Razne stvari. Iz Aoinačih krajev. Zborovanje polit. drnštva v Kozjem bode prihodnjo nedelio dne 12. januarija popoldne ob 3. uri t prostorih gosp. Gučeka. DruStvo ima že do 400 udov, ki se Tabijo, da pridejo kolikor mogoče vsi. Na noge torej vrli kat. Kozjani in vi naSi sosedi, da se Tsi udeležimo zanimivega zborovanja in da pokažemo, da živimo in se gibljemo. — Na vsporedu je tudi govor o časnikarstru in našem političnem položaju. — Na veselo sTideDje t nedeljo t Kozjem! Kat. pol. društvo v Konjicah bo zborovalo dne 19. januarja v društvenih prostorih. Ker se bo govorilo tudi o potrebi zveze krščanskih slovenskih k m e t o v na Spodnjem Štajerskem, je želeti, da se zborovanja udeležijo kmetje iz celega konjiškega okraja. Na noge, krščanski slovenski kmetje, združimo se!, Živinozdravnikom v Šmarju pri Jelšah je imenovan g. Jos. Rihar iz Logatca. Občinske volitve v Hočah so se za naš Slovence ugodno rešile, kar }e nekega nemškutarja tako razkačilo, da si je z lažjo hotel svojo jezo ohladiti s tem, da nas je v Mariboržanki na nezasliSano lažnjivi način hotel pred ljudmi ogrditi. Obdolžil nas je, da smo tatovi in zapravljivci volili. Resnici na ljubo pa ti moramo povedati, da do zdaj še nismo bili tatovi, posebno k tebi še nobeden od nas ni prišel krast, ker morebiti ti sam nič nimaš. Na dolgove pa rajši na svoje glej, kakor na druge. Dokler nas tatvine ne prepričaš, te imenujemo očitnega lažnjivca in obrekovalca. Ti nam praviš, da zanaprej moramo imeti oči zaprte mošnje pa odprte, pa nam se zdi, da iinaš ti oči zaprte, drugače bi že bil marsikaj nerodnega videl v naši občini. Pri volitvah si gotovo spal in se že v sanjah po županskem stolcu zibal, da nisi prej tatov zagledal, ki so prišli volit. Sicer bi jim lahko koj vrata zaprl. Ne bodi torej tako zaspan, drugači se ti zna kaka nesreča prigoditi, posebno ti je bistro gledati, kadar po Hočki vasi greš. Na sredi vasi ležijo namreč na peš-poti klade od starega mosta, glej, da se ne spotakneš ter si pri padcu svojega lažnjivega jezika ne odgrizneš, drugači se Se spovedati ne moreš, da si poštenim Ijudem poštenje kral. — VečHočanov. Iz Jarenine. Novo leto se za nas ni kaj veselo zaCelo; dva je pozdravilo na mrtvaškem odru. Prva bila je sicer priprosta, viničarska deklica Marija Roškar, pa lahko rečemo dika naše dekliške družbe, prava hčerka Marijina. S koliko vnemo prihajala je vsak dan k sv. maSi, s koliko gorečnostjo pristopala tolikokrat k mizi božji, prepevala s svojimi tovarišicami v čast Marijino. Še pred nekaj tedni pobirala je pri družbenicah milodare za novo družbeno zastavo, katero — tako bomo vsaj prosili — nam bodo pri letoSnji vizitaciji blagoslovili naš prein. knez in škof. Dne 3. prosinca je njo spremilo nad 200 tovaršic z družbenim predstojnikom, g. dekanom k mirnemu počitku. — Drug je bil mož, občespoštovan veleposestnik, dolgoleten naročnik »Slov. Gospodarja«, katerega je vsak teden od prve do zadnje besede vestno prebral. Bil je naše gore list, kmet v pravem pomenu besede, neokužen od naprednega, brezverskega duha, skrben oče svojih 6 otrok, kojih ena je usmiljena sestra, — velifc dobrotnik revežev, vzoren kristijan, narodnjak jeklenega značaja, ki je pri vsaki deželno in državnozborski volitvi kot mož glasoval za naSe slovenske poslance, večleten odbornik in I. svetovalec naSe jareninske občine. Tak mož zasluži, da ga spoštuje cela župnija, zato pa je bil pogreb njegov veličasten, kakoršnega že dolgo ni videla Jarenina. To naj bo tudi mala tolažba za bolehno vdovo in zapuščene otroke, ki so pri pogrebu glasno za krsto pokojnega očeta molili sv. rožni venec, ter darovali po pogrebni sv. maši zanj sv. obhajilo. — Daj Bog, da bi duh pokojnega Florijana ostal pri njegovi hiSi, da bi pokojnik našel v vrsti naSih mož obilo posnemovalcev, ki bi stali trdno za dom in vero. Naj v miru počiva! V Zerkovcih pri Mariboru so nasli dne 5. t. m. na večer fantje, ki so hodili ob bregu Drave, truplo infanterijskega vodja Mibael Filipiča, doma iz Male nedelje. Govori se, da se je utopil vsled nesrečne ljubezni. Odpošiljanje pisem. Postno in brzojavno ravnateljstvo priporoča občinstvu, da prilepi pisemske znamke vedno le na desni strani zgorej. Naslovi na pismih, ki so na- menjena v večja mesta, raorajo biti natančni: ulica, štev. hiše in nadstropja morajo biti natančno označena. Na pismih namenjenih na Dunaj, mora biti zaznamovan dotični mestni okraj. — Razglednice z nedostojnimi podobami ali napisi se ne dostavljajo. — Znamke, na katerih je še vedno stara veljava v goldinarjih in krajcarjih, so izključene iz prometa. Nemško gospodarstvo v Celju. Proračun mesta Celje za leto 1902 izkazuje 147.829 72 K dohodkov, — izdatkov pa 150.218-98 K, torej 238926 K primanjkljaja. V Konjicah je bilo 34 parov oklicanih, rojenih 119 (56 fantov, 63 deklet), umrlo 101 (59 moškega, 42 ženskega spola). Najstarši je bil 87 let star; 26. maja bode nastopila Mica Klinc 101. leto. Uradni dnevi v celjskem okrajnem glavarstvu. Celje: Vsako sredo in soboto, izimši praznikov, od 9. ure predpoldnern do 12. ure opoldae. Ostale dni bodo se le nujne stvari strank obravnavale. Vransko: Dne 7. februarija, 25. aprila, 11. julija, 26. sept. in 12. decembra od 9. ure predpoldnem do 12. ure opoldne. Šmarje: Dne 17. januarija, 15. marcija, 16. maja, 18. julija, 19. septembra in 14. novembra od 9. ure predpold. do 12. ure opoldne. Trbovlje: Dne 14. januarija, 20. marcija, 3. juliia in in 25. septembra od 9. ure do pol 12. ure predpoldnem. — C. kr. politični ekspozituri vKonjicah in Mozirju bodete uradne dneve od slučaja do slučaja vrSili; kdaj bodo ti uradni dnevi, imenovani ekspozituri vsakikrat 8 dnij poprej razglasite. Slovenska mlačnost. V Laškem trgu je pri občinskih volitvah brez vsakega odpora zmagala nemško-nemškutarska stranka. Slovenski tržani in volilci so ostali doma za pečjo. To je zopet lepa slika iz našega spodnještajerskega narodnega življenja. Kadar je na k m e t i h kaka volitev, se vse zdira nad kmeti, da moramo iti volit. Kadar pa so volitve po mestih in trgih, pa slovenska gospoda prav rada za pečjo ostane. No, od zdaj pa se bomo začeli z a v e d n i slovenski k m e t j e zdirati nad gospodo, naj tudi ona izpolnjuje svoje narodne dolžnosti! S Pilštanja. Nemila smrt pobrala nam je dne 27. decembra vrlega moža Jožefa Ferlič p. d. Podveterničkega iz Lesične v 81. letu življenja. Pokojnik je bil zelo spoštovan od vsakega, kdor |ga je poznal. V prejšnjih mlajših časih je bil župan trga Pilštanj, a dolgo vrsto let do svoje smrti cerkveni ključar farne cerkve sv. Mihaela. — Njegova jednako pridna žena je šla pred tremi leti v večnost. Hiša Ferličeva bila je gostoljubna, vsakemu odprta in ker nista imela otrok, tem rajSe sta reveže podpirala. Zato bodi jima Bog obilni plačnik! Pogreb v nedeljo dne 29. decembra pa \e pokazal, kako priljubljen je bil rajni Jožef. Takega pogreba že dolgo nismo videli na Pilštanju. — Bog mu daj večni mir! Iz Polzele nam pišejo: Razni listi so pred kratkim svetu poročali, da je naša tovarna pogorela. Ta vest se mora nekoliko popraviti. Vžgalo se je in pogorelo Je skladišfte, v katerem je bilo obilno lesa. Škoda je precejšnja. Nevarnost je bila velika. A ker je bila množica delavcev in pa domača brizgalnica takoj pripravljena, se je posrečilo požar omejiti. PriSle so na pomoč razne požarne brambe, ki pa hvala Bogu niso imele več mnogo posla. Tovarna pa deluje naprej, kakor dozdaj. — Novo leto nam je prineslo veselo novico, katere smo že dolgo pričakovali: Kunstič je v pokoju. Njegovo mesto je že razpisano; ob enem tudi mesto za četrtega učitelja. Vsi želirao in pričakujemo, da dobimo miroljubne učitelje, ki bodo delovali v soglasju s prebivalstvom v pravi blagor mladine. IzStavenšinjecpri Radgoni. Umrl je blag in naroden mladenič Alojzij Mlinarič. Dalje časa je že doma bolehal, a pred jednim mesecem se je odpeljal v W5rishofen na Bavarskem zdravit. Ozdravila ga je smrt. Pogreb je bil na novega leta dan. Počivaj v miru! Bizeljsko. V petek dne 3. januv. smo pokopali blago, vsestransko spoStovano Jozefo Škof, posestnico v SuSici v starosti 40 let. Svojo dolgotrajno bolezen je voljno prenaSala, potolažena po večkratnem prejemu sv. zakramentov. — Pogreb, kakoršnega uže dolgo Bizeljsko ni videlo, je jasna priča, da je bila rajna povsod priliubljena. Pevci so \i v slovo zapeli na pokopališču <Blagor mu», kar je ogromno množico sopogrebnikov do solz ganilo. — Počivaj v miru! Bizeljske novice. Gospod urednik! najprej srčna voščila k novemu letu. Naznanjam vam, da se je pri nas na Bizeljskem začelo nekako poaebno zanimanje za vaš cenjeni list «Slov. Gospodar* ter <Naš Dom». — Deset novih naročnikov na njega — to mislim je lepo število — a na «Naš Dom» pa 11 in skora} sami zavedni mladeniči, to je znamenje, da razumevamo, kaj se pravi lepe krščanske liste prebirati. — 2elimo, da Se sledijo njim mnogi drugi razumni bizeljski mladeniči. — V bizeljski župniji jih se je preteklo leto narodilo 135, umrlo 96, poročenih bilo 24 parov. — Med otroci je oslovski kašelj hudo razsajal, kateremu je marsikateri otrok podlegel. — Tudi oSpice so se prikazale — le v manjšem številu. — Pri priložnosti vam g. urednik zopet kaj naznani iz našega kraja odkritosrčen prijatelj. — (Prosimo! uredn.) Pri Sv. Ani n. K. delujeta močno za «Štajerca» neki zidarski mojster in neki žnidar. Prvi, akoravno rojen Slovenec, se obrajta Nemca, ter je dal tudi pri ljudskem štetju zapisati kot občevalni iezik «nemški». S kom neki govori doma nemški, ali z ženo ali z otroci ali, ker ti ne znajo, s svojim kužekom ? — Drugi pa, žnidar tudi mojster v svoji «mojštriji», pa razklada svojo modrost, katero prebira v »Štajereu«, ko hodi na «štero», ter se trudi pridobiti ljudi za Ptujskega preroka. — Prijatelja, mi vama kličemo: «Šoštar-ja» ostanita pri svojem kopitu! Nenavadna toplota na Pilštanju. Danes \e 5. januarija in ko to pišem, ravno malo predpoldnevotn. Solnce lepo sije, rekel bi pripeka, res kaj nenavadnega za ta <5as. Toplomer zunaj na oknu kaže 22° po Reamurju. Trava in ozimina na solčnih straneh lepo zeleni, tudi trobentice že cvetijo. Liudje po opustošenih vinogradih pridno delajo, satno da brezobrestna posojila silno počasi dobivajo. Naj bi vendar zdaj vlada dala, ker ljudje ne moreio težakov plačevati. — Kdor hitro da, dvakrat da. Cudno je slišati ljudstvo ugibati, zakaj je tako toplo, nekateri pravijo, da smo prisli v druge kraje in tako dalje. Nazadnje pa le pride navadno do sklepa, rekši, zinaa svoiega ne izpusti, bo pa velika noč na peči — in tako bi se znalo zgoditi. V Novicerkvi pri Celju so bile občinske volitve dne 4. prosinca t. 1. Volilo se je razven od poludneva do ene neprenehoma od osme ure zjutraj do polupetih zvečer. Nasproti sta si stali stara slovenska stranka in nemčurska «Štajerčeva». Agitacija je bila silna in borba tudi huda, a zmagala je slavno z vsemi osemnajstimi odborniki poštena slovenska stranka, nemskutarji so pa sramotno pro-padli kot so dolgi in Siroki. Kdo so pa vodje teh ljudij? Ti so: Gobec, Samec in Štinglic. Prvi je naročnik in zvesti čitateii «Štajerca>. Druga dva sta tudi njegova zvesta privrženca. In Se več! Kaj pa? Pri zadnjih volitvah v Celji sta kot obrtnika volila znanega Oechsa. In zdaj naj še kdo reče, da ti Ijudje niso pravi pravcati posilinemci. Da, posilinemci so, kakor tudi tisti, ki so jih s prepričanjem volili. Seveda, največ njihovih rolilcev pa je bilo takib, da niso vedeli, zakaj se pravzaprav gre. Se pač dela »inteligentno>. In takim ljudem naj bi nale ljudstvo zaupalo sedeže v občinskem sretu? Ne, dokler bodo taki: nikdar in nikoli. Če hočete, da se bo to kdaj zgodilo, krenite na staro slovensko pot in zapustite «Štajerca», dra- gače bo ves vaS Irud zamaa. PoStenim s!ovenskim možem pri Novicerkvi pa česlitamo na njihovej zmagi ter jim radostno kličemo: Naprej zastave Slave — na boj junaSka kri! — V Banovcih na Hurskeni polju se je zgodila velika nesreča dne 28. decembra 1. 1. zvečer pri g. Lahu. Pogorelo je celo poslopje, pri tem se je podrl dimnik in štiri osebe močno poškodoval. A. Gabercu in T. Koseju je noge zlomil, druga dva pa je po prsih težko ranilo. Sosedje se zahvaljujejo vsem, ki so k obrambi in pogašenju ognja količkaj pripomogli. Osobito pa gasilcem iz Veržeja, Krapja in Križevec. Vsem čast in hvala! Iz Otoka pri Bočni. Umrl je na novega leta dan ob 5. uri zvečer po dolgi, mu'ni bolezni, previden s svetimi zakramenti, Josip Cretaik. Zapustil nas je v cvetju svoje dobe v 20. letu svoje starosti. Bil je blag mladenič. Naj počiva v rairu! Iz Savinjske doiine se nam poroča, da je gospod Jožef Kunej, župnik na Zgornji Ponikvi že večletni šolski načelnik, občinski odbornik ter častni občan Velike PireSice zaradi njegove hvale vredne delavnosti za šolo in občino z dne 6. prosinca t. 1. zopet za šolskega načelnika soglasno izvoljen bil. Živijo! lz Središča se nam poroča, da se ondotni ž i d o v i drže jako kislo, ker se krščansko ljudstvo oklepa svojega novega poštenega krSčanskega in slovenskega trgovca gospoda Kolbesen-a. Iz Celja se nain poroča, da je znani ZabukoSek iz Ponikve bil pred sodiSčem v Celju zaradi javnega nasilstva obsojen na en mesec ječe, poostr. s postom vsakih 14 dni. Iz šole. Nadučiteljem v Gotovljah je imenovan g. Anton Šumljak iz Zalca, učiteljem ozir. Sol. voditeliem v Pernicah učitelj g. Franc Kotnik iz Št. Jakoba v Slov. gor., v Topolščici g. Feliks Pečar, v Grižah učitelj g. Ludovik Cernej, učiteljicam so imenovane v Vuzenici učiteljica gdč. Ivana Vidmer, Št. Janž na Peči učiteljica gdč.ŁFran. Konečnik, v Škalah učiteljica gdč. Nežika Kosar iz Ljubijane, v Hajdini učiteliica gdč. Irena Kahl od Velike Nedelje, v Gotovljah učiteljica Ivana Novak iz Galicije, v Doberni učiteljica gdč. Ana Seitz iz Kamnice, na šoli v Jurjemkloštru učiteljica Helena Leinfellner. — Vpokojeni so staino: meščan. učitelj gosp. Karol Vučnik v Gradcu, naduč. g. Fran Ranner v Poličanah in začasno je upokojena učiteljica gospa Marija Pirc, roj. Krajnc v Dobovi. — Na novo nameščeni gg. ozir. gdč.: J. Pavlovič, voditelj pri Sv. Duhu nad Krškim, kot učilelj na Vidmu ob Savi. V. Jamšek kot suplent v Sevnici, Svelka Lapajne iz KrSkega kot suplentinja v Dobovi, M. DervenSek kot učiteljica pri Sv. Antonu v Leskovcu, narnesto gdč. Vinc. Novak, ki je dobila šlužbo v Globokem. G. Zagoričnik, šolski voditelj v OreSju pri Bizeljskem je stopil v stalni, gdč. Pirc, uiiteljica v Dobovi pa v začasni pokoj. G. Cugmus, nadučitelj pri Sv. Emi, je prestavljen kot Sol. voditelj v Orešje. G. J. Zupančič, nadučitelj pri Sv. Antonu, je radi bolezni na dopustu, nadomestuje ga gospod JelovSek iz Dobrove. Gdč. Lunder je stalno nameščena v Kapelah. — NaduC. g. Josip Tičar v Šmartnem je stopil v pokoj, njega nadomestuje gdč. Kristina Volc. Radi bolezni ima dopust nadučitelj gosp. Aoton Žager na Gorici, nadomestuje ga g. CimperSek iz Rečice. Na Gorici je nastavljena gdč. Ivanka Schwarc. Čez poletje tja eksponirani gospod Šijanef iz Gornjegagrada Sel je nazaj na svoje mesto. Na Refiico sta prisli gospici Ana Bostijančič iz Kozjega in gospica Helena Dolenc, ki je menjala z g. Lovrom Serajnik za Prihovo. G. CimperSek na Rečici pride o Veliki noči v Trbovlje. G. Rudolf Wundler v Mozirju je napravil spoaobnostni izpit. — Enorazrednice t BoCni pri NoTiStifti in t Lučah se razSirijo. V SolčaTi se osnuje nora Sola — enorazrednica. Dozdaj je poučeral > domači gospod župnik. Najnovejše iz Ljutomera. Dosedanji glavar ljutonierski, gospod Zupančič, je dobil dopust in kot vodja okrajnega glavarstva ljutomerskega se mudi že od 1. januvarja t. 1. tamkaj baron Rainer, prej pri glavarstvu v Mariboru. Iz ljutomerske okolice. Nekje tam blizu Ljutomera med Slovenskimi goricami je kraj kateri je od Stvarnika za to odbran, da nudi po vinski trti svojim prebivalcem rujao zlato kapljico. A ni toliko srečen, da bi njegov občinski predstojnik in njegov sin tajnik uradovala slovenski. Slovenska Stročja vas v Slovenskih goricah, kako nesrečna si! Žalostno pa resnično je, da v naši slavni ljutomerski dekaniji jmamo obč. župane in tajnike, ki še vedno hočejo delati po staretn kopitu in vedno uradujejo nemški. Nedavao sem videl na c. kr. okr. glavarstvu v Ljutomeru polo, na katero si ti, o Južek, zapisal sledeče besede: »Alois Kosi ist nicht Gemeinde Pristova sondern on Gemeinde Presika — Gemeinde Amt Pristova. J. V. gr.» Oh žalost, ko vidim tvoje reči tako uradovaue. Kaj misliS, da ti s tem počastiš sebe in svojega očeta? Zbudita se vendar iz narodnostnega dremanja. — Ako pa nočeta pristopiti v slovenski šotor, takrat vama pa zapojemo: Adio Gemeinde VorSteher und gemeinde Sakrater! — «Za domovino trud in kri, — Slovenski narod naj živi!» Slov. mladenič. Cerkvcne stvari. Visok dar. Naš premilostljivi knez in škof so blagovolili velikodušno darovati za zidanje nove cerkve sv. Duha v Središču 100 K. Za to dobroto jim izreka odbor za zidanje nove cerkve najudanejSo zahvalo. Za dijaško knhinjo v Mariboru so darovali gospodje: župnik Klepač 5 K, dekan Šlander 10 K, kapl. Anton RauSl 8 K, kapl. Kocpek 2 K, žup. Fr. Ogrizek 3 K, kapelan Alf. Požar 2 K, Neimenovan »za kruh sv. Antona< 20 K, Gert, medičar 5 K, župnik Osenjak 11 K, kap. Iv. Topolnik 10 K, Fr. Koser v Juršineih 4 K. Iz Vidma. Znani pozlačevalec Konrad Skaza v Št. Urhu na Tirolskem je napravil za videmsko župno cerkev jako lepo lurdsko votlino s podobo Marije in Bornardete. Slovenci, podpirajte svoje rojake in naročujte pri njih, kar se potrebuje za cerkev in dom! Krščanska usmiljenost. Društvo sv. Detinstva, ki je tudi po Slovenskem razširjeno, je podpiralo lani 199 misijonov z 5676 šolami, 933 sirotišnic in 574 delavnic. Po trudu druStva sv. Detinstva je bilo krščenih 43S.408 poganskih otročičev, odkupljenih 22916 in prehranilo ter vzgojilo se jih je 318 501 otrok. Toliko dobrega stori društvo sv. Detinstva, a vendar ima tudi na Slovenskem svoje nasprotnike. V Gotovljah smo imeli pred zadniim božičem osemdnevni sv. misijon, katerega so vodili z mnogim uspehom čč. oo. lazaristi iz Celja. Orustvena poročlla. Rnneč pri Ormožn. Na novega leta daa so naši domači fantje v gostilni A. Lipnik-a uprizorili v zadnjih «Slov. več.> izislo igro «Ne vdajmo se» od dr. J. Vošnjak-a in šaljivo igrico <Gospod stotnik in njegov sluga» od Neznanoviča. Tukajšnje prebivalstvo se je prvokratnega uprizorjenja mnogobrojno udeležilo; vsi prostori so bili prenapolnjeni. Iz Ormoža ni bilo nikogar. Vspeh je bil povse zadovoljiv; tudi »šaljiva loterija> — za naS kraj nekaj povse novega — je marsikoga kaj zadovoljila, a nekaj pa je bilo tudi takih nesrečnežev, ki Se do danes niso nikomur povedali, kai so «gvinili». — Za svoj narod vneti in tudi delavni fantje so vse uloge prav dobro reSili. — NaSim Blorenskim fantom pa praT iz srca (astitam, da so se lotili ne samo izomiki, nego tadi, in to v prvi vrsti, probujenju narodnpga čuta, pravemu domoljubu in narodnemu deloranju služečemu igranju dobrih gledaliških iger. Le združuj' omikaj in probujaj se, slovenska mladina, da boS tem ložje in vspešnejSe branila svoj mili narod, se zanj borila, za njega delovala in za njega sijajno zmagala! Skrbite, da boste postali sami zavedni slovenski raožje — korenjaki, ki bodo s ponosom drug druzega bodrili vsklikom: «Ne vdajmose!* Oparovalka. Silvestrovjvečer v Ljutomern, katerega nam je priredila «Gitalnica», uspel je prav dobro. Vsaka točka programa je občinstvu prav ugajala, zlasti pa veseloigra <Dva gospoda in eden sluga>. Uloge so bile v spretnih rokah Glavno ulogo je imel g. Zacherl, ki je dovtipnega Ivana izvrstno pogodil in vzbujal prisrčen smeh. Divili smo se tudi elegantnernu kretanju vdove Pavlinz in njene služkinje Lizike. Mladi taraburaši so krepko udarjali in tudi laterna magika je vsem ugajala. O polnoči je nazdravil g. Janko Karba navzočim in jih navdaševal in bodril k vztrajnemu narodneinu delovanju v novem letu. Slov. kat. bralno društvo v Novicerkvi pri Celju je imelo svoj občni zbor dne 31. decembra preteklega leta. Izvolil se je naslednji odbor: dr. Lavoslav Gregorec, predsednik; Franc Jankovič, trgovec, podpredsednik; Franc Leskovar, nadučitelj, tapik'; Alojzij Kokelj, blagajnik; župan Janez Pinter in posestnik Anton Majer, mladeniča Jožef ArJič in Jožel Cvenk, odborniki. Občni zbor je bil še precej dobro obiskovan. Naročilo se je več iztisov raznih časopisov. Sklenilo se je tudi, da bo vsak mesec eno podučno ali zabavno predavanje v bralni sobi. Prvo predavanje bo dne 19. prosinca, h kateremu se vabi Ijudstvo v obilnem številu. Upamo, da bode bralno društvo v tem oziru dobro delovalo v izobrazbo tukajšnega slovenskega ljudstva. Da bi se to zgodilo, pomozi nam i St. Pavel pri Preboldu. Katol. izobr. društvo je imelo dne 6. jan. v kaplaniji svoj občni zbor. Dasiravno je «Slov. Gospodar» prezrl naznanilo (ni prezrl, ampak došlo je prepozno, še le v sredo popoldne. — Uredn.), katero smo mu poslali, se je vendar zbralo ravno 50 mož in fantov. DruStvo je imelo to preteklo leto 2 veselici z enim poučnim govorom, tretjo veselico pa so nam preprečili nasprotniki. Društvo šteje zdaj 136 udov. Za nastopno leto bo naročeno druStvo na 22 «Slov. Gospodarja», v vsem skupaj iih pa dobiva 26, 25 »Domoljubov*, 10 «Naš Dom», vsem skupaj jih dobiva blizu 50, 2 «Slovenca», 2 «SIbvenske Novice», 2 «Primorska lista>, 6 «Mirov» (društvo je naročeno na tri), 2 «Dom in Svet>, 2 «Venca>, 2 «Cvetje», 3 «Narodne Gospodarje*, 2 ^Slov. Lista», 1 «Danica» in 1 »Amerikanski Slovenec». — Društveniki so razdeljeni v 8 skupin in iz vsake skupine so se nekateri zavezali, da bodo pošiljali redno vsako nedeljo po časnike in jih donašali svojim skupščinarjem. Hvala Bogu, društvo čimdalje bolj napreduie. Tega nam ne kaže samo to, da le število udov raste in da smo morali vefi listov naročiti kakor lansko leto, ampak požrtvovalnost, katero razodevajo nekateri udje, katerim se ne smili čas ne denarji in se ne boiijo truda, kaže, da se čimdalje bolj dosega namen društva, kateri je katoliška zavest. In da bo druStvo v tem smislu napredovalo, se je zborovalcem prav posebno na srce položilo, da ni v tem napredek katoliškega druStva, da se veliko prečita, da se veliko knjig razposodi in da se prirejajo veselice, ampak v tem, da se čim dalje bolj kaže kat. zavest. Ta je pogoj in poroStvo prave izobrazbe. Iz drugih krajev. Nova bolezen med konji se pojavlja y Veroni. V kratkem času koni, napaden od te bolezni, pogine. Konj leži kakor omamljea in prične končno silno divjati. Glavni dobitek zadel delavec. Zadnji glavni dobitek 1864. drž. sreftk t zneska 300.000 K i« zadel gozdni delarec Fr. Macho v Rottenschachenu okraj Gmund. Pred 20 leti si je mož toliko prihranil, da je kupil srečko. Prvi nmor v novem letu. V Berolinu je ustrelil urar Pless 1. t. m. proti 2. uri po polnoči svojo ženo, 3 majhne otroke in potem 8e samega sebe. Vsa rodbina je bila baje jetična, zlasti pa mož, ki že ni mogel več delati, vsled česar je živela cbitelj v veliki bedi. To je bil menda prvi umor v letošnjem letu. Pretresljiva smrt. Ob božičnih praznikih je priSel na Dunai svojo nevesto obiskat nek Adolf Matzke s Ceškega. Ko je stopil preko praga nevestinega stanovanja, zgrudil se je na tla. Zadela ga je kap. V par trenotkih je bil mrtev. Dolgo spanje. V Nograd Vadkert na Ogerskem spi kmetica Marija Molnar že pet tednov. Zdravniki se izredno zanimajo za ta izreden pojav. Oče morilec. V Jaromiru na Češkem se je kolar Jožel Fierbach sprl s svojim sinom. Razljučen oče je zgrabil ostro bruSeni nož in ga s tako silo zasadil v sinove prsi, da se je sin mrtev zgrudil na tla. Ciospodarske drobtinice. Mažari za italijanska vina. Ker je na italijanska vina postavljena v Avstriji premajhna uvozna carina (colnina), zato prihaja k nam veliko italijanskega vina, naša vina pa se ne morejo prodati ali le za majhno ceno. Upravičeno zahtevajo vsled tega avstrijski vinogradniki, naj se carina zviša. Italijani so zelo hudi na to zabtevo in trdijo, da ne bodo več sklenili zveze z našo državo. No, nam je za polentarje malo mar, pač pa se Mažari zavzemajo za Italijane. Mažarski politiki zahtevajo, naj carina ostane kakor dozdaj, sicer zgubimo prijatelistvo Lahov. Bati se je treba, da bodo zmagali Mažari ne pa avstrijski vinogradniki s svojimi željami. Kako zuajo gospodariti krščanski socijalci. Na Nižje Avstrijskem sedaj pet let gospodarijo kršCanski socijalci. Leta 1897. je imela ta dežela pod Iiberalnim deželnim odborom primanikljai pri deželnem zakladu 5,124.782 kron, leta 1901. je imela dežela pod krščansko-socijalnim vodstvom prebitka 233.499 kron, pri računskem zaključku za 1. 1896. pod liberalnim gospodarstvom pomanjkljaja 4,128.668 kron, za leta 1900 pod krsč. soc. večino prebitka 2,536.219 kron. Premoženje dežele se je pod krSč. socijalnim vodstvom pomnožilo za 3.151.710 kron in kršč. socijalci so poleg tega ustanovili celo vrsto novih krajevnih železnic, pomnožili šole, poboljšali učiteljstvu plače, ustanovili sijajno prospevajočo deželno zavarovalnico proti toči, ognju in nezgodam, zavarovalnico za življenje in za živino, razna skladišča, bolnice, zadruge, dali velike svote za povzdigo obrta in za podporo za slučaj onemoglosti pri malih obrtnikih in delavcih. Uvoz živine. Zaradi rudečice pri svinjah je prepovedano uvažati svinje na Ogrsko iz političnih okrajev Hartberg in Ptuj in za- radi svinjske kuge pa iz političnega okraja Ptuj. — Zaradi svinjske kuge je prepovedano uvažati svinje iz občin Nemški Pudčetrtek, Donavic okraja Ljubno, Marenberg in Gor. Feising okraja Slovenji Gradec in obmejnega okraja Ptuj. Zaradi rudečice pri svinjah je prepovedano uražati svinje iz občine Hopfauokraja Hartberg, Hochtregist okraja Vojčberg in obrnejnega okraja Celje. Ta prepoved se razteza na imenoma navedene občine in njih sosedne občine.