sledeči: Kaznovanje Nemčije, vrnitev Alzaško-Lotarinške, zopetna neodvisnost Belgije, Srbije in Rumunije in pravica, da smejo zatirani narodi sami odločevati o svoji usodi.
Vsi francoski kaznjenci na fronto.
Iz Pariza se poroča, da je francoska zbornica sprejela zakonsko predlogo, da se pošljejo vsi količkaj sposobni kaznjenci iz kazn lnic bodisi na fronto; bodisi za uporabo pri raznih utrjevalnih delih zadaj za fronto. Francija bo na ta način pridobila velifeo število za orožje sposobnega moštva.
Macedonsko bojišče.
Razven običajnega topovskega ognja nobenih pomembnih vojnih dogodkov.
Grčija izstradana.
Poročila iz Aten pravijo, da je položaj v Grčiji naravnost obupen. Veliko ljudi je že umrlo od gladu. Pomanjkanje živeža je tako veliko, da se pojavljajo med prebivalstvom razne nalezljive, zlasti želodčne bolezni, ker nima jo d n gega živeža, nego neko iko posušenih rib. Ne s mo v mestih, kot v Atenah m pristanišču Pirej, ampak tudi na deželi se pojav!ja;o veliki nemiri zlasti med delavstvom. Blokada Grčije se še vedno nadaljuje.
Turška bojišča.
V Mezopotamiji se vršijo oh reki Tigris hudi boji. Angleškemu prodiranju proti Bagdadu se Turki prav krepko ustavljajo. Na ostalih turških bojiš čih nobenih važnejših vojnih dogodkov.
Posojilo Turčije.
Turški senat je pritrdil' sklepu državne zbornice, po kateri se je najelo v Avstriji 47,025.000 K, v Nemčiji pa 80,000,000 K posojila.
Politične vesti.
Predsedstvo Hrvatsko-slovenskega kluba pri ministrskem predsedniku. Predsedstvo Hrvatsko slovenskega kluba je dne 9. marca bilo pri ministrskem predsedniku grofu Clam-Martinicu. V dalj šem razgovoru je razložilo narodne zadeve in zahteve in potrebo, da se skliče državni zbor. Predsedstvo je dobilo vtis, da čas za sklicanje parlamenta ni več posebno daleč.
Cehi se posvetujejo. Češka zveza, skupni klub čeških državnozborskih poslancev ima v soboto dne
17.	marca v Pragi svojo glavno zborovanje.
vi i ; i rm iJijjJiiiiifiüisjdiLiiLLuid
Grof Andrassy pri cesarju. Splošno pozornost vzbuja, da je bil dne 8. marca grof Julij Andrassy, eden največjšh političnih nasprotnikov grofa Tisze, necadno pozvan k cesarju k avdijenci. Cesar je poslal svoj lastni avtomobil po grofa Andrassyja. Grof Tisza je izjavil v klubu vladne stranke, da je Andrassyiev sprejem pri cesarju v zvezi z notranjepolitičnimi vprašanji
Gospodarsko razmerje med Nemčijo in Avstrijo. V proračunskem odseku nemškega državnega zbora je državni tajnik dr. Helfferich podal obširno sliko o gospodarskem razmerju Nemčije do Avstro-Ogrske. Obrazložil je naloge in cilje gospodarskega zbližanja med Nemčijo in Avstro Ogrsko in se je tudi dotaknil tozadevnih pogajanj med obema vladama. Posebno pa je povdarjal da se gospodarsko zbiižanje nikakor ne tiče samo carinskopo-litičnih zedinjenj, temveč da igrajo pri tem pogodbe glede prometnih zadev, gospodarskih in biva-iiščnih pravic, kakor tudi drugih gospodarskih in kulturnih zadev prav važno ulogo. Ko se bo dovršila nagodba med Avstrijo in Ogrsko, se bodo pogajanja za gospodarsko zbiižanje med Avstro-Ogrsko in Nemčijo nadaljevala v bližjem roku.
Italijani !■ narodno vprašaije. V italijanski zbornici je poslanec Gabriola dne 7. marca zahte val od vlade, da se mora pri bodočem reševanju srbskega vprašanja ozirati tudi na druge večje balkanske narode zadevajoča vprašanja. Italija bi mo rala doseči, da se priznajo njene zahteve po Dalmaciji Gabriola je mnenja, da se Poljakov ne bi smelo izročiti Rusom. Italijani tudi ne morejo odobravati ruskih zahtev po Carigrada. Nazaanja-na ustanovitev češko-slovaške države bi bila polna slabih posledic. V novi Evropi bo moralo vladati načelo samostojnosti in neodvisnosti narodov, in če se bo Evropa preosnovala, se bo morala bolj upošte vati lastna odločitev narodov.
Irci in Angleži. V angleški spodnji zbornici je irska narodna stranka dne 7. marca vložila predlog, naj vlada takoj uveljavi znano »homerule«-postavo za celo Irsko. Lloyd George je izjavil, da je vlada sicer pripravljena dati Irski samoupravo, a da ne more uvrstiti tudi protestantskega dela Irske v ozemlje, za katero bi bila »b omenile« v veljavi. Irski voditelj Redmond je izrazil globoko obžalovanje, da se z Irci tako postopa in je s poslanci svoje skupine zapustil zbornico.
Tedenske novice.
Cesarjev brat odlikovan. Naš cesar je podelil svojemu bratu nadvojvodi Maksimilijanu veliki križec reda sv. Štefana.
Klic lašega prevzv. g. knezoškofa do škofljanov v korist ubogim, naslovljen: »Prisrčna prošnja za
mile darove v živežu za najpotrebnejše med ubožci«, je dotiskan in bo te dni doposlan čč. dušnim pastirjem, da ga v nedeljo dne 18. marca preberejo vernikom. Za zbirko milih darov je odločen te--čtn od 18. do 25. marca.
Duhovniška vest. Cesar je vlč. g. Jakoba Hribernik, dekana v Braslovčah, imenoval za častnega kanonika lavantinskega stolnega kapitelja.
Duhovniška vest krško škofije. Na župnijo Hodi-« je D a inštaliran dne 8. marca č. g. dr. Valen; m M ört!
f Dr. Mile Starčevič. V soboto, dne 10. marca popoldne, je po dolgi težki bolezni umrl dr. Mile Starčevič, voditelj Starčevičeve stranke prava. Dosegel je starost 56 let. Bil je nečak slavnega hrvah skega voditelja Ante Starčeviča, Blagi pokojnik, ki je bil velik prijatelj Slovencev, naj počiva v miru ! — Predsedstvo Hrvatsko-slovenskega kluba je izrazilo stranki prava svoje sožalje.
Bivšega ministra Gessmanna zadel mrtvoud. Znanega voditelja in agitatorja nemško krščanske-socialne stranke in bivšega ministra Gessmana je dne 8. marca pri nekem posvetovanju v železniškem ministrstvu zadel mrtvoud. Gessmann se je onesvestil. Zanesli so ga na dom. Zdravniki so konštatfrali otrpnenje desnega dela telesa inoškod-bo govora.
Naš odtični rojak umrl. Dne 21. februarja je umrl na Dunaju vrli sloveč skoštajerski Slovenec vpokojeni major Anton Gajšek plem. Sotla-d o 1, vitez mnogih visokih redov.
Po smrti odlikovani slovenski junak. Pred sovražnikom padlemu c. kr. polkovniku Josipu Ripšl, nečaku umrlega ljubkega slovenskega pesnika in videmskega župnika Dragotina Rpšlna, je pripo-znan Leopoldov red z vojaško dekoracijo.
Osebna vest. C. kr. asistenčni zdravnik v re zervi g. dr. Vladimir Brezovnik je postal nadzdravnik v rezervi. Mladi zdravnik je od začetka vojske na severnem bojišču.
Stritarjeva 821etnica. Prof. Josip Stritar, rojen
6.	marca 1836 je slavil letos svoj 82. rojstni dan. Še vedno, kakor slišimo, čil in zdrav biva zdaj redno v mestecu Aspang na Nižje-Avstrijskem. Na mnoga leta!
Iz politične službe. N$mestniški tajnik dr. Artur Kozesmk v Gradcu je bil odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda.
Iz justične službe. Namestnik državnega pra-vdnika v Celju, dr, Jurij pl. Račič, je imenovan za deželnosodnega svetnika in je premeščen v Ljubljano.
Iz poštne službe. Poštna oficijantinja Katarina Kranjc v Rogaški Slatini je imenovana za poštarico v Gnasu.
Naši prijateji. Graški in mariborski nemški listi so zadnji teden zagnali veliko hujskarijo proti našemu listu. Ne pišemo jim po godu, To nas seveda prav malo briga, Mi nismo v njih službi, za to imajo in si plačujejo „Štajerca.“ Naš list ,„Straža“ je pisan za slovensko ljudstvo na Štajerskem in za to ne bo nikdar ustrezal gospodom, ki tega ljudstva ne marajo.
Pomoč za brežiški okraj. Že ponovno smo opozorili, da pri potresa ni trpelo samo mesto Brežice, ampak tudi okoliške občine, n. pr. Zakol več nego Brežice samo. Za to zahteva krščanska dolžnost, da se vsem pomaga. Nemško časopisje in nemška javnost o tem oči vidno niso poučeni, ker se pobira skoro izključno parno za Brežice.
Samo za nemške Brežičane.“ V Cmureku sta dve gospodični pobirali darove za nemške Brežiča-ne. Župan dr. Schormann je poslal znesek 621 K 40 vin. v Brežice pod izrecno zahtevo, da se ta svota razdeli izključno za nemške Brežičane.
Uradni dnevi c. kr. mariborskega okrajnega sodišča, ki so bili začetkom vojne odpravljeni, se na splošno željo z mesecem aprilom zopet uvedejo in sicer pri Sv. Lovrencu ob koroški železnici vsak mesec, pri Gornji Sv. Kungoti in pri Sv. Jakobu v Slov. goricah pa vsak drugi mesec. Natančueje se bo pravočasno razglasilo. Kazalo bi pač. da bi bili tudi pri Sv. Jakobu uradni dnevi kakor nekdaj vsak mesec.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali: Janez
Vogrin, žumik pri Sv. Barbari v Haložan, 20 K; Posojilnica v Mariboru 1500 K; Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj v Mariboru, 50 K; Anton Ravšl, župnik, Ci kovce, 5 K; Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru, 100 K; Franc Škof kaplan v Juršincih pri Ptuju, 10.20 K; Vincenc Holcman, kaplan v Laškem 10 K; Mohorjani v Slivnici pri Maribora (po g. župniku Fr.Hrti) 40 K; Josip Cižek, dekan v Jarenini, 20K; MarkoTcmažič, dekan v Kozjem
(mesto venca f župniku M. Osen jaku) 20 K; Ne-i renovani po župnijskem urada Sv. Peter pri Radgoni 5 K; Mohorjani pri Kapeli (po č. g. župniku Mišku) 15 K; M Meško, župnik pri Kapeli (mesto venca na grob f župnika M. Osenjak) 20 K; Josip Schmoraazer, c. kr. profesor v Mariboru, 6 K; J Lančič, Gornja Radgona (mesto venca f župniku g M O j en ja k) 11 K; Janez Vogrin, župnik pri Sv. Barbari v Halozah (mesto venca f dek. Jož. Kralj) 20 K: dr. P. Turner, veleposestnik v Krčovini pri Mariboru, 20 K. V-em čč. gg darovalcem se najis-kreaeje zahval:u e za velikodušne darove odbor.
Potres v Brežicah. Brežiško okrajno glavarstvo nam piše: V s vrli o izpeljave pomožnih odredb, ki so potrebne za okraj, kateri je prizadet ocl potresa, se je sestavil pod predsedništvom uradnega vodje o-krajnega glavarstva dr, Viktorja Nemvirth okrajni pomožni odbor, ki sestoji iz gospodov:	deželni pos-
lanec in vladni komisar brežiškega okrajnega zastopa Allred baron Moscon, trgovec Karel del Cott, notar dr* Franc Horvat, administrator grof Attemsovega fideikomisa dr Karol Leusclmer, dekan J ožel Mešiček, župnik Anton Pernat, nadinšpektor v pok. Ignacij Pricklmayer, župan Ivan Žnideršič, nadin-ženir Radovan Sernec. učitelj Ignacij Supan In veleposestnik Mihael Sevnik. V seji, ki se je vršila dne 28. februarja, so se odobrili ob navzočnosti referenta za bedo pri okrajnem glavarstvu, gospoda namesfniškega inženirja Leopolda Steininger, kakor tudi občinskih predstojnikov po potresu prizadetih o-koliških občin, od krajnih odborov stavljeni predlogi in se je priporočala v prvi vrsti kar najhitre'-ša podelitev državnih podpor le onim osebam, ki so prišle že sedaj vsled potresne nezgode v bedo. Obširna akcija sie bo morala priklopiti temu delovanju po dokončanih poizvedovanjih. Tudi za prizadete državne uradnike, kakor sploh nastavljenee z gotovimi plačami, ki trpijo tako vsled stvarne škjode, kot posebno vsled nerednih gospodarskih razmer in radi tega povzročenega izpremenjenega načina življenja občutno škodo, se bode morala preskrbeti državna pomoč.
2o milijonov K čistega dobička! Avstrijska Alpino-montan-družba izkazuje za upravno leto 1916 blizu 25 milijonov K čistega dobička, v letu 1915 je pa imela 21 milijonov K čistega dobička. Razdeljevala bo dividendo v izmeri 21%. Vsak izmed upravnih svetnikov dobi 100.000 K. Tako se lahko „vzdrži“ v teh težkih časih.
Koledar za slovenske: vojake za leto 1917 je
-nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civil-u m osebam silno prikupil* Tudi po koledarju za leto 1917 že vojaštvo več mesecev močno poprašuje. Njegova vsebina, je:	a) Organizacija naše vojske
(tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preskroa invalidov in njihovih družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odloke, Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik“- ki obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve, üb koncu ima tudi nove poštne določbe. Za fazne zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, in stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Gospodarske novice.
Urad za prehrana prebivalstva. Minister za prehrano prebivalstva je imenoval poslanca Franca Pišek v svetovalstvo urada za prehrano prebivalst-va<
Veljavnost kavinih kart podališana. Vsled pomanjkanja kave je veljavnost kavinih kart podaljšana. do srede aprila.
Kave zmanjkuje? „Arbeiter Zeitung“ poroča, da so se zaloge kave v naši državi tako izčrpale, da
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.*
se od dne 17, marca naprej za nekaj časa sploh, ne bo več izdajalo kavinih kart. Se le od srede meseca aprila se pričakuje, da se bodo vsaj za nočne in za težkodelavne delavce izdale kavine karte.
Rumunsko žito za št?je.f.-riu>. Na štajersko je dospelo te dni 30 vagonov žit», iz Romunije. OJ tega dobi Gradec celih 14 vagonov, osfalih 16 vagonov °pa se porazdeli na ostaii del dežele.
Samo dva brezmesna dneva. Te dni bo izšla cesarska naredba, ki bo določala, da bo odpravljen eden brezmesni dan v tednu ter da bomo imeli v
bodoče v Avtriji samo dva brezmesna dneva.
Karte za meso in krompir. Minister ža ljudsko prehrano pl Höfer se je izrazil glede državnega prispevka 300 milijonov kron za poceni meso za revne ljudske sloje, sledeče: Ta akcija vlade je ta ko namišljena, da ho nosil tisti, ki bo imel pravico do poceni mesa, eno tretjino, vlada pa dve tret jini proizvajalnih stroškov. Meso se na trga ne bo prodajalo od tedna do tedna v enakih merah, temveč po številu zaklane živine in po potrebi. To poceni meso bodo dobivale samo take osebe, ki si mesa iz lastnih sredstev ne morejo kepiti. Tudi se bodo od časa do časa po nizki ceni za revnejše ljudske sloje prodajala še tudi jajca, sir in zelenjava. Upeljane bodo tudi karte za meso, da se bo tako zabranila prevelika uporaba mesa nekaterih slojev. Vendar ni nameravano uživanja mesa znižati na tako mero, da ostane samo še ime. Vsem, bogatim in revnim, se naj zagotovi tolika mera mesa, kolikor je potrebno za zdravo prehrano ; veliko število živine omogućuje karte za meso. Nadalje misli vlada na upeljavo kart za krompir, toda ta misel je še zasedaj neizvedljiva in bo treba počaketi do nove žetve. Končno bo vlada prevzela nadzorstvo čez velike klavnice glede izkori-
ščanja kosti za izdelovanje masti, lima in emetnih gnojil. Tudi na uporabo kuhinjskih odpadkov bo urad za ljudsko prehrano obračal svojo pozornost.
Kože ovc in koz zasežene. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da so v prid vojaški «pravi zasežene vse zaloge kož, ovc, jagnjet in Ioz. L:vzete od te naredbe so kože, ki so bile že dne 26 januarja v delu v strojarni ali pri krznarju. Kože se bodo morale oddati neostrižene, torej z volno vred ter ni dovoljeno ostriči kožo ovc, jagnjet in koz, preden se odda vojaški upravi.
Cene za posodo iz porcelana se zvišajo. Zveza avstrijskih tovarnarjev je sklenila, da vnovič zviša cene za posodo iz porcelana, in sicer za 10—15 o stoikov. Odkar traja vojska, so bile cene za porcelan že trikrat zvišane.
Tapetarski izdelki se vnovič podražijo. Zadruge tapetarjev so sklenile, da vnovič zvišajo cene za razne tapetarske izdelke, in sicer tokrat za 15 odstotkov. V teku svetovne vojske so tapetarji že trikrat zvišali cene za tapetarske izdelke.
Prevažanje cunj. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da je prepovedano prevažati cunje po železnici itd. brez oblastvenega dovoljenja. Tezadevno dovoljenje se dobi pri osrednjici za prevažanje cunj na Dunaju I, Seitzergasse.
Trgovski učni tečaji za invalide. S 1. aprilom t. 1. se začne na trgovski akademiji v Gradcu tečaj za častnike invalide, ki hočejo postati bančni uradniki za zavarovanje, in tudi trgovski tečaj za pod-rastnike-invalide, ki se nameravajo posvetiti trgovini. Tozadevna pojasnila daje trgovska akademija
v Gradca.
Razu® novice.
8. gimnazijski razred brez dijakov. Ker so bili pri zadnjem prebiranju potrjeni vsi dijaki 8. gimnazijskega razreda v Šibeniku v Dalmaciji v vojake, so morali zapreti imenovani razred.
Dete v plamenu. V Rovinjskem selu na Primorskem se je dogodila dne 4. t. m. strašna nesreča. Štiriletna hčerka Marije Brgjnovičeve se je v odsotnosti matere približala ognju in je bila takoj povita v plamen. Dete je umrlo že naslednjo noč ob strašnih mukah. Na lice mesta je došel seveda preiskovalni sodnik, da ugotovi, koga zadene krivda na tej smrtni nesreči. Tako bo imela nesrečna mati poleg neopisne boli po otroku, ki ga je izgubila na tako žalosten način, še sitnosti j z oblastmi in jo lahko zadene tudi kazen, določe-j na po zakonu. Starši — pazite na otroke!
Orel odnesel dveletno deklico. Dne 13. febru-j arja je izginila v Boljunu v Istri neka dveletna de-i klica. Iskali so jo že povsodi, pa je niso mogli j najti nikjer. Mnogi so mnenja, da je dekletce od-
nesel orel. Odkar nima prebivalstvo pušk, se vidi v bolju iški okolici več orlov.
Latinice ne bo v turškem jeziku. Nedavno so priobčili carigrajski listi vest, da namerava turška vlada namesto dosedanjih pismenk uvesti v turnem jeziku, latipico,- Kakor se sedaj poroča iz Carigrada* se ne "namerava upeljati v turškem jeziku latinice !pač-pa bodo upeljali v turškem jeziku. nekaj Jj’8§jt|&, katerih turški jezik dosedaj ni Ariel.'
' Za 2,000.000 K blaga nakopičili. Pred nedavno je policija v Budimpešti prišla na sled velikopoteznim sleparstvom. Trgovci Izak Ingber, Baruch Reich in Moric Hellinger, vsi trije židovskega rodu, so pred letom in še., poprej pokupili na Ogrskem raznega blaga, kot: slivovke, sveč. kave, čaja, mila, itd. za 2,000.000 K Blago so spravili v prazne sode, v katerih se je nahajal cement, To poskrito blago so shranili v dveh tovarnah za cement, kojih lastniki so imenovani trgovci, Sodi so bili označeni kot s cementom napolnjeni. Poskrito blago so nameravali ob ugodni priliki z velikanskimi dobički popro-dati. Tajnost o poskritem blago je naznanil skladiščni mojster svoji ženi. To pa je bilo ijsodepolno. Žena je tajnost izročila prijateljici in končno je izvedela o tem policija. Vse tri trgovce so takoj zaprli, poskrito blago bo pa bržčas zaplenjeno v prid države.
Dopis!
Maribor. Naše mesto je bilo nad 14 dni brez poulične razsvetljave. Pomanjkanje plina se je čutilo prav močno tudi glede razsvetljave po hišah, V soboto, dne 10. marca, pa je plinarna zopet začela delovati, ulice in hiše imajo zopet luč in tudi stavni stroj, s katerim se stavijo naši listi, je zopet v teku. Upamo, da bosta „Straža“ in „Slovenski Gospodar“ izhajala odslej zopet v navadni obliki.
Maribor. Mariborski mestni magistrat je vložil na vojno ministrstvo prošnjo za vojaško godbo, ki bi naj igrala v mestnem parku v prid resnim voj n im dobrodelom in namenom.
Maribor. V petek, dne 9. marca je umrla Ana Ulaga, mati tukajšnjega trgovca g. Jožefa Ulaga. Rajna je bila stara 82 let. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 11. marca popoldne. N. p. v m.!
St. lij v Slov. gor. Naše bralno društvo ima izlet v Vagno v Četrtek, dne 22. marca, ob 10. uri dopoldne- Udje, pridite vsi! Ogledali si bomo znamenito begunsko taborišče in razne zanimive delavnice in druge važne naprave v tem najnovejšem Štajerskem mestu.
St. lij v Slov gor. V seznamu izgub št 527, ki ga izdaje naše vojno ministrstvo je med drugimi zabeležen med vjetniki na Ruskem, tudi pod-fopničar Alojzij Lopič, tukajšnji posestnik in nečak rajnega cmureškega župmka č. g. Lopiča. Koncem leta 1916 se je poročalo iz Ruskega, da je Lopič umrl v v etaištvu. Domači živijo v vel ki negotovosti, ker skoro nobeno poročilo o vjetnikih ni za-
Inesljivo.
Gradec. Prihodnja slovenska služba božja bo dne 25. marca v cerkvi usmiljenih bratov.
Vranske. Posojilnica na Vranskem vabi svoje
p.	n zadružnike k rednemu občnemu zbora na nedeljo 25. marca 1917 ob 3h popoldne v zadružno pisarno na Vranskem hšt. 91. Ako bi občni zbor ob treh ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati Spored. 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzor* siva, 3. Potrjenje računa za leto 1916, 4. Poraba čistega dobička, 5. Revizijsko poročilo, 6. Sprememba pravil, 7, Volitev načelstva in nadzorstva,
8.	Nasveti Načelstvo.
Slov. Gradec. Nas rojak M. Brezovnik, p. d. Anžič, desitmk pri nekem deželnobrambLvskem štabu, je bil odlikovan s srebrno svetinjo H vrste. B ezovnik je dobil že dvo,e odlikovanj. Odlikovanec je zaveden Slovenec.
Črešnjice pri Konjicah. V žagi Jožefa Winter zaposleni Žagar Mihael Ravnjak je bil pri dela tako težko poškodovan, da so ga spravili smrtno-L c varno poškodovanega v celjsko bolnišnico.
Brežice. Deželni poslanec in vladni komisar brežiškega okrajnega zastopa, Alfred baron pl Moscon, posestnik v Pišecah je daroval za one, ki so bili prizadeti vsled potresa v Brežicah in okolici v roke uradnega volje brežiškega okrajnega glavarstva 1000 kron z namenom, da se obrne polovica fe^a zneska vsled potresa težko prizadetemu kon-ventu frančiškanov v Brežicah v prid. Nadalje je d roval ljubljanski mestni svet brežiškemu giavar-i stvu za oie, ki so v brežiškem okraju vsled po-I tresa najtežje prizadeti ia najbolj potrebni znesek I po 500 kron.
Odgovora! urednik: Vekoslav Stupan,
Tisk tiskarne sv* Cirila s Mariboru.