PRESEKI '82 GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ - PRAZNIK DELA Proletarci vseh dežel, združite se! To so zaključne besede iz Mark-sovega in Engelsovega Manifesta. V njih je globok pomen za delovne ljudi vsega sveta, zato so postale geslo delavskih organizacij, pa tudi prvomajskih proslav. Prvi maj je mednarodni praznik delavnih ljudi. Sklep o praznovanju tega dne je bil sprejet ob usta novltvi Druge internacionale, julija 1889 v Parizu. Kongres delavskih organizacij je izbral pr -vi maj zato, da bi ostal trajen spomin na velike stavke in demonstracije delavcev v Združenih državah Amerike, posebno pa na prvi maj 1886, ko je oblast v Chikagu skušala s krvjo zaduSitl delavsko gibanje. Tako je delavstvo prvič praznovalo svoj praznik - 1. maj, leta 1890. Tudi slovenski delavci so praznovali že prvo leto. Delavci so se zbirali na shodih v večjih mestih in industrijskih krajih. Najveličastnejše proslave pa so bile pri nas prvo leto po razpadu avstroogrske, po oktobrski revoluciji v Rusiji, leta 1919. Počivali so stroji v tovarnah, delavci so hodili pražnje oblečeni po cestah in ulicah mest, z oken so vihrale rdeče zastave. Seveda so v naslednjih letih oblastniki stare Jugoslavije omejevali in prepovedovali proslave prvega maja. Toda kljub terorju in pazljivosti žandarjev so se delavci, rudarji in napredni kmečki ljudje zbirali na ta dan, odhajali na izlete v naravo ali pa uporno organizirali demonstracije. Po desetletjih boja za uveljavitev delavskih pravic, za socializem, po težkih letih narodnoosvobodilne vojne, po zmagoslavni socialistični revoluciji, si je delovno ljudstvo Slovenije in vse Jugoslavije priborilo oblast in je postalo gospodar nad svojim delom in nad družbeno lastnino. Pobudniki za praznovanje prvega maja so se morali z vsemi silami boriti za izbojevanje osemurnega delavnika, n»Si delavci pa so veliko več dosegli sami z dogovarjanjem in utrjevanjem samoupravnega sistema. Naši delavci, člani sin -dikalnih organizacij, imajo možnost, da se uveljavijo na vseh področjih. Imajo pravico odločati o pogojih in rezultatih svojega dela. To ni samo njihova pravica, pač pa tudi dolžnost. Sindikati, kot razredna in množična družbeno politična organizacija delavcev, imajo še posebno veliko odgovornost pri organiziranju aktivnosti svojih članov. Vsi skupaj moramo zavestno in organizirano usmerjati družbena sredstva, pa tudi ustvarjalne in delovne sposobnosti posamezni -kov kot tudi celotne organizacije. Slediti moramo ciljem in nalogam, ki zagotavljajo hitrejši in skladnejši razvoj, s tem pa krepitev družbenega in osebnega standarda. Letošnje leto je leto kongresov. Marsikaj novega in koristnega bo prinesel 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, pa še kongresi Zveze sindikatov, zato mora -mo budno spremljati potek vseh teh dogajanj. Le dobro osveščeni proizvajalci lahko pogumno nastopajo na raznih posvetih in delegatskih skupščinah,Imeti mo -ramo celovit pregled nad celotnim dogajanjem v družbeni rep-podukciji, od temeljne organizacije združenega dela do zvezne skupščine, naš vpliv se mora ču -titi pri vsaki pomembni odločit -vi. In končno Se to: med nami mora vladati resnično in iskreno tovarištvo. Poglobimo se v naše naloge, naše cilje, uresničujmo jih aktivno in zavzeto. Tako bomo uresničevali osnovne in prvotne ideje ter zamisli, ki jim je posvečeno tudi praznovanje delavskega praznika, prvega maja. Predsednik konference sindikata Urbanc Jože VSEM DELAVCEM IN KMETOM -KOOPERANTOM TER POSLOVNIM PRIJATELJEM ISKRENO ČESTITAMO K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU! Globlji propusti so možni, če sodelujejo minerji. Foto GG NAČRT TEHNIČNIH VLAGANJ ZA LETO 1982 Načrt tehničnih vlaganj v osnovna sredstva je sestavljen po predlogih posameznih TOZD-ov in TOK-a in v okviru razpoložljivih denarnih sredstvih investitorja. Večji investicijski objekti v letošnjem letu so: Nadaljevanje gradnje mehaniziranega lesnega skladišča na Rečici, sovlaganje v gradnjo kotlovnice v Bohinjski Bistrici za kurjenje lubja, gradnja gozdnih cest, nakup gozdarske mehanizacije in obnova računalniškega terminala pri skupnih službah. Poleg vlaganj v proizvodne zmogljivosti bomo letos del sredstev namenili družbenemu standardu. V prvi vrsti moramo rešiti stanovanjske razmere sodelavcev gradbenega TOZD-a in kupiti 2-4 družinska stanovanja. Pri sestavi letnega investicijskega načrta so sodelovali predstavniki TOZD-ov, TOK-a In DSSS ter sporazumno uskladili potrebe z možnostmi. Tako sestavljen načrt optimalno upošteva naložbe v proizvodna sredstva in naprave, obenem pa rešuje življenske pogoje zaposlenih. Zakladanje ob cesti je težje, če so daljši Sortiment!. Foto GG Pokaži kaj znaš - inštruktorji na preiskušnji. - Foto GG Struktura vlaganj v tehnična sredstva za leto 1982 in Izpolnitev načrta za leto 1981 v 000 din Vrsta vlaganj Izpolnitev načrta 1981 Načrt načrt doseženo % 1982 Gozdne ceste 36. 650. - 31.444.- 86 % 59. 952. - Mehanizacija 13. 950. - 13.429. - 96 % 55. 460. - Ostalo 1.200.- 508. - 42 % 3. 060. - MLS - Rečica 60. 000. - 59. 372. - 99 % 77.400. - Kotlarna Boh. Bela 6. 000.- 0 0 26. 000. - SKUPAJ 117.800,- 104.753.- 89 % 221.872. - Načrt investicij v preteklem letu ni izpolnjen. Gradnja gozdnih cest je zaostala zaradi prerazporeditve gradbene operative v gradnjo sekundarnih gozdnih prometnic, delno pa zaradi bojazni pred pomanjkanjem sredstev. V celoti je izpadlo sofinanciranje kotlarne v Bohinjski Bistrici, ki služi za kurjenje lubja iz mehaniziranega lesnega skladišča v Bohinju in v bodoče tudi Iz Rečice. Nakup gozdne in gradbene meha- nizacije je izvršen v predvideni višini. Letošnji naCrt vlaganj zagotavlja gradnjo cca 31 km gozdnih cest, nakup spravilne, transportne in gradbene mehanizacije ter manjše dopolnilo potrebne opreme. Poleg teh vlaganj bomo v letošnjem letu namenili znatna sredstva za dovršitev mehaniziranega lesnega skladišča na Rečici, za sovlaganja v izgradnjo kotlovnice v Bohinjski Bistrici in obnovo našega računalniškega terminala. Za ta vlaganja namenjamo v letošnjem letu 55 % vseh investicijskih sredstev. Srednjeročni načrt izpolnjujemo takole: Predmet Srednjeročni načrt 81-85 Izpolnjeno leta 1981 °/o doseženo Gozdne ceste 140 km 21,50 km 15 % Zgibni traktor 5 kom - . Goseničarji 10 kom - - Traktor kolesnik 5 kom 3 kom 60 % Žični izvleki 5 kom - . Vrtalne lafete 2 kom - - Bager 2 kom 1 kom 50 % Buldožer 4 kom - - Kamion za les 10 kom 1 kom 10 % Kamion-gradbeni 3 kom 1 kom 33 % Plan investicij za leto 1982 - TOZD BOHINJ Objekt Mera Količina Vsota Opomba Gozdne ceste g. c. Odd 5-6 Bltenjska pl. g. c. Odd 3,4,5, Bitenjska pl. g. c. Bareča dolina-Ventije g. c. Brlogovec - Za Jamo g. c. Pl. Blato-Vogar g. c. Martinček-Od 23, Črni vrh g. c. Na Puši-RlbensKa pl. km km km km km km km 2.50 2, 30 2.50 1.50 0,30 1,00 0,40 4. 625. 000. - 4. 508. 000, - 5. 750. 000. -3.450. 000. - 600. 000. - 1. 850. 000. -800. 000. - SKUPAJ km 10,50 21. 583. 000. - Mehanizacija Večbobenjski vitelj URUS kom 1 2. 840. 000. - (del že vplačan) Traktor goseničar FIAT 605 kom 1 850. 000. - Stroj za cepljenje drv kom 1 500. 000. - Kontejner - prenosni kom 1 50. 000. - Kontejner-veliki za maziva kom 1 350. 000. - Kombi za prevoz delavcev kom 1 250. 000. - Kosilnica-motorna kom 1 40. 000. - Elektromerilni inštrument kom 1 20. 000. - Telefon-dodatna številka kom 1 50.000. - SKUPAJ 4. 950. 000. - Ostalo Prispevek za mestno kanalizacijo 800. 000. - Kotlarna Soudeležba h kotlarni LIP 26. 000. 000. - SKUPAJ TOZD: 53. 333. 000. - USPEŠNO V PRVEM ČETRTLETJU - TOZD GOZDARSTVO Dež, ki je na Silvestrovi in na novega leta neusmiljeno padal, je 160 cm visoko snežno odejo znižal za cca pol metra. Sneg je zmrznil, da je bilo mogoče hoditi po njem, ne da bi se človeku pri hoji udiralo. Tako so nastali odlični pogoji za posek lesa. Ker smo že 18. decembra za leto 1981 prea-ehali z delom, je večina ljudi svoj letni dopust I že izkoristila in so se po novem j letu vrnili na delo. Pogoji za poji sek so bili v januarju in februar -ju taki, da jih za ta letni čas nihče ne pomni. Sneg je prekril pomladek, skale in močvirje. Neugodno so vplivale na delo le nizke temperature. Meja, ko se dela ali ne dela je določena na - 15 C. Povprečna temperatura S ob sedmih zjutraj je bila na Mrz-I lem studencu v januarju -12 C, IV januarju in februarju je bilo zastojev zaradi nizkih temperatur 12 ur. Konec februarja je bilo nekaj več padavin, ki so se v presledkih vrstile še ves mesec. Zato so se pogoji dela poslabšali. To se je odrazilo na bolezenskih dopustih, ki so v marcu zelo porasli. V TOZD Pokljuka smo imeli delovišča na Pokljuki na Mrzlem studencu in v Kranjski dolini ter na Mežaklji. V sre -dini marca je začelo na platoju Pokljuke primanjkovati dela, zato smo zorali cesto na Klek, ki leži v nadmorski višini 1400 do 1500 m. Snega je bilo od 100 do 130 cm. 18. in 19. marca je zapadlo še 50 do 60 cm snega. Pogoji za delo so se toliko poslabšali, da je bilo treba za teden dni prekiniti z delom. Bosanci ao odšli domov. Omeniti je treba naša zaščitna sredstva za delo v snegu in mra -zu. Medtem, ko je za zaščito pred nizkimi temperaturami še nekako preskrbljeno z delovnimi oblekami, jopiči in bundami, kar je važno za Sas najnižjih temperatur, pa v marcu nastoplprob-lem obutve. Takrat je sneg južen, moker ali kot mu v gozdarskem žargonu pravimo "gnil". Posebno slabi za tak sneg so gozdarski Sevlji. Po par urah hoje po snegu so Sevlji premo-5eni kot cunja. Za razmere v tem letnem Sasu bi bilo potrebho iskati obuvalo, ki bi bilo odporno proti vlagi in istoSasno tudi top- lo. Če trdimo, da so bili v prvih dveh mesecih leta izredni pogoji za posek, ponekod celo boljSi kakor poleti, pa tega ne moremo trditi za spravilo. Suh sneg se pod kolesi in gosenicami traktorja melje. Pogoji za spravilo se izboljSajo Sele, ko nastopi odjuga. Suh sneg je tudi vzrok za veSje okvare na strojih. Pogojem dela so bili primerni tudi uEinki in zaslužki. V treh mesecih je bilo posekano 12.516 m3 in spravljeno do ceste 11.503 m3 iglavcev in listavcev. Izredno je bilo v tem Sasu doseganje norm, vendar ne toliko, da bi se dalo primerjati s tistimi v Brkinih. SkuSali smo analizirati vzroke za to. Na par primerih je bilo s pomoSjo merjenja Sasa ugotovljeno, da imajo sekaSi komaj 15% dodatnega Sasa, kar naj bi bil poleg osebnega prizadevanja glavni vzrok. Posebno pozornost smo posvetili kvaliteti dela. O tem bo govora v posebnem prispevku. Delovni invalidi, ki ne smejo delati z motornimi žagami, so bili zaposleni pri gojitvenih delih, predvsem pri obžagovanju drevja. Trije delavci so delali škod-Ije in jih v tem Sasu naredili 20. 000 komadov. Ker pozimi doma ni zadosti dela za vse, je bilo nekaj delavcev zaposlenih izven temeljne organizacije in sicer: trije pri Zavodu za pospeševanje in razvoj turizma Bled na Zatrnlku, Štirje na LIP v Podnartu in pet v Brkinih. Jože Podlogar ------O--------- Delo nas osvobaja treh velikih zla: dolgočasja, pregrehe In pomanjkanja. VOLTAIRE TOZD POKLJUKA Objekt Mera Količina Vsota Opomba Gozdne ceste g. c. Odd 109 d, Pokljuka km 1,90 3.724.000.- g. c. Odd 108-104, Pokljuka km 2,00 3.500.000,- g. c. Konavčev žleb km 2,00 4.000.000.- SKUPAJ km 5, 90 11.224.000.- Mehanizacija Traktor zglbnik-Timberjack kom 1 3. 500.000.- Traktor goseniSar Fiat 605 kom 1 850. 000.- Prikolica za prevoz gose- nlSarjev kom 1 200.000.- Signalizacija-za žične s. napr. kom 1 50.000,- Avtomobil-terensko vozilo kom 1 400.000.- Kombi vozilo Fiat 850 K kom 1 120. 000. - Kontejner-veliki za mazivo kom 1 350.000.- Kontejner za smeti kom 1 25.000.- Stroj za cepljenje drv kom 1 500.000. - SKUPAJ 5. 995. 000. - Skladišče MLS Dograditev skladišča 74.900.000,- Garderobno-sanitarni objekt 2. 500.000,- SKUPAJ 77.400. 000. - Ostalo Pisarniško pohištvo 300. 000. - Pohištvo za menze 200. 000. - SKUPAJ 500. 000. - SKUPAJ TOZD 95.119.000,- Brez zagotovila plačila Traktor zgibnik-Timherjack kom 1 3. 500.000,- Traktor goseniSar Fiat 605 kom 1 850.000. - SKUPAJ 4. 350. 000. - TOZD JESENICE Gozdne ceste g. c. Zakamnik-Jekelj km 0,60 1. 380. 000.- g. c. v Martuljek km 1,00 2. 000.000. - SKUPAJ km 1,60 3. 380. 000. - Mehanizacija Traktor goseniSar Fiat 605 kom 1 850. 000.- Kombi vozilo za prevoz delavcev kom 1 250.000. - Kontejner mali za mazivo kom 2 100.000.- SKUPAJ 1.200.000. - SKUPAJ TOZD 4.580. 000. - Brez zagotovila plagila Garažni obj.-Jesenice m2 63 1.134.000.- Garažnl obj.-Mojstrana m2 50 900. 000.- SKUPAJ 2.034. 000,- TOZD TOK Objekt Mera Količina Vsota Opomba Gozdne ceste g. c. Planina Blato-Vogar km g. c. Praprotnica-Prehod km g. c. Martlnček-Odd 23, Črni vrh km g. c. Na PuSl-Rlbenska pl. km g. c. Bohinjska Bela-Vodlce km g. c. Zakamnlk-Jekelj km Mehanizacija Traktor zglbnlk LKT kom Traktor goseničar Flat 605 kom Avto-osebnl Fiat 750 kom Kombi vozilo IMV kom Kontejner veliki za mazivo kom TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO Mehanizacija Buldožer TG-100 kom Buldožer TG-140 kom Kombi vozilo IMV 2200 kom Kompresor FAGRAM PK 95 kom Kompresor FAGRAM PZ350 kom Kontejner veliki za mazivo kom Kontejner mali za mazivo kom Kontejner za prevoz streliva kom 2,70 5. 400. 000, 1,50 2. 100. 000, 0,50 925. 000, 2, 60 5.200. 000, 4,00 6. 920. 000, 1,40 3. 220. 000, 12,70 23.765.000.- 1 1.500.000,- 1 850. 000.- 2 110. 000. - (1 kom plač. ) 1 0 (pl. 1.1981) 1 1.690.000.- 1 4.800.000.- 1 350. 000.- 1 950. 000.- 1 1.800.000.- 1 350. 000.- 3 150.000.- 1 50. 000.- POGOJI ZA BOLJŠE DELO Gozdna proizvodnja zastavlja danes delavcem zahtevne pogoje. Biti morajo zdravi, mladi, ustrezno usposobljeni. Samo kmečki sinovi so sposobni sekati drevje, s stroji vlačiti oblovlno na cesto, graditi prometnice Itd. Zaradi spremenjene strukture prebivalstva v našem območju primanjkuje gozdnih delavcev. Privabiti jih moramo lz področij, kjer je gospodarski razvoj počasnejši, brezposelnost večja. Njim moramo ustvariti primerne življenske pogoje, kar postaja Izredno drago. Pojav spremljajo še pomembni neugodni pojavi, ki Izhajajo iz slabše navezanosti delavca na delovno organizacijo. Večja je fluktuaclja, slabša je usposobljenost. Posledice so znane. Pomanjkanje domačih gozdnih delavcev ima tudi notranje vzroke. V nasprotju z industrijo je gozdarstvo z mehanizacijo povečalo škodljive fiziološke obremenitve. Mladina se zaposluje v poklicih, kjer jim delovne obremenitve dopuščajo aktivnost v prostem času. Gozdni delavec mora zaradi utrujenosti v prostem času počivati. Popularnost gozdarskega poklica se omejuje na strokovna dela tehnikov in inženirjev. Škodljive obremenitve, ki jih povzroča stroj na delavca, povečujejo tudi ekonomski vzroki. Sodobna tehnologija je zahtevala drage naložbe v nova proizvodna sredstva, ki so rentabilna samo ob visoki stopnji izrabe. Obratovanje se niti v najtežjih zimskih mesecih ne sme prekiniti. Modernizirana industrija se je navadila na redno dobavo lesne surovine. Neprekinjeno delo je postalo politična obveza. Kot je pri novostih običajno, tako je tudi v naši modernizirani tehnologiji ostalo še precej neustreznih delovnih pogojev nerešenih. Preveč je neracionalnosti zaradi drobljenja proizvodnih faz. SKUPAJ 10. 140. 000. - Ostalo Investicijska dokumentacija za ureditev skladiščnih prostorov 10. 000. - SKUPAJ TOZD 10. 150. 000. - Brez zagotovila plačil Vrtalna lafeta RIKO kom 1 2. 000. 000. - SKUPAJ km 1 350.000,- SKUPAJ 2. 810. 000. - SKUPAJ TOK 26. 575. 000. - Brez zagotovila plačila Traktor-goseničar Fiat 605 kom 1 Garažni obj. v Radovljici m2 160 850. 000. -2. 880. 000. - SKUPAJ 3.730.000.- Za dobljeni rezultat potrosimo preveč napora in delovnih sredstev. Neusklajenost dokazuje obstoječi sistem delitve osebnih dohodkov, ki ne vzpodbuja dovolj k boljšemu delu. Celo na področju osebnih zaščitnih sredstev lahko ugotavljamo pomanjkljivo opremljenost delavcev, posebno v zimskem času. Izostanki zaradi bolezni se vztrajno večajo, inva -lidnost narašča. Dokaz, da je stroj marsikdaj škodljiv, je zaposlovanje invalidov pri ročnem delu. Preživeli smo razmere, ko je množica neukih delavcev za slabo delo ubogljivo delala. Današnjo proizvodnjo ceno diktirajo dragi stroji, draga energija, draga organizacija. Vsak gozdni delavec bi moral znati delati samostojno, kvalitetno in usklajeno v delovnem procesu. Plačilo za tako delo bi moralo zadostiti željam domačinov. Zaščitna sredstva naj bi delavca ščitila pred škodljivimi vplivi stroja in okolja, da delavec ne bi šel na delo s strahom in odporom. I. V. TOZD G. AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE Objekt Mera Količina Vsota Opomba Mehanizacija Stružnica kom 1 1. 300.000. - Snežni plug-deska kom 1 150.000.- Telefon-dodatna številka kom 1 50.000. - Avtomobil-terensko vozilo kom 1 500.000. - Dvigalo-hidravlično kom 1 800. 000.- Kamion TAM kom 2 4. 000.000,- Stroj za hitri vžig motorja kom 1 80. 000. - Dvigalo-kanalsko kom 3 90.000. - Valji za preizkus zavor kom 1 400. 000. - Brusilni stroj kom 1 15.000. - Žaga-strojna kom 1 150.000. - Polnilec za akumulatorje kom 1 80. 000. - SKUPAJ 7. 615. 000. - Ostalo Regali v skladišču 200.000. - Pisarniška oprema 20.000. - Omare za arhiv kom 3 30. 000. - Izolacija stropa delavnic m2 900 1.350. 000. - SKUPAJ 1.600.000. - SKUPAJ TOZD 9.215. 000. - Brez zavarovanja plačil Nadstrešnica za menjavo gum m2 Nadstrešnica nad pralnico m2 KV povezava 50 150 1 1 1 O o o o o o o o o o o o o o o ^ w co «—» s—* SKUPAJ 2. 900. 000. - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Mehanizacija Obnova terminala za AOP kom 1 22.500.000. - Kombi vozilo kom 1 250. 000.- SKUPAJ 22.750.000.- Ostalo Dopolnitev pisarniške opreme 150. 000. - SKUPAJ DSSS 22.900.000.- REKAPITULACIJA INVESTICIJSKIH VLAGANJ ZA LETO 1982 „„ , v 000 din Džordže med delovnim odmorom. I. V. Is----------^ Pohlep po denarju je izvor vsega zla. G. B. Show TOZD G. ceste meha- nizac. ostalo MLS Kotlar. B. Bistr, Skupaj km vsota Bohinj 10,50 21. 583 4. 950 800 0 26.000 53. 333 Pokljuka 5, 90 11. 224 5. 995 500 77.400 0 95. 119 Jesenice 1,60 3. 380 1.200 0 0 0 4. 580 TOK 12,70 23. 765 2. 810 0 0 0 26. 575 G. Gradbeništvo 0 0 10. 140 10 0 0 10. 150 G. Avtoprevozništvo 0 0 7. 615 1. 600 0 0 9.215 DSSS 0 0 22.750 150 0 0 22.900 SKUPAJ 30,70 59. 952 55.460 3. 060 77.400 26.000 221. 872 22. Sredstva za naložbe max.: 16-21 x 23. Sredstva za naložbe min.: 16-21 = 54. 083. 957 19. 423. 229 IV. SredBtva za naložbe ( max) Sredstva poslovnega sklada Amortizacija iz leta 1982 Združevanje sred. za ceste 1,5 % Združevanje sred. za ceste 4, 8 % Sredstva 51. 12, 80 % 54. 083. 957 52.290.300 5. 650. 000 12.150.000 12. 911.000 Krediti: - za ceste LB 10.000.000 - za ceste SIS SLS 1.850.000 - za raCunalnik 10.000.000 - komercialni 22.000.000 23. 850. 000 Združevanje sredstev LIP za CMS ReCica Sredstva zagotovljena v letu 1981 37. 500. 000 20. 000. 000 218,435.257 Po planu investicij potrebna sredstva 221.872.000 Razlika 3.436.743 F. R. VRSTA SEČNJE IN DONOSOV PO SEKTORJIH LASTNIŠTVA V zadnji Številki Presekov smo Sl ogledali naSa vlaganja v gojenje - v umetno obnovo, v nego ln varstvo mlajSlh razvojnih stopenj v gozdu. Z Izjemo nekaj drobnega tehničnega lesa nam te razvojne faze Se ne prlnaSajo drugih neposrednih koristi ln Se ne pokrivajo stroSkov pridobiva- nja. Sestoje od letvenjaka naprej gospodarimo ln usmerjamo samo Se s seCnjaml, ki pa se že pokrivajo z dohodkom od pridobljene lesne mase. OdloCllnejSl usmerjevalni ukrepi za bodoCl razvoj sestoja so sicer v mlajSlh fazah Časovni razpon, v katerem obravnavamo sestoje le s seCnja- Podlranje v snegu je težavnejše. - Foto: J. P ml, pa je neprimerno daljSl, uk -repi pa so gospodarsko pomemb -nejSi zaradi gojitvenega ln prostorskega uClnka ter vrednosti donosov. Pri Izvrševanju seCnlh ukrepov beležimo poleg količine lesne mase po debelini tudi vrsto se-Cenj ln kategorijo donosa. Donose delimo na Stiri kategorije: donose redCenj, glavne donose, sluCajne donose ln izredne donose. Preden spregovorimo o vlSi-nl različnih donosov In razmerju med posameznimi vrstami seCenj, bomo v moCno skrajSanl In poljudni obliki predstavili Izraze za nekaj vrst seCenj, ki jih pogosto sliSlmo, pa jih vsi tisti, ki se posebej ne ukvarjajo s tem, ne poznajo dovolj. Med donose redCenj Štejemo tiste, ki jih dobimo s takimi seC-njaml, pri katerih Izbiramo za posek drevesa, ki zavirajo razvoj najboljših osebkov sestoja. Med njimi so v letvenjaku tako imenovana prva redCenja, sledijo Časovno najobseženjSa izbiral-na redCenja, ker sl sledijo pretežni del razvojnega ciklusa sestoja. V zadnji fazi redCenj posebej poudarimo debeljenje najboljših, s svetlltvenim redCenjem ali z nego zaloge. Po najbolj plodni dobi, dobi pri-raSCanja po koliCini ln vrednosti, zaCnemo misliti na obnovo sestoja. PospeSlmo sproSCanje krošenj dreves, da semenljo ln aktiviramo tla, ki so zaradi povečanja dotoka svetlobe primernejša za nasemenitev. Najboljši o-sebkl v sestoju so praktlCno ostali brez konkurence in njihov ritem rasti po količini in vrednosti postopoma pela. OdloClti se moramo, kje je najbolj primerno zaCetl z obnovo sestoja. Postopoma posekamo relativno najslabSe dele sestoja, po možnosti tam, kjer prometnice ln mehanizacija ne bosta motila razvoja mladja. Pravimo, da sestoj pripravimo za obnovo, zato seCnjo Imenujemo pripravljalna seCnja. Osnovna metoda je Se vedno Izbira tistih dreves, ki so ovira najboljšim oziroma ovira zaCetku pomlajanja. Ko se na presvetljenih mestih us-peSno nasemenl, nadaljujemo s seCnjo tistih dreves, ki so nesta -bilna, manj kvalitetna ln ovirajo Pred končnim poBekom. Foto: I.V. Končni posek Foto: I.V. razvoj tistega jedra mladja, ki ga želimo razvijati. Ostajajo še vedno vitalni osebki, kvalitetni in Stabilni, ki tudi ščitijo pod zastorom gozdni naraščaj pred premočnim soncem in mrazom. Nadaljevanju pripravljalnih sečenj pravimo oplodna sečnja ali na-plodna oziroma nasemenilna sečnja. Vse navedene sečnje skupaj lahko imenujemo kar redčenja, ker imajo skupen cilj: ohranjati najboljše, odstranjevati pa najhujše konkurente. V sestoj se vračamo le takrat, ko se pojavijo novi konkurenti najboljšim, V normalnih razmerah so v mlado- sti ti časovni razmiki med 6-8 leti, pozneje pa med 8-12 leti, odvisno od kvalitete rastišča, drevesne vrste in nadmorske višine. Pri redčenjih razumljivo napade predvsem drobnejši les in tudi manj kvaliteten. Stroški pridobivanja so predvsem visoki, ker je zbiranj po vsej površini in pri majhni koncentraciji zamudno in drago. Glavne donose prinašajo sečnje v zrelih, pretežno kvalitetnih Sestojih, ker so bili negovani. Ko odpiramo pot svetlobi na pomlajene površine pri svetlosečnjah. nam napadejo predvsem debela drevesa. Isto je pri robni sečnji, ko širimo mladje s posekom staniti dreves. Najbolj nezahteven in ozko gledano, tudi najbolj donosen je končni posek, ko pospravimo vsa drevesa starega sestoja in v celoti sprostimo mladje. Za ta ukrep se vse preradi odio -čarno prezgodaj. Kvalitetni osebki starega sestoja bi še lahko nabirali prirastek velike vrednosti, mladje pa bi se pod zastorom brez nevarnosti razvijalo naprej Med glavne donose štejemo tudi prebiralne sečnje v skupinah, medtem ko je posamično prebiranje bolj podobno redčenjem, vendar z bistveno drugačnim gojitvenim pomenom, saj tu sekamo v glavnem le zrela drevesa. Žal navedenega vrstnega reda sečenj v praksi ni možno vedno uresničiti, prav tako ne potrebnega gojitvenega učinka Z nave -denimi sečnjami se želimo čimbolj zgledovati po naravnem razvoju v gozdu in naravni izbiri dreves. Nezadostno znanje in tudi kratkoročni ekonomski interesi nas večkrat zapeljejo, da naši ukrepi niso vedno sprejemljivi in v gozdu se opazijo posledice, ki jih surove naravne sile še povečujejo. Posledice škod pospravljamo. Takim donosom pravimo slučajni donosi. Ne moremo jih programirati, ne kje bodo in ne koliko jih bo, čeprav so vzroki že precej proučeni in jih lahko postopoma ublažimo. Med slučajne donose štejemo, iz različnih vzrokov, suha drevesa - sušlce in zaradi snegoloma ali vetroloma poškodovana drevesa. Vse bolj se povečuje tudi delež po mehanizaciji poškodovanih dreves in zaradi ostalih vzrokov napadlo poškodovano drevje (požar, plin, poškodbe turistov itd. ) Nekoliko bolj programirani so tako imenovani izredni donosi. To so poseki na trasah cest, gozdnih vlakah, na smučarskih progah, trasah žičnic ter drugačna krčenja gozda za razne objekte. Toda takšni donosi predstavljajo motnje v normalni biološki proizvodnji. Posledice niso samo v izpadu površine, tudi robni pasovi so ogroženi po poškodbah, vet -ru, snegu in mehanizaciji. Zbiranje navedenih podatkov donosov za družbene kompl. Poklju- ke In Jelovice poteka pri nas že odleta 1900, po natančnejši razdelitvi pa 10 let. S stališča skrbnega gospodarja je takS no zbiranje pomemben pokazatelj vsebine naSth posegov v gozd. V daljSem Časovnem obdobju lahko kritlCno ugotavljamo, kako dobri gospodarji smo ln kako us-peSno se prilagajamo naravnim procesom, ne da bi povzroCall Škode v gozdu In obenem zadovoljevali potrebe družbe. V družbenih gozdovih beležimo v letih 1974 do 1976 moCnejšl padec skupnih seCenj. Po kategoriji donosa je bil pov-preCen prerez naslednji (glej grafikon ! ): - donos redCenj 36, 1 % - glavni donos 34, 5 % - sluCajnl donos 23, 9 % - izredni donos 5,5% Podrtija T. V. Po dinamiki so bila razmerja razliCna. Značilen je postopen padec glavnih donosov ln sicer od 56.000 bto na samo 12.000%, povpreCje 36. 000 m3. Donosi redCenj so bili povpreCno 38, 000 ln so nihali med 24. 000 - 61.000 m3. SluCajnlh donosov je bilo relativno veliko - povpreCno preko 25.000 m3 letno, najveC v letu 1975 In to 51.000 m3, najmanj pa 13.000 m3 v letu 1971, Delež Izrednih donosov je bil stalen-povpreCno 5800 m3 letno ln je nihal med 2. 200 m3 ln najveC 11. 000 m3 v letu 1979. Znotraj posameznih kategorij donosov so bila razmerja naslednja: pri redčenjih: prva redčenja 5, 3 % lzbiralna redCenja 25,0% svetlltvena 16,4% pripravljalna seCnja 24, 9 % oplodna seCnja 28,4% Med glavnimi donosi je bilo končnih posekov 34, 2 %, svetloseCenj 26, 5%, prebiralnih seCenj 32, 6 % ln robnih seCenj 6,7 %. Slučajne donose smo dobili z izdelavo: - suSic 15,0% - snegolomov 26, 3 % - vetrolomov 49,7% - mehanske poškodbe 2,5% - ostale poSkodbe 6, 5 %. Izredni donos so v glavnem prispevale lesne mase: - trase cest 69, 4 % - smuCarske proge 4, 2 % - žičnice 2,2% - trase glavnih vlak 20, 3 % - objekti v gozdu 3, 9 %. Kratek komentar: Visok nivo seCenj v družbenih gozdovih je upadel v letih 1974, 1975 ln 1976 in se ponovno dvignil na prejSnjo vlSlno. Razmerja med glavnim donosom In ostalimi se spreminjajo. Glavni donosi se zmanjšujejo najveC na račun redCenj. SluCajnl donosi Imajo značilno nepredvideno višino. Njihov povpreCni delež pa žal ne pada. Izredni donosi, ki jih v glavnem prinaša lesna masa s tras cest ln vlak, so do -kaj konstantni, kot je tudi gradnja cest In vlak v družbenem gozdu. Zmanjšanje glavnih donosov se je pokazalo tudi pri pov-preCnl debelini drevja in strukturi sortimi'ntov. To nakazuje povečane napore za pridobivanje donosov iz redCenj in zaostreno ekonomiko gospodarjenja v bodoče. V zasebnih gozdovih smo mnogo predolgo vztrajali na tako imenovanem prebiranju zaloge oziroma kmečkem prebiranju. Sečnje so zajele v glavnem kvalitetna drevesa, največkrat kar nosilce sestoja. Posledice so nam znane: nezadovanje v kvaliteti, poslabšana sestava zaloge v gozdu, slab prostorski red, premalo pomlajenja, padec prirastka. Evidentiranje vrste sečenj je zato še toliko pomembnejše, da bomo lahko kontrolirali izboljševanje usmeritve z našim odkazilom. Naši gozdarji so zbrali podatke za zadnjih deset let. Podatki so brez dvoma zelo zanimiv pokaza- leto telj naSega strokovnega prizadevanja ln žal tudi ostalih pogojev gospodarjenja, ki niso vedno naklonjeni strokovnemu odkazllu. Po kategoriji donosov je bilo v tO letih (1970-1979) povprečno: - redčenj 17, 8 % - glavnih donosov §8, 7 % - slučajnih donosov 7,4 % - Izrednih donosov 6,1 % skupaj povprečno letno 61700 m3. Po dinamiki v razdobju 1970-79 se skupni količini najbolj prilega vlfilna glavnih donosov. Medtem ko je povprečje 42. 000 m3, je najnižja vrednost 36. 000, naj-vlSja pa 51.000 bruto m3. Nekoliko izrazitejše so spremembe pri redčenjih med 7.500 ln največ 16.500 m3, povprečno pa 11.000 m3. Slučajni donosi se gibljejo med 3. 500 - 6.500 m3. Izredni donosi pa med 2.100 -- 2.500 m3. Močno prevladujejo glavni donosi, kar je bilo pričakovati. Znotraj glavnih donosov pa je celo 80% prebiralnih sečenj. Končnih posekov In svetlosečenj je bilo po 7 %, robnih sečenj za 5 %, premen pa le 1 %. Pri redčenjih močno prevladujejo izbiralna redčenja s 63 %. 7.20% so udeležena svetlitvena redčenja, s po 7% pa prvo redčenje in pripravljalna sečnja, medtem ko je naplodnlh sečenj le 3%. Snegolomi so z 38 % znotraj slučajnih pripadkov najviSe zastopani, 25 % je bilo sušlc, vetroloma za 19 % lesne mase, 11 % je bilo mehanskih poškodb, ostali vzroki so "prispevali" 7 % poškodovane mase. Rezultate evidence naših sečnih ukrepov na kratko komentirajmo: Takoj nam je jasno, da nadaljujemo s prebiralnimi sečnjami. To pa po vsej verjetnosti pomeni nadaljevanje negativnih posledic take gozdnogojitvene usmeritve . Zlasti posamično preblranjemoč-no izrlnja bolj pravilno izbiralno redčenje, kjer ostajajo v gozdu perspektivna ln kvalitetnejša drevesa z boljSlm prirastkom kot doslej. Učinkovite pomladltvene sečnje so skromno udeležene, prav tako priprava sestoja za pomlajanje s podporo pomladlt-venih jeder z oplodno sečnjo. Delež slučajnega donosa za naSe podnebne razmere ni visok, ker po predvsem snegolomiv teh nadmorskih vlSlnah pričakovani. Delež suSlc nakazuje, da se poškodovano drevje ne pospravlja pravočasno. Odkar se v gozdu les več ne lupi ln odkar se les več ne meri, je kvaliteta Izdelave lesa večkrat vprašljiva, šele ob kamionski cesti se pokažejo pomanjkljivosti slabe obdelave. Nekatere od teh so povsem objektivne (visok, me -hak, udirajoč sneg, debeli dolgi komadi, ki jih v snegu ni mogoče obrniti), druge spet subjektivne (visok štor, slabo obdelan korenlčnlk, površno krojenje , predolg vrhač). V letošnji zimi smo posvetili vso pozornost kvaliteti poseka. Zakaj je to pomembno? - Pri sedanjem pomanjkanju lesa je zelo važen izkoristek, ki se odraža v višini štorov In Izdelavi vrhačev. V letu 1981 je bilovTOZD Pokljuka enota Pokljuka In Mežaklja posekano 67.831 dreves povprečnega premera 28 cm. Če je razlika v višini štorov 5 cm, prihranimo 273 m3 lesa. Če izdelamo vrhače do premera 7 cm, spi t prihranimo 258 m3, skupaj torej 531 m3 lesa. - Pri poseku je možno opustiti ali površno narediti del postopkov, pa je še kljub temu les pripravljen za spravilo. Možno je opustiti do 35 % del. Z opustitvijo določenih del se brez vloženega truda neopravičeno dvignejo osebni dohodki. - S pravilnim, natančnim krojenjem je pri nadaljnji predelavi manj odpadkov, oziroma več lesa gre v tehnične Sortimente, manj pa v manj vredne. - Če je les dobro okleščen, ne more priti do okvar nožev pri lupljenju In škode pri spravilu so manjše. Izrednih donosov bi si želeli več, namreč iz naslova "trase cest"; skromen obseg nekoliko poveča napadla lesna masa s smučarskih prog v Kranjski gori, na Zatrnl-ku ln na Kobil. KoSlr Janez, dipl. Ing. - Pravilna smer podiranja je važna lz dveh stališč: poveča se učinek pri spravilu, zmanjšajo se poSkodbe na drevju. - Z dobrim gozdnim redom se poveča učinek spravila, zlasti v posekih z veliko vejnatostjo. Če se veje pravilno zlagajo na skale se IzboljSajo gozdna tla, pospeši se pomlajanje na površinah, ki so za to namenjena. Izdelali smo poseben, natančen sistem ugotavljanja kvalitete. Če je les izdelan tako, kot je potrebno, je možno doseči 151 točk. Sekač pa jih lahko doseže tudi več, če izdela tanjSe vrhače kot se zahteva. V januarju in februarju so skupine dosegle sledeče točke: januar Beznik L, Čuden S 155 Beznik F, Polančec M 88 Bučič Luka, Joso, Ulja 162 Dežman S, Korošec R 129 Korošec T LičefS, Bezu'k S 110 Lončarevič A, P&urevič M 154 Lučič A, Pranjič V Marič Marko Tutlč J, Jagnjič M 147 Kvaliteti dela na sploh bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti ln temu prilagoditi naš sistem nagrajevanja. Kvaliteta dela je podrejena, ker je osebni dohodek v glavnem odvisen od količine opravljenega dela. Naš sporazum sicer določa, da je 15% OD odvisen od kvalitete dela, vendar se to določilo slabo ali sploh ne izvaja. Jože Podlogar VEČJA POZORNOST KVALITETI DELA februar 157 161 153 140 144 143 159 151 IZVOZ JE NUJEN V sprejetih dokumentih srednjeročnega plana SRS za obdobje 1981 - 1985 predstavlja izvoz lesarstva in gozdarstva v letu 1981 8 % slovenskega izvoza, v letu 1985 pa le še 7 % slovenskega izvoza pod pogojem, da bi bila povprečna letna stopnja rasti izvoza SRS 18 %, naše panoge pa le 9 %. Tako zamišljeni plan naj bi se realiziral s tem, da panoge, ki so bile do sedaj manj usmerjene v izvoz, to dejavnost sedaj povečajo. Toda že prvo leto srednjeročnega obdobja se tl cilji niso uresničili, saj se je delež lesarstva in gozdarstva v izvozu SRS povečal že na 13 %. izvoz SRS v letu 1981 44, 119.422.000 din izvoz V. enote SISEOT 5, 890. 191.000 din izvoz "GLG" (brez Gradisa) 1,031. 939. 000 din izvoz "GLG" skupaj 1,459.210.000 din V letu 1981 je torej "GLG" realiziral 3,4% slovenskega izvoza. V letu 1979 je bil izvoz SOZD realiziran v vrednosti 300 mio din, v letu 1980 445 mio din in v letu 1981 1.459 mio din, kar pomeni, da je v dveh letih dosežena 5-kratna rast. Žal pa ta ni rezultat načrtovane dolgoročne izvozne usmeritve,temveč je polovica izvoza dosežena kot enkratni posel, realiziran ob kata -strofalnem potresu v Italiji. Realizirala sta ga Jelovica in Gra-din s skupnimi močmi in tako naj bi izvoz iz leta 1980 v višini 30 mio din povečala kar na 960 mio din. Ponosni smo lahko. da sta kolektiva obeh delovnih organizacij to realizirala, kar pa je bilo mogoče le z izjemnimi delovnimi napori in znanjem. Oba kolektiva in poslovodna delavca sta bila zato s strani delavskega sveta SOZD nagrajena s posebno pohvalo. Ostale članice SOZD pa so svoje izvozne rezultate dosegle tako kot v povprečju ostala lesna industrija Slovenije. Na vse izvoznike je recesija v tujini približno enako vplivala tako da kljub vloženim naporom letni plani večidel niso bili realizirani. Realizacija izvoza (1 $ * 27, 30 din - v 000 din) 1979 1980 1981 Plan 1981 3:4 3:2 1 2 3 4 5 6 Alples 37.437 69. 134 82.673 119. 809 69 120 Jelovica 11.711 16.882 516.582 78. 000 662 . LIP 171. 939 231.521 240. 015 273. 187 88 104 ZLIT 24.967 33. 362 39. 148 38. 100 102 118 LIO Gradis 101 12.450 427.245 290. 000 147 - Celuloza 38. 808 57.365 123.289 126. 303 97 215 GG Bled 4.458 4. 861 5. 230 4. 100 127 107 GG Kranj 10. 754 19.448 25. 502 22.537 113 130 Skupaj GLG 300. 175 445. 023 1, 459. 184 952. 036 153 327 Planine se počasi zaraščajo. Foto: A. S. Zanimiva smreka na pl, polje. Foto: A. S. Neopravično bi bilo, da bi za končno oceno uspešnost v izvozu ocenjevali z odstotkom realiziranega plana. Plan je mnogo bolj dolgoročna komponenta kot vsakoletna realizacija, ki je žal, bolj odvisna od administrativnih ukrepov, ki imajo nepričakovane verižne realizacije, kot pa od dolgoročno zastavljenih ciljev. To pa je pri nas večanje izvoza. V tem pa so uspeli vsi kolektivi naših DO, kar je razvidno v koloni 6 zgornje razpredelnice. SOZD "OLG" jev letu 1981 za svoj uvoz porabil le 323.732.000 din, kar je le 22 % ustvarjenega izvoza ali le 20,6 % ustvarjenih prihodkov na tujem trgu, katerih smo realizirali kar za din 1.568.814.000, to pa je za din 1.123. 791.000 več kot v preteklem letu, oziroma 252% več. Tako smo uvoz z izvozom pokrili s faktorjem 4,5, povprečje V. e-note je 2,23 oziroma le 0,86 slovenske industrije. V "GLG" smo tako realizirali kar 1. 136. 000. 000 din pozitivnega salda, kar predstavlja 34 % pozitivnega salda V. enote (vključno z Gradisom "LIO") S tem je prispevek naše SOZD enkratni dosežek v plačilni bilanci SRS in SFRJ. Članice pa so dosegle sledeče stopnje pokritja uvoza z izvozom: Alples 1, 82 Jelovica 6, 37 LIP 2,89 ZLIT 5,41 LIO Gradis 19,40 Celuloza 1,68 GG Bled 0,54 GG Kranj 2,87 Skupaj "GLG" 4, 51 Razlike so velike in so posledica različnega obsega uvoženega repromateriala, rezervnih delov in opreme. vanju kvote med članice poskušali upoštevati čimveč objektivnih okoliščin v posamezni DO, izvozni uspeh Jelovice je omogočil večji uvoz reprodukcijskega materiala iz rezervnih delov, in že od 1.11. dalje je članicam namesto 65 % pripadalo 90% deviznega priliva. Žal pa ta ugodnost ni bila v celoti izkoriščena, saj je od 1,459.184.000 din izvoza do 31.12.1981 prispelo le za 862. 971.000 din prilivov. Najmanj ugodno realizacijo prilivov sta imela Gradis in Jelovica, le 46 %, kar pa je bilo pogojeno s pogodbenimi klavzulami in veliko realizacijo izvoza v zadnjem četrtletju. Na osnovi resolucije SFRJ za leto 1982, po kateri naj bi se izvoz povečal za 15%, in kriterijev za usklajevanje planov, sprejetih v SISEOT naj bi V. enota za leto 1982 povečala svoj izvoz za 17,3 %. Usklajevanje v enoti in SOZD je potekalo prvič in intenzivno ter ob upoštevanju načela realnega planiranja znotraj sprejetih splošnih kriterijev. Rezultat je usklajeni plan izvoza in u-voza SOZD GLG (brez Gradisa), ki ga je sprejel tudi DS SOZD. Žal pa s tem usklajevanje še ni zaključeno, saj se obveznost izvoza za našo SOZD ge nekoliko povečuje, zmanjšuje pa se možnost uvoza. Proces usklajevanja v enoti in SOZD je bil težaven, ker bi ob linearnem upoštevanju meril, kot je bila zahteva SISEOT, plan ne bil realiziran. Izvoz in uvoz v letu 1982 (v 1000 din, 1 DOL = 27, 30) Plan SOZD Projekcija SISEOT Realizacija 1981 Indeksi 1:2 1:3 Alples izvoz 137. 182 134.462 82.673 102 167 UVOZ 62.342 46.274 45. 204 135 137 LIP izvoz 294. 186 294. 644 240. 015 100 122 uvoz 105.000 90. 293 83. 027 116 126 Jelovica izvoz 160. 000 359. 525 516.582 44 31 uvoz 72.685 92. 120 74. 155 78 97 ZLIT izvoz 39. 970 41. 151 39. 148 97 102 uvoz 19. 687 10. 129 7. 227 190 270 Celuloza izvoz 140.119 139, 119 123.289 100 114 uvoz 70.119 69. 119 73. 723 101 96 GG Bled izvoz 3. 100 5. 279 5. 230 59 59 uvoz 13. 000 6. 821 9. 541 191 137 GG Kranj izvoz 10. 000 23. 679 25. 002 43 40 uvoz 9. 400 8.491 8. 699 110 105 Skupaj izvoz 784.555 997. 859 1,031. 939 78 76 uvoz 352.233 323. 247 301. 576 109 117 Gradis - izvoz 114.712 - 427.245 - . -LIO uvoz 44.200 - 22. 156 - - Skupaj izvoz 1, 196. 787 - 1,459. 184 . 82 uvoz 396.433 “ 323. 732 - 122 Opomba: 1 - usklajen plan, sprejet na DS SOZD Za drugo polletje preteklega leta so bili v cilju realiziranja plačilne projekcije SFRJ sprejeti številni administrativni ukrepi, ki so zavirali predvsem uvoz. Uveden je bil režim dodeljevanja mesečnih uvoznih kvot in to za najvišje range združevanj, torej za SOZD. Ta ukrep nas je prisilil v skupno obravnavanje izvozno - uvoznih tokov in je imel za sodelovanje med članicami in na realizacijo izvoza in uvoza ter na dohodek od izvoza pozitivni učinek. Saj smo ob razdelje- Novi zahtevek za izvoz "GLG" (brez Gradisa) je 821.645. 000 din, kar je 4, 7 % več kot v do sedaj usklajenem planu, oziroma 20 % manj kot lanskoletna realizacija. Nova možnost za uvoz za SOZD pa je 344.483. 000 din, kar je 2,2 % manj kot po dosedanji uskladitvi ali 15 % več kot je bil uvoz v preteklem letu. Do novega usklajevanja je moralo priti zaradi vztrajanja IS SRS in Odbora za plan SISEOT, da se s projekcijo predvidene postavke morajo realizirati in ne morejo prenašati iz enote na enoto oziroma odpisovati. Planirane izvozno-uvozne postavke za leto 1982 bodo le z velikim naporom realizirane. Zaradi sprememb obračunskih tečajev valut in različne strukture med izvozom in uvozom po posamez -nih valutah, bo v preračunih prišlo do še bolj neugodnih postavk. Izvoz v Italijo je na prvem me- UPORABA RAČUNALNIŠKO VODENIH EVIDENC stu, lira pa ima za izvoznika najmanj ugodno gibanje. Obratno pa je uvoz iz Nemčije in Avstrije največji. Obe nacionalni valuti pa sta na vrednosti pridobili 3-krat več kot lira. Obraču-nanih prilivov bo torej manj kot je bilo načrtovano, odlivi pa se bodo povečali oziroma zmanjšala se bo fizična možnost uvoza ob viSjih dajatvah. Članice iz leta 1981 prenaiajo v leto 1982 tudi za 40.035.000 din prijav za uvoz opreme in za 26.862.000 din prijav za uvoz reprodukcijskega materiala. Dolg po kreditnih odnosih s tujino skupaj z obrestmi na dan 1.1. 1082 pa je 282.703. 000 din. Ob sklenjenih samoupravnih sporazumih za zagotavljanje deviznih sredstev v viSini 215. 383. 000 za zagotovitev surovin doma in planiranem lastnem uvozu v viSini 344.483.000, bo članicam zelo težko realizirati zastavljene cilje. Izvozni rezultati prvih dveh mesecev letošnjega leta niso vzpodbudni, saj zaostajajo za dinamiko kar za 30%, medtem ko so podatki za tromesečje že u-godnjeSi. V kolikor samoupravni sporazum SISEOT tekom leta ne bo doživel bistvenih sprememb, posebno pri razpolaganju z ustvarjenimi devizami, bodo tako znani pogoji gospodarjenja in podana večja stimulacija za izvozne napore. Rok Gašperšič Uporaba računalnika se je moč -no razširila na vsa področja našega življenja. V bližnji prihodnosti se nam obetaj o še večje novosti,ena takih naj bi bil tako imenovani informatizacijski si- Računalni štvo je kot vsaka no -vost vzbujal o strah in negotovost med ljudmi, marsikdo se je bal in se še boji da bo ob delo. Tudi v našem podjetju ponekod še cbstajaj o odpori proti širjenj u računalniške obdelave podatkov, posebno še, ker smo v začetku govcrili,da bomo z uvedbo računalnika zmanjšali administrativni kader. Danes vemo, da se tb ni zgodilo, zato pa se nam ponekod evidence ponavljajo, kar povzroča včasih še več težav. Vsekakor bi morali čimprej preiti na u-vedbo obračunskih listov, to je zajemanje podatkov pri samem izvoru. Na ta način bi računalnik dobil vse potrebne vhode za ob -račun osebnih dchodkov, materi -al nega in blagovnega knjigovodstva, evidenca poseka in gojitvenih del itd. Koliko na roke izdelanih evidenc in poročil bi s tem odpadlo, nam je vsem jasno. V zasebnem sektorju smo računalnik začeli takoj s pridom u- porabljati. Zaradi velikega števila lastnikov gozdov in zamudnega pisanja računov, se je celotni odkup lesa prenesel na ra -čunalnik. Tudi evidenco poseka po oddelkih in lastnikih smo proučili do te mere, da v celoti ustreza zahtevam predpisanih evidenc. Pri vsem je najbolj važno skrbno in natančno kodiranje, ker s tem dobimo točne podatke,pa tudi sama računalniška obdelava se s tem poceni. Največja pridobitev pa je računalniška evidenca odkazila in odkupa lesa po lastnikih. Ta evi -denca se je včasih vršila z neto izmero lesa v gozdu, ki p« je bila največkrat samo ocena. Pri tem delu je gozdar porabil veliko časa, zato je bil po revir -jih tudi kader številnejši. Z računalnikom smo evidenco poeno -stavili in pocenili. V tabeli je za vsakega lastnika gozda po a-becednem redu za vsako leto posebej vpisan posek v neto m3 po oddelkih. Vsak oddelek je v svoji vrstici. Na drugi strani pa je v isti vrstici po oddelkih odkup lesa in les za domačo porabo . Tabela je zelo pregledna, saj se v primerih, ko sta posek in cdkup izvršena v istem letu , lahko zelo hitro ugotovi razlika. Manjše diference se zanemarijo zaradi tarif, za vse večje pa je potrebno ugotoviti vzroke odstopanj . Nekoliko težje je, če se odkup zavleče preko več let. Zato je potrebno pri vsakem jodku -pu obvezno navesti oddelek in letnico poseka odkupljenega lesa tako, da se lahko takoj primerja s posekom iz prejšnjega leta. Ta metoda ima še svoje pomanj-kl jivosti, je pa poizkus, kako revirne gozdarje razbremeniti ne -produktivnega dela, s tem pa jim ostane več časa za organizacijsko in strokovno delo v revirju. Lesen« rizba Foto: I.V. A. S VELIKO MALENKOSTI NANESE VELIKO ! Tokrat je bil naä sogovornik A-lojz ZALOKAR. Doma je z Gor-juS. Tako kot večina gozdnih delavcev, se je pred tridesetimi leti godilo, se je tudi njemu. Poleti je bil sekač, pozimi pa pogodbeni voznik. Tako sl je pred stalno zaposlitvijo nabral tri leta in tri mesece delovne dobe. Leta 1960 se je za stalno zaposlil. Prva zaposlitev je bila na žičnici, nato je do leta 1966 delal pri poseku. Petnajst let je vozil traktor, devet let goseničarja, Sest let velikega zgibnlka - Timberjacka. Zadnji dve leti je spet na poseku. Pozimi, ko v gozdu primanjkuje dela, pa še z dvema tovarišema dela škodlje. Sodeloval je na vseh sekaških tekmah, tudi potem še, ko je vozil traktor. Kot tekmovalec je obšel vse republike razen Črne gore. Bilje na mednarodnih sekaških tekmah v Delnicah. Dvakrat je bil na prijateljskih tekmah v Avstriji in dvakrat v Zwi -slu v Zvezni republiki Nemčiji. Delal je tudi v samoupravnih organih. Dvakrat je bil član delavskega sveta delovne organizacije, enkrat član izvršilnega odbora sindikalne organizacije in enkrat član samoupravne delavske kontrole. Na vprašanje, kako bolje gospodariti, razmišlja takole: Niso vsi ljudje zainteresirani za boljše gospodarjenje. Nekateri celo nagajajo in uživajo, če v podjetju kaj zaškriplje. Pri poseku in spravilu je zelo važna smer podiranja. Kot traktorista me je včasih kar skrbelo spravljati les za kakšno dvomljivo skupino. Če je slabo podrto, trpi traktorist in gozd. Dela se škoda na stoječem drevju, s tem pa ima škodo cela družba. Zato bi bilo prav, če bi imeli sekači in traktoristi skupinsko normo za posek in spravilo. Pri prevozih se tudi da marsikaj prihraniti. Ni potrebno, da se pripeljeta po isti poti dva, vsak s svojim (družbenim) vozilom. Pred par dnevi so bili pred menzo prav vsi avtomobili, kar jih je. Prav velikih nepravilnosti ne vidim. Je pa veliko malenkosti, vse skupaj pa nanese veliko. Jože Podlogar VPRAŠANJA IN ODGOVORI V Presekih št. 3 leta 1981 smo objavili programoblikovanja vsebine Presekov. V programu smo eno rubriko namenili vprašanjem in odgovorom. Do sedaj smo prejeli le dve vprašanji in nanju tudi odgovorili. Za zadnje Preseke pa ni bilo nobenega vprašanja. Zato ponovno vabimo vse delavce naše delovne organizacije, da sodelujejo z vprašanji. Vprašanja uredništvu lahko sporočite pismeno ali po telefonu. Košato drevo na Mežakli Foto: J. P, Zalokar Alojz: traktorist, sekač in še kaj INTERVJU France Klemenčič, kmet lz Rovt, Krajevna skupnost Podnart, je član TOK GG Bled. Kmetijo, ki obsega 24 ha gozda ln 9 ha njiv, travnikov In pašnikov, zelo slabe kakovosti, vzorno obdelujeta z mamo Ano. Na kmetiji stalno redita nad 20 govedi. Vsako leto posekata okoli trideset kubičnih metrov iglavcev in trideset kubičnih metrov listavcev. Hlev imata sodobno u-rejen na stojišča brez stelje. Približno eno tretjino sena in o-tave pospravita v silos, ostalo pa posušita v kozolcih. France Klemenčič je aktiven družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti Podnart in med krajani zelo priljubljen, zato sem ga prosil za odgovore na naslednja vprašanja. V uvodu opisano kmetijo obdelujeta z mamo sama. To je verjetno precejšnja obremenitev za dva. Koliko imata prostega časa in v katerem letnem času imata letni dopust? Čez poletje ni prostega časa. Res pa je v zimskih mesecih nekoliko manj dela, vendar le v obdob -jih, ko so vremenske razmere za delo neugodne, pa še takrat je treba marsikaj postoriti in pripraviti za naslednjo sezono. Dopust pa na kmetiji, z dvema zaposlenima, ki se ukvarjata z govedorejo, odpade, ker je treba vsak dan nakrmiti živino in pčistiti hlev. Kot gozdni posestnik si kooperant TOK GG Bled, Alj sl zadovoljen s sodelovanjem? Kot kooperant GG Bled sem zadovoljen. V letu 1968 sem dobil kredit za gradnjo silosa. Na od-kazila in oddajo lesa gozdnemu gospodarstvu Bled nimam pripomb. V naslednjem obdobju načrtujem nabavo novega traktorja s prikolico in upam, da mi bodo tudi odobrili nekaj kredita, v kolikor ga ne bom dobil pri KŽK, kjer sem tudi kooperant. Kolikšen posek iglavcev in listavcev načrtujeta v letošnjem letu ? Tudi v letošnjem letu bom posekal kakih trideset kubičnih metrov iglavcev In približno toliko listavcev. Zakaj ne sekaš več listavcev? Listavce imam v glavnem v težko dostopnem ali celo v nedostopnem gozdu. Če bo več gozdnih cest, bom lahko sekal več za posek že primernih listavcev,pred-vsem pod Jamnikom, če bodo letos zgradili načrtovano vlako. Kdo ti pomaga pri poseku in spravilu lesa? Ves les posekam in tudi zvozim do kamionske ceste sam, čeprav vem, da je delo v gozdu za enega zelo nevarno, ker bi bil v primeru nesreče brez pomoči. Alj zvoziš les do kamionske ceste ali na žago? Les sem v minulem obdobju vozil do kamionske ceste. Sedaj pa načrtujem nabavo novega traktorja in prikolice, da bom svoj les tudi sam lahko vozil na žago, ker sem izračunal, da bom bolje plačan, kot za posek svojega lesa. V kooperaciji KŽK Kranj TOZD Radovljica rediš do šestnajst plemenskih telic. Kakšne ugod -nosti imaš kot kooperant? Glavna ugodnost je za mene v tem, da so telice zavarovane za primer nesreče in da mi ni treba plačevati osemenjevanja, ki je trenutno že 500,00 dinarjev za eno kravo. Poleg tega pa dobim umetna gnojila po nekoliko nižji ceni, ker so skromno regresirana za kooperante. V primeru potrebe pa bi mi verjetno dali tudi kredit. Kot kmet kooperant imam zagotovljeno veliko večjo varnost. V mesecu maju bo v Podnartu začela poslovati zbiralnica mleka. Ali načrtuješ spremembo proizvodnje od reje plemenskih telic na rejo molznic? Pri sedanjih cenah mleka ne bom spreminjal črede. S prehodom na molznice bi moral nekoliko preurediti hlev in nabaviti molzni stroj ter ostalo opremo za sodobno oddajo mleka. Pri teh cenah mleka bi bila tudi vožnja iz Rovt v Podnart predraga - neekonomična. V Rovtah je zelo primerna zemlja za pridelovanje semenskega krompirja. Zakaj ga ne sadiš? Glede na večje površine pašnikov se mi bolj splača rediti goveda. Če bi njive oral, bi moral zmanjšati število goveda. Vsaka drobljena proizvodnja pa je manj rentabilna. Če pa bi imel vso obdelovalno zemljo na ravnini, bi se mi veliko bolj Izplačalo pridelovati semenski krompir. V tem primeru bi imel veliko manj de- Foto: A. S. NEPROSTOVOLJNI INTERVJU la. Lahko bi imel dopust v zimskem in letnem času, ker bi odpadlo vsakodnevno krmljenje živine. V času po pospravilu in sajenju krompirja bi lahko bolj načrtano delal tudi v gozdu. Ali si zadovoljen z davki, če ne, kakSne davke predlagaš za kmetijske proizvajalce? Mislim, da so sedanji davki na osnovi katastrskega dohodka še kar pravični. Če bodo spremenili obstoječe obdavčenje kmetom, naj bodo davki čimbolj stimulativni. V primeru, da bi bil spre -jet novi zakon o davkih kmetov, naj znižuje davke pridnim kmetom in zvišuje davke tistim, ki bodo slabo obdelovali zemljo. Najvišji pa naj bi bili davki za neobdelano zemljo in sicer taki, da bi bili vsi, ki zemlje ne obdelujejo, prisiljeni le-to oddati kmetijski zemljiški skupnosti, ta pa bi jo oddala kmetom, ki jo bodo obdelovali. Mislim, da je skrajni čas, da za to pristojni organi s pozitivnimi predpisi zagotovijo, da bo v Jugoslaviji vsa zemlja obdelana. Skoda je rodovitne zemlje, ki jo pozidajo. Še bolj škoda pa je tiste zemlje, ki ni oziroma je slabo obdelana. Za slednje ima ključ v rokah zakonodajalec. Ciril Rozman 1'istega dne je imel manjšo okvaro na kamionu. Stopil sem k njemu in mu hitro razloži 1, kaj bi rad. "Vinko, povejte kaj za PRESEKE, o sebi, o vašem delu. "To pa ne, ne maram, to ni zame. Kar ta mlade vprašaj te, kako je. Saj vedo." Poizkusim še enkrat. Nič, nič", pravi, "nič ne objavljajte. Se bom kar pritožil." Kaj naj najišem o razgovoru, ki ga ni bilo? Ali naj pusti urednik v glasilu prazen stolpec in napi -še na vrhu- tu je bil predviden razgovor s TORKAR Vinkom , naj -starejšim voznikom v avtoparku. Tvegam in se odločim. Napisal bom ,kar o njem vem, pa bo kar bo. Prve podatke sem vzel kar iz računalniške liste. TORKAR VINKO, rojen 4.4. 1924. Pri privatniku se je izučil za mehani -ka in naredil pomočniški izpit na Jesenicah. Ko je odslužil vojaški rok, se je zaposlil pri GG . Najprej je delal kot mehanik. Želja, da bi vczil kamion, je bila velika, nihče mu je ni uresničil. Moral si jo je sam. Popravil je star OM, naredil generalno na motorju, se registrirali so ga in Vinko si je priboril šofersko mesto. Če je moral delati dvajset ur, je bilo to povsem normalno, spati na terenu ali delati v nedeljo, prav tako. Po več mesecev je bil od doma, od do -mačih. Vinko pa je vozil in vozil in vzdržal. Delal je udarniško,bil je večkratni udarnik, njemu pa se je zdelo, da je vse to v redu, da tako mora biti. Vedno je tih in skromen. Ko je dobil od ZŠAM odlikovanje za dol-gdetnodelo, ni prišel na podeli -tev. Ko smo mu ponujali novega MAGIRUSA,ga je odklonil.Neguje svojega konjička in ve, da bo odšel z njim v pojoj. Samo enkrat mi je potožil in še pomislil nisem, da pretirava. Imel je tehtne vzroke. Na sestanku voznikov je pcvzel besedo in skritiziral sebe in vse po vrsti. Ko je umolknil, se je zopet potegnil vase. Bil je zopet TORKAR Vinko, kot smo ga na-vaj eni. Rad bi povedal, da so še drugi Torkarji, ki so pridni, marljivi, delovni, ki spoštujejo družbeno imovino, ki jim je družbeni interes važnejši od privatnega, so pa neopazni, ker so tiho, ker prezirajo uveljavljanje skozi usta, dogovarjanje brez argumen -tov, podtikanje laži in metanje pden pod noge. Nikoli se ne bodo uveljavili. Njihova govorica je delo, ki pa je izgubilo materialno in moralno vrednost. V imenu teh sem napisal ta intervju. In v imenu TORKARJA. T. V. delati in ljubiti. Vse drugo nima smisla. Miča Danojlič Najbolj delovni del človeškega telesa so komolci. Ronald Siri Podoba zgornje postaje nekdanje gravitacijske jfJčnire Gorjuše naj nas opominja na slabe opremljenost z žičnimi napravami. Foto: I. V. - Poročilo V dneh od 15. - 21.11. 1981 je Zvezni center za mednarodno strokovno Izmenjavo organiziral strokovno potovanje Šestih gozdarskih strokovnjakov na Slovaško. Potovanja so se udeležili 4 gozdarski strokovnjaki iz BIH in 2 iz Slovenije, in sicer iz naSe delovne organizacije ing. Vidmar in ing. Remec. Strokovna tema potovanja je bila s področja pridobivanja lesa, in sicer študijski ogled sodobnih strojev in organizacije dela na tem področju. Obiskali smo gozdarsko podjetje v Banski Bistrici, ki gospodari na 380.000 ha gozdov, posek 1. 350. 000 m3 letno, - igl. 48 %, list. 52%, zaposlenih skupaj 9600 delavcev, ter gozdarsko podjetje v Bratislavi, ki gospodari na 300. 000 ha gozdne površine, z letnim posekom 850. 000 m3 - 15 % igl., 85% list. To so velike goz -darske organizacije, ki se organizacijsko delijo na "lesne sprave" (naši GG-ji) in dalje na "les -ne zavode" (naši TOZD-i gozdarstva) ter na revirje. Delo pri pridobivanju lesa je močno mehanizirano. Nekaj podatkov za gozdarsko podjetje v Banski Bistrici. Razvoj je usmerjen v spravilno Skupina delavcev pri malici mehanizacijo z visokimi učinki. Posek je 100 % mehaniziran, u-porabljajo pretežno motorne žage Husquarna 75 %, Stihi 20 % in ostale 5 %. Spravilo lesa je mehanizirano 90 %, ostalo se uporablja konjska vprega, katera se postopno umika mehanizaciji. V gorskih strmih predelih uporabljajo žič- Foto: J. P. no spravilo, sicer pa traktorje zgibnike, kolesnike in goseničarje- Nakladanje in prevoz je mehanizirano 95 %, uporabljajo razna nakladala - Fiskars, HIAB, Ha-ra, za prevoz pa kamione TATRA, ŠKODA in PRAGA, in sicer 30% solo in 70% s prikolicami. Leta 1980 je bila struktura spravila sledeča: - zgibni traktorji LKT 58 % - univerzalni kolesni traktorji ZETOR - goseničarji-(ruski) - žično spravilo - konji Učinki na leto - zgibni traktorji - univ. kolesni trakt. - goseničarji - konji - par 14% 14% 4% 10 % razdalja 5500 m3 1000 m 2300 m3 goo m 3000 m3 1000 m 1200 m3 1000 m Zaradi vedno intenzivnejšega dela z motorno žago (obvejevanje) se močno pojavlja poklicna bolezen pri gozdnih delavcih - vaso-nevroza. Letno zboli v tem podjetju 25-30 delavcev, sedaj imajo že 300 takih primerov. Pogled z Mežakle proti Triglavskemu pogorju Foto: J. P. Bolezen preprečujejo na sledeče na C Ine: - preventivno zdravljenje - sistem dela e prekinitvami (20' delo 10' prekinitev) - uvajanje Bkuplnskega dela (Kompleksne čete) - uvajanje strojnega obvejevanja iglavcev Skupinsko delo je že organizirano cca 50 %. V obravnavanem podjetju strojno obvejevanje iglavcev napreduje zadovoljivo, kar razberemo iz sledeSlh podatkov: - leta 1978 strojno obvejeno 3% iglavcev - leta 1980 strojno obvejeno 20% iglavcev ‘ - plan 1985 strojno obvezeno35% iglavcev i Z uvajanjem skupinskega dela sodobne mehanizacije in strojnega obvejevanja znatno raste produktivnost dela. Zabeležili smo podatek, da pri organizaciji dela s "kompleksnimi Četami" potrebujemo za celotni proces pridobivanja lesa listavcev od panja do predelave 2,12 ur neposrednega živega dela za 1 m3. - uCinek 150 m3/8 ur ali z ob-vejevalnim strojem OVP-1 češ-ke proizvodnje, montiranim na traktor ZETOR in daljinsko upravljani - uCinek 35 m3/8 ur. Skupinsko delo je organizirano v skupinah 4-6 delavcev, vsak ima svojo motorno žago, zadolženi so za proizvodnjo od panja do odpreme na kamion, vkljuCno s strojnim obvejevanjem, kjer je isto organizirano. Delavci delo z motorno žago vrže izmeniCno. Vsekakor bomo morali tudi pri nas zaCeti resno razmišljati o uvajanju skupinskega dela in o strojnem obvejevanju iglavcev, saj predstavlja to zopet racionalizacijo in napredek na podroCju pridobivanja lesa. Po prenehanju roCnega lupljenja iglavcev moramo zopet iskati nove zamenjave roCnega dela s strojnim. Na navedenih podroCjih bomo poleg izboljšanja obstojeCe organizacije in izkoriSCanja kapacitet vsekakor dosegli nove rezultate. Poleg sodobne mehanizacije smo si ogledali tudi druge zanimivosti gozdarstva Slovaške, od nižinskih do gorskih gozdov. NOVICE BREZ NASLOVA Sklepi temeljnih organizacij zdr. dela GG Bled v marcu in aprilu 1982: - V vseh temeljnih organizacijah je bilo na delavskih svetih na dnevnem redu konstituiranje delegacij zbora združenega dela in delegacij samoupravnih interesnih skupnosti skupšCine obCine Radovljica. - Delavski sveti so sprejeli tudi nove cene za povrsC ilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju doloCenih del in nalog in veljajo od 1. marca 1982 dalje: PovpreCno ugotovljeni stroški za dnevnico: - cela dnevnica nad 12 ur 510,00 din - poloviCna dnevnica nad 8-12 ur 278,00 din - znižana dnevnica od 6 do 8 ur 193,00 din PovpreCni stroški za prenoCišCe: (v hotelu B kategorije) 425,00 din Zlasti je zanimivo strojno obvejevanje iglavcev. Iz gozda izvla-Cijo z zgibnimi traktorji (iz družine LKT) cela neobvejena drevesa do kamionske ceste ali na posebno zaCasno skladišCe. Obvejevanje vrše s processorji švedske proizvodnje OSA 705/260 Remec Franc, dipl. ing. Stroški za ločeno življenje - stroški za stanovanje največ 3.825,00 din - stroški za prehrano najveC 4.590,00 din Kilometrina: - za 15.000 km letno - za 20. 000 km letno - za 25.000 km letno 6, 61 din/km 5, 94 din/km 5, 54 din/km Nov sneg je prekril posekan les. Foto: J. P. Delavski sveti so tudi sprejeli samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja občine Radovljica. - Na podlagi predloga 6. seje komisije za stanovanjske zadeve, so vse temeljne organiza -cije združenega dela sprejele sklep, da se dodeli dvosobno stanovanje v Zg. Gorjah št. 76 s površino 42 m2 v uporabo Vidic Antonu, upokojenemu delavcu TOZD Gozdno avtopre-vozništvo in delavnice. - Na podlagi sklepa 3. seje upravnega odbora počitniškega doma Piran, je bil odposlan razpis vsem delavcem po temeljnih organizacijah za letovanje v počitniškem domu Piran in v bivalnih prikolicah, ki bodo postavljene, dve na otoku Krku, dve pa v Premanturi. On ve kaj hoCe - Foto: I.V, PoCitniški dom Piran bo odprt od 14. junija do 13. septembra 1982, v bivalnih prikolicah pa bo možno letovati od 1. junija do 20. septembra 1982. Izmena v prikolicah bo trajala 10 dni, v počitniškem domu Piran pa, Ce bi bil zaradi možnosti letovanja v prikolicah Interes manjši, bo izmena tudi lahko trajala 10 dni. Zato bo šele po 1. Delavci GG Bled in odrasli svojci brez lastnega dohodka 2. Otroci Članov kolektiva do 12 let 3. Gostje 4. Otroci gostov do 12 let Cena bivalne prikolice - Na 4. seji sveta delovne organizacije dne 22. marca 1982 so bili med drugim sprejeti sledeCi sklepi: - Sprejeto je bilo poroCilo o poslovanju delovne organizacije GG Bled v letu 1981. - Sprejeto je bilo poroCilo o poslovanju počitniškega doma Piran v letu 1981 in poroCilo o združevanju in porabi združenih sredstev v letu 1981 ter porabi združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo v letu 1981. - Dodelitev 25 m3 lesa listavcev za lastno porabo ne zadošCa kmetom lastnikom gozdov. - Sprejeti so letni operativni plani: - letni plan varstva, gojenja, odkazila in urejanja gozdov, - letni plan seCenj - doloCitev prispevnih stopenj za zbiranje sredstev za biološka vlaganja v gozdove, - cenik del za dela, ki se pia -Cujejo iz sredstev za biolo -ška vlaganja, - doloCitev meril za pridobitev lesa za lastno porabo kmetov lastnikov gozdov. - Sprejet je proizvodno finanCni plan in plan investicij delovne organizacije za leto 1982. - Sprejete so naCelne usmeritve politike cen in usmeritve prodaje lesa v letu 1982. zbranih prijavah dokonCno do-loCeno trajanje izmene v po -Citniškem domu Piran. Svet delovne organizacije je na 4. seji dne 22. marca 1982 na predlog upravnega odbora počitniškega doma Piran sprejel sledeCe cene za bivanje v počitniškem domu Piran: VII., Vili, pred in po se-zoni-VI. , IX. 265. - 206. - 170. - 150. - 400. - 340. - 300. - 250. - 230, 00 din na dan - Sprejet je plan združevanja in porabe združenih sredstev za leto 1982. - Svet delovne organizacije soglaša, da se najame dolgoročni kredit pri samoupravni stanovanjski skupnosti Radovljica za plaCilo kupljenih stanovanj na Bledu - naselje Jarše v znesku 1.000.000, 00 din po pogojih, objavljenih v razpisu. Svet DO izjavlja, da bo pri vsakoletni delitvi dohodka in Čistega dohodka zagotavljal sr. za odplačilo kredita. Pogodbo za najem kredita skleneta in podpišeta Cveto Čuk, individualni poslovodni organ DO in Jože Legat, vodja fi-nanCno-komercialnega sektorja. - Svet delovne organizacije soglaša, da se najame dolgoroCni kredit pri samoupravni stanovanjski skupnosti Jesenice za plašilo kupljenih stanovanj na Hrušici in Mojstrani v znesku 1.500.000, 00 din po pogojih, objavljenih v razpisu. . SDO izjavlja, da bo pri vsakoletni delitvi dohodka in Čistega dohodka zagotavljal sredstva za plaCilo kredita. Pogodbo za najem kredita skleneta in podpišeta Cveto Čuk, individualni poslovodni organ DO in Jože Legat, vodja finanC-no-komerclalnega sektorja. - Razpiše se posojilo za stanovanjsko gradnjo v višini din 3, 000. 000, 00 din. - Svet delovne organizacije je u-gotovil, da so temeljne organi-zaclje-Gozdarstvo Bohinj, Po -kljuka in Jesenice sprejele samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo kabinetnih učilnic v GSC Postojna in o združevanju sredstev za financiranje računalniške opreme za biotehniško fakulteto v Ljubljani. - Sprejeto je bilo poročilo o združevanju deviznih sredstev v letu 1982. - Pristopi se k izdelavi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981-1985. Nosilec izdelave strokovnih osnov analize spremenjenih pogojev, novih ugotovitev in ocene razvojnih možnosti za spremembe in dopolnitve planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981-85 sta sektor za urejanje gozdov in plansko-pro-izvodni sektor delovne skupnosti. K pripravi se pristopi takoj. Analizo se da v razpravo na zbore delavcev temeljnih organizacij,ki sprejemajo Stališča in usmeritve za osnove plana. Individualni poslovodni organ delovne organizacije Cveto Cuk je odgovoren, da bodo osnutki in predlogi sprememb o dopolnitvah planov pravočasno izdelani ter dani v razpravo in sprejem. Dogovorjeni so roki: - do 20. 5. 1982 je treba izdelati dodatek o spremembah in dopolnitvah k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana 1981-1985, - do 15.6.1982 je treba izdelati osnutek sprememb in dopolnitev plana na osnovi samoupravnih sporazumov, - do 15.9.1982 je treba izdelati predlog sprememb in dopolnitev plana za obdobje 1981-1985. - Sprejeto je bilo poročilo o u-rejanju začasne nastavitve delavcev TOZD Gozdno gradbeništvo in TOZD Gozdarstvo Pokljuka v prostorih stavbe TOZD Avtoprevozništvo in delavnice. Prednost pri stanovanjski pravici za pridobitev stanovanja v bloku Zg. Gorje se da tov. Vidic Antonu zaradi izpraznitve prostorov v TOZD Gozdno av-toprevozniStvo in delavnice. Sprejeto je bilo poročilo o gr. mehaniziranega lesnega skladišča na Rečici, - Sprejet je obnovljen gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto Bled 1981-90. -Na 7. seji centralnega sveta TOK in 5. seji upravnega odbora TOK so obravnavali in sprejemali zaključni račun TOK 1981, zaključni račun HKS 1981, proizvodni in finančni plan TOK 1982, plan investicij in investicijsko vzdrževanje TOK 1982 in režim dodeljevanja lesa za lastno porabo v letu 1982. Sprejet je bil tudi sklep da se za potrebe kreditiranja zasebnega kmetijstva v letu 1982 najame 7389. 000 din kredita pri LB, 297.000 din kredita pri KŽRS, Kreditne pogoje (obrestna mera, doba vračanja) bo LB sporočila nakladno. Kolikor bi bili pogoji bistveno slabSi (npr. previsoka obrestna mera), se odločitev glede najetja kredita obravnava na zboru delegatov in HKS Se enkrat. M. Č. --------V SLOVO DRUGEMU MANDATU, TRETJEMU NA POT! Prav je, da na koncu mandata potegnemo črto in analiziramo dobro in slabo, predvsem pa predlagamo spremembe, ki bi prispevale k boljSemu delu delegacij. Opisal bom organizacijo in delovanje delegacij za zbor združenega dela. Delovna organizacija GG Bled je bila razkosana v dve konferenci delegacij za ZZD. V 23. delegatsko mesto sta bila vključena TOZD Bohinj, TOZD Pokljuka in Zavod za ribištvo Bohinj. V 24. delegatsko mesto so bili zajeti TOZD Gozdno gradbeništvo, TOZD Avtoprevozništvo z mehaničnimi delavnicami. Delovna skupnost skupnih služb. Zavod za gojitev divjadi in GLG. Sam sem delal v konferenci 23. delegatskega mesta. Ob začetku je konferenca dobro zaživela. Bilo je nekaj konferenc. Da bi bili izenačeni v pogojih po oddaljenosti do konference, je bila le-ta sklicana enkrat na sedežu TOZD Pokljuka, drugič na sedežu TOZD Bohinj. Delegata je dala delegacija, kjer je konferenca zasedala. V mandatni dobi je imela skupščina 39 sej. Konferenca je svojega delegata poslala na sejo 35 krat. Dvakrat konferenca ni bila sklicana, dvakrat pa delegat ni bil delegiran za sejo, ker do konference ni prišlo. Delegati na sejah so bili s TOZD Pokljuka 20 krat, s TOZD Bohinj 13 krat ln lz Zavoda za ribištvo 2 krat. Vseh delegatov je bilo na sejah skupščine 13 od 21. Posamezniki so bili delegirani od enkrat do osemkrat. Delegacije se niso sestajale. PoBledlca je bila, da delegatov ni bilo na konferenco in s tem seveda tudi konference ni bilo. Največkrat smo poslali na na sejo delegata po dogovoru med predsednikom konference, vodjem delegacije ln delegatom samim. Če vodja delegacije ni mogel do -biti delegata, je šel na sejo sam. Zaradi tega je tudi tako različna udeležba na sejah. Tak delegat, ki v bistvu ni bil delegat, pa ni mogel nastopiti v imenu delegacije oziroma konference, ampak samo v svojem Imenu. Še bolje lahko opredelimo delo takega delegata, če rečemo, da je roko dvigal za vse po vrsti. Prav v tem pa je vsa revščina dela naših delegacij. Poskrbeli smo za udeležbo na občinskih sejah, tako da od zunaj delovanje našega delegatskega sistema izgleda še kar nekam aktivno. O problemu oziroma o nedelu naših delegacij in konference sem dvakrat pismeno opozoril odgovarjajoče predsednike sindikalnih organizacij in vodje delegacij. O problemu se ni razpravljalo in ukrepalo, zato se tudi do konca mandatnega roka stanje ni spremenilo. V odločanje skupščine je naša delegacija s pismenim predlogom posegla dvakrat. Delo konference je bilo oteženo tudi zaradi medsebojne oddaljenosti. Zato je delegacija TOZD Pokljuka predlagala, da se jo priključi k 24. delegatskemu mestu. Zahtevi je bilo slednjič tudi ugodeno. Reorganizacija konference je narejena. Zdaj pa je treba poskrbeti še za vsebino, kvaliteto. Delegati GG premalo posegamo Y razpravo, premalo nas je čutiti In slišati v skupščini. Delegacijam In konferencam bi morali pri tolmačenju gradiva in sprejemanju stališč pomagati strokovni in vodilni delavci GG. Ker so delegacije lokacijsko zelo blizu, se je pojavila ideja -zamisel - predlog. Zakaj bi se delegacije sestajale ločene vsaka za sebe, nato bi se morala sestati še konferenca, zakaj bi se mateMal tolmačil petkrat namesto enkrat? Zmanjšalo bi se število sej. Delegat za skupščino je eden in gre na sejo z enim stališčem za vse delegacije. Predlog je vsekakor vreden pre- misleka. Vsebinsko bi obogatili delo delegatskega sistema, zmanjšali bi število preštevilnih sestankov in s tem prispevali tudi k varčevanju (izguba časa, varčevanje). Jože Podlogar Jutro pod goro. I. V. VOLILI SMO NOVE DELEGATE Iztekel se je štiriletni mandat delegatom, ki so zastopali naše interese v zboru združenega dela Občinske skupščine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Na volitvah dne 11. marca 1982 smo v delegacije za zbor združenega dela ln v splošne delega -cije samouprav. Interesnih skupnosti izvolili naslednje delegate: TOZD Gozdarstvo Bohinj ZZD ARH Janez BIŠČEVIČ Hamdija DIJAK Janez MARKEŽ Janez PRETNAR Rozka RAVNIK Janez VEBER Ivan SIS CVIJIČ Gojko KLARIČ Drago LANJŠČEK Karel MARTIČ Vinko RAC Marija REPINC Silvo RIBARIČ Alojz ROZMAN Ivanka SODJA Janez STARČEVIČ Mii o TOLAR Franc TOZD Gozdarstvo Pokljuka ZZD COLJA Alojz DONAVA L Majda JEKLER Ivan KOROŠEC Jaka MULEJ Joža PODLOGAR Jože POLANC Anton URH Andrej I. SIS BOŠKOVSKI Drago JUG Cvetka KOBILICA Pavel KOROŠEC Janko KOVAČ Štefan KRN1ČAR Peter OGRIS ing. Kriatl POLANC Vinko RAVNIK Franc RAZPET Jože ROGA N Štefan ROŽIČ Jaka SODJA Ciril TOZD Gozdarstvo Jesenice ZZD JELIČ Jožo KLINAR Jože MATUŠ Štefan MARTIČ Ivo MERTEL J Alojz MIKLAVČIČ JOŽE RAZINGER Jože SIS BABIČ Ilija BUČIČ Ilija ČEH Ivan GARTNER Franc JEROVŠEK Kostja KLINAR Anton KOZINC Alojz MARTIČ Tune PA UR E VIČ Jago STOJČEVIČ Ivo VISTER Majda VUKŠA DuSan TOZD Gozdno AVTOPREVOZNI-ŠTVO IN DELAvNIĆE Sp, Gorje ZZD DEŽMAN Jože JAMAR Janez PETERMAN Jože STARE Jože TONEJC Štefan VODNJOV Pavel ŽVEGELJ Jerca SIS KOREN Alojz AMBROŽIČ Janko AMBROŽIČ Rajko JERE Marija MURKO Kristina POGAČAR Miha PALOVŠNIK Niko SODJA Zdravko SLIVNIK Janez ZUPAN Janez TOZD Gozdno gradbeništvo Bled ZZD BARBARIČ Janez GORZETTI Slavko GUZELJ Jože JANC Franc KULAR Franc KREIGHER Metod RA ŽEN Vaško ŽIDO Mirko ŽIŠKO Štefan SIS CUZNAR MIRA DOLENC Matjaž FERJAN Štefan MARKELJ Janez PERŠ Jože SOKLIČ Janko STRGAR Ant on VIDIC Albert VIDMAR Ivan VREČIČ Bela ŽIDO Milan TOK - Zasebni sektor gozdarstva Bled ZZD BRODNIK Jože DEBELJAK Vinko FERJAN Slavko JELIČ Ante JE LOV ČA N Franc LAPUH Nikolaj ŠIMON Franci SIS ARH Bojan GRILC Vida HRIBAR Martin KOVAČEVIČ Ivo MEDJA Jože PRETNAR Jelka PREVC Niko REZAR Valentin VIDIC Ferdo ZOREC Peter Delovna skupnost skupnih služb ZZD AHAC Boris BRANC Vili ČELIK Milena JERE Stane KAPUS Miroslav POGAČAR Zdenka ROBIČ Boris SIS GORIČNIK Marija HAFNAR Zdravko KAFOL Majda KOS Lijana KRAMAR Francka OGRIN Marija POGAČAR Stane SKERČEVIČ Franjo ŠOLAR Zvone TOMAN Valentin M. O. MoSenjska planina na pl. polje za film DražgoSka bitka Se Saka! Foto: A.S. SKUPNA SEJA ŠČINE OBČINE VEČJA-------------------- PRODAJA LESA_____________________ V četrtek, 25. 2. je bila na Bledu skupna seja centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov, zbora delegatov hranilno - kreditne službe In upravnega odbora temeljne organizacije kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Na seji so razpravljali ln sklepali o zakljuCnem obračunu za leto 1981, proizvodnem ln finančnem načrtu za leto 1982, planu Investicij za leto 1982, režimu dodeljevanja lesa za lastno pora -bo v letu 1982 In o pripravah na letoSnje volitve. Na seji so bill delegati seznanjeni, da so temeljne organizacije gozdarstva In temeljne organizacije kooperantov v letu 1981 prodale skupaj 148. 892 kubičnih metrov lesa ali 14.079 kubičnih metrov več kot v letu 1980 In tako lanskoletni načrt presegle za 1 odstotek. Iz družbenih gozdov je bil načrt oddaje presežen za 4 odstotke, oddaja iz zasebnih gozdov pa je bila 2 odstotka pod načrtovano količino, ker zasebniki niso oddali načrtovane količine listavcev. Cene za les so bile v letu 1981, poleg povečanega obsega prodaje, glavni vzrok za ugoden poslovno-flnanč-ni uspeh. Poprečne cene so se v primerjavi s cenami za leto nazaj povečale za 53, 9 odstotka. ViSje cene so bile dosežene zaradi novega cenika za gozdne proizvode, ki je bil sprejet ob koncu minulega leta In zaradi strukture proizvodov. Izdelanih je bilo namreč več proizvodov z višjo tržno ceno. Tudi hranilno kreditna služba je bila v letu 1981 zelo uspešna. Skupno kreditiranje kmetij je bilo 9. 624. 704, 50 din. Na seji so sprejeli tudi Investicijski načrt TOK za leto 1982, ki med drugim predvideva tudi 12,7 km novih gozdnih cest v skupni vrednosti 23.760.000, 00 din, medtem ko so za Investicijsko vzdrževanje predvideli din 1.000.000,00, Clrü Rozman 31. marca so se poslednjič v tej mandatni dobi sestali delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti In družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Radovljica. Sprejeli so predlog odloka o soglasju k stopnji amortizacije stanovanjskih hiš ln stanovanj v družbeni lastnini, predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta za centralno turistično področje Bleda, program izvajanja politike cen v letu 1982 s poročilom o delovanju Občinske skupnosti za cene v preteklem letu, sklep o uporabi sredstev solidarnosti za kritje škode, nastale v neurju s ZBOROV SKUP-RADOVLJICA snegom In ledom v občini Ilirska Bistrica, Postojna ln Sežana, stališča In usmeritve za spremembo In dopolnjevanje planskih aktov v občini Radovljica za obdobje 1981 - 1985, poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Radovljica za leto 1981, državnih organov, izvršnega sveta skupščine občine Radovljica ln upravnih organov. Janeza Trentelja so Imenovali za namestnika komandirja Postaje milice Radovljica in Darinko Novak-Zalaznik za namestnico javnega pravobranilca Gorenjske. Medtem, ko so novo amortizacijsko stopnjo stanovanjskih hiš portal "šola sadjenje" v Podjelju Foto: A. S. In stanovanj v družbeni lastnini v višini 0, 60 % delegati sprejeli brez razprave, pa so se razvneli ob obravnavi odloka o ZN centralnega turističnega področja Bled. Mnenja so bila različna - od stališč krajevne skupnosti Bled, da zadnja varianta ZN ustreza potrebam ln zahtevam krajanov Bleda, turistov in združenega dela, saj je rezultat dolgotrajnega medsebojnega usklajevanja Interesov. Pozitivno je, da bo zazidalni načrt omogočil bolj urejen turistični razvoj Bleda in komunalno u-redltev, ki je predpogoj sanacije Blejskega jezera. Drugi spet so bili mnenja, da je bila javna razprava preveč omejena zgolj na Bled In še tukaj le na neposredno prizadete, kar je ob tako velikih posegih v prostor nesprejemljivo. Zlasti so menili, da so se v razpravo odločno premalo vključile OZD. Spet tretji so bili mnenja, da je doba štirih let, kolikor traja postopek oblikovanja ZN dovolj dolga, če ne že preveč. Na koncu je vendarle prevladalo skupno stališče, da se ZN sprejme; upošteva naj se tudi odlok o javnem zelenju v občini Radovljica in naj se začne postopek novelacije urbanistič-načrta širšega območja Bleda. Ob obravnavanju programa skupnosti za cene in poročila o delu za preteklo leto so delegati večkrat upravičeno postavili vprašanje, kakšen smisel ima razprava, ko pa je večina cen v pristojnosti republike in federacije in je vpliv delegatov občinskih skupščin nanje nikakršen; pozabili pa so, da so istočasno tudi delavci v OZD, ki verjetno pridno kot vse, še naprej rešujejo svoje probleme z vlogami za povišanje cen. Predlagali so, naj delegati v republiški in zvezni skupščini zahtevajo, da se cene ne zvišujejo preko planiranih limitov. Podvomili so tudi v realnosti 17 % planirane rasti cen v tem letu. Poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja, državnih or -ganov, upravnih organov in izvršnega sveta SO Radovljica niso vzpodbudila delegatov k živi razpravi. Nekoliko so se ustavili ob velikem številu nerešenih zadev iz preteklih let sodnika za prekrške, ki zmanjšujejo učinkovitost dela milice. Delegacija KS Bohinjska Bistrica je menila, da se vložene zadeve, sprejeti sklepi in ukrepi vse prepočasi izvajajo, večkrat tudi površno ali pa se sploh ne izvajajo. Čestokrat bremenijo krajevne skupnosti z nalogami, ki so njihovo delo. Zadolženi organi ne rudijo pomoči, ki bi jo morali, tudi sodišča prepočasi rešujejo vložene zadeve v nezadovoljstvo in včasih celo v škodo občanov. Zahtevali so, da novo oblikovani izvršni svet prioritetno uresniči sklepe IS, spre -jete leta 1978 v zvezi s turistič- "... Samo človek, ki prevzema tudi odgovornost za svojo svobodo, je lahko svoboden. Toda samo človek, ki lahko demokratič -no odloča, lahko prevzame takš -no odgovornost. Mislim, da bi prav to spoznanje moralo biti izhodišče naše politike do mlade generacije". Edvard Kardelj Priprave na XI. kongres ZSMS so stekle sorazmerno zgodaj, predvsem zato, ker naj bi mlada generacija tokrat temeljito o-cenila svoj družbeno ekonomski položaj in vlogo ZSMS v političnem sistemu. Javna razprava o osnutkih kongresnih dokumentov, ki jih bo objavila revija "MLADINA", bo naravnana na aktualno problematiko mladih v posameznih okoljih, ki se po vsemu sodeč ne bo vrtela okrog mani-festativne dejavnosti mladih, ampak bo odraz temeljnih družbenih protislovij, ki se zrcalijo v nesamoupravnih odnosih, v nezaposlenosti, v elitizmu na področ-in kulture in športa... V pripravah bodo mladi ocenili tudi osnutek novega statuta ZSMS, ki je doslej dokaj togo in formalistično določal organizacijsko strukturo mladinske organizacije. Nov osnutek daje poudarek interesnemu povezovanju in množičnosti, vendar še vedno preveč bledo opredeljuje kolektivno članstvo družbenih organizacij in društev, kjer se vključuje veliko mladine, vendar le-ta nima pravega vpliva na programe in financiranje znotraj nim razvojem Bohinja. Leopold Pernuš, predsednik skupščine občine Radovljica se je na koncu zahvalil delegatom za štiriletno sodelovanje, prav tako pa tudi članom izvršnega sveta, druž benopolitičnim organizacijam in upravnim organom, skratka vsem, ki so s svojim delom prispevali k izboljšanju kvalitete dela Skupščine občine Radovljica v letih 1978-1982. INDOK CENTER RADOVLJICA DO-D. Potemtakem želijo mladi tak statut, ki jim bo predvsem uporaben sopotnik pri aktivističnem delu, statut, ki bo ZSMS približal širokim množicam mladih. Javna razprava bo tekla v OO ZSMS, ki bodo povabile k sodelovanju tudi druge DPO, družbene organizacije in društva. Do konca maja se bo razprava zaokrožila in strnila na problemskih konferencah mladih delavcev, mladih iz KS in iz šol. V prvi vrsti pa je naloga vseh mladinskih aktivistov, da v pripravah na XI. kongres ZSMS prisluhnejo idejam, željam in zahtevam vseh mladih ne glede na družbeni položaj in svetovno-nazorsko prepričanje. Kajti le organizirana in povezana znotraj ZSMS bo mlada generacija lahko uveljavljala temeljno programsko izhodišče - boj za socialistično samoupravljanje in humane, enakopravne družbenoekonomske odnose. INDOK CENTER RADOVLJICA Delo nas osvobaja treh vrst zla: dolgočasja, pregrehe in pomanjkanja. Voltaire Delati in ljubiti. Vse drugo nima smisla. Miča Danojllč XI, KONGRES ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE KRITIKA NA ODNOS SODOBNEGA ČLOVEKA DO GOZDA IN NARAVE NASPLOH NaSi vellkdni, narodovi preroki in geniji, Prešeren, Cankai', Župančič, Kette idr., so v pesmi in prozi opevali lepoto narave, njeno zdravost, njeno večnost. Pa je minil ali pa ne, samo kratek vek, in že so začeli sodob -nikl pisati drugače. Začeli so spraševati: zakaj tako, ali je še čas, kaj nam preostane, zakaj zastrupljamo vse živo, kje so odgovori, mrtve reke in potoki tečejo, strupene vode, umirajoči gozdovi... Tako spraševanje se ni začelo na začetku te naše krive poti, ampak ob že daljšem trajanju začetega. To naj bi bil tudi prvi sklop, ki bi ga lahko poimenovali začetek trajajočega. In kot se navadimo vsega, smo se sprva navadili tudi tèga. Ker pa imata vsaka reč in stvar tudi svojo rast in svoj razmah, je tudi tokrat teklo po takšni zakonitosti. Premnogi so uganili, da ni zdržati v mestu v prostih dneh in da je treba takrat odriniti pač tja, kjer je na voljo še vedno zadosti prostih dobrin. In če še želijo združiti prijetno s koristnim, odpeljejo s seboj še tisto, česar ne potrebujejo več, odlože nedaleč od prostora, kjer jim je bilo lepo, še naberejo tega in onega, kar jim nudi gozd (gobe, sadeže, zelišča pa morda drva) in se tako utrujeno spočiti veselo vračajo domov. Tako je tudi tokrat iz malega začelo rasti veliko, od tod se je širilo sem in tja, neustrašljivo in neustavljivo, uporno in hitro po vsem tem našem "vrtu Evrope": na polja, v včde, v gozdove, v zrak in tudi v nas! V goz dove... Potrebe po lesu so narekovale pospešeno gradnjo gozdnih cest, s katerimi smo začeli odpirati zaprte predele. Za stroji so kot neustavljiva poplava priropotali avtomobili in se ob času gozdnih plodov nabirali ob cestne robove kot gosenice v hrastu. Potem so ropali gozd: tolkli po kostanjevih deblih, jih ranjevali, jemali sladke plodove divjadi in siromašili njeno zimsko prehrano; iskali, nabirali in brcali gobe; lomili veje bezgov in jerebike, polne plodov namen-njenih pticam; rjoveli v tihoto, razdirali mravljišča, vrezovali svoje začetnice v mlado kožo dreves, pa še in še. Ob vrnitvi k avtomobilu so v njem napravili "red" za pridobitev prostora, da odpeljejo tisto, kar so nabrali. Navlako so zmetali iz avtomobila in se tako oddolžili gozdu za čudovito uprizorjen - lep in nepozaben dan. In takšnih dni je v letu 100 in štiri in še 9, pa še in še ! * * Sto in štiri - sobote in nedelje v letu; in še devet: prazniki v letu Na polja... Davno je tegd, ko je začel človek udomačevati živali. Tudi takrat je leto imelo svoje čase. Najhujši je bil tisti zimski, ko je bilo treba prehraniti živali v stajah in hlevih. Zato je bilo potrebno pridobiti več krme; in da je pridobil več krme, je moral pridobiti več pašne in travniške površine. Odpravil se je nad gozd z rezilom in ognjem in začel rezati pljuča za večji kos kruha. Stoletja so tekla, ob njih se je nabirala vaška idila. Rojevalo se je narodovo bogastvo klenosti, poštenosti,pesmi, upornosti, obstoja in zavesti - predvsem pa nezlagane ljubezni do zemlje. Iztrgane z znojem in žulji trdi naravi. Pa se je zgodilo, da je tudi prek pisanih polj ajde in pšenice, ječmena in prosa, barvitih travnikov in zlate repice, pa rumenega lanu - bllsnllo izginjanje. V novo dobo je vrasel nov človek: hotel je več,- kot mu polje lahko daje. Površin na račun gozda ni smel pridobivati več in vse bolj je zapravljal zapuščino svojih dedov zaradi svoje lakomnosti in hotenja po vedno večji lagodnosti življenja! Rojeva se posiljevanja polja : hlevskega gnoja je premalo za Izsiljevanje zemlje. Zmaga nasprotujoča modrost nasproti tisti, izvlečeni z narave: ni več hlev-vskih, naravnih gnojil, zamenja jih kemija; tone kemije - za tone kruha in krač, mleka in jabolk, bolezni in smrti. Nič več ni čebelnjakov v nasadih, izginile so valilnice ptic, njih krmilnic se spominjajo le še stari ljud - je. Skozi take "drevorede" smrti se Veje požigamo v snegu. - Foto: I. V. sprehajajo le še smradljlvi traktorji, bruhajoči vsebarvne meglene strupe, uničevalce "škodljivcev". In res! Petja ptic ni več - mrtve leže pod krošnjami jablan; čebele ne letajo s cveta na cvet - padajo kot gnoj v zastrupljeno travo. Potem pride zlata jesen: kolone jeklenih konj s kupci se ženejo v te vrtove, kupujejo; veliko nakupijo prelepih sadóv, leto za letom, jesen za jesenjo. In vedno s sadovi tudi delček raka, ra -ka na obroke.. . Vode z oblakov umivajo zastrupljeno zemljo, splakujejo ji obraz in srce, Skonjo odtejajo tiho, počasi; težke In kalne, mrtve in nevarne. Potem se zberejo, stečejo v cevi... V vode... Narodna pesem "Tam, kjer teče bistra Zilja" resnično spada v zakladnico, pa danes ne več toliko v tisto, v kateri shranjujemo narodno blago, ampak v zakladnico resnice, kako je bilo nekoč. Malo je manjkalo, pa tudi Soča ne bi več tekla "zeleno modra" in vsaj zaenkrat ji ne bo treba v svojih valovih utopiti nje posiljevalcev. Vse druge reke so pretepene s turbinami, obarvane s strupi, peneče kot v smrtnem krču. Vse živo umorijo v sebi, vržejo na površje, da mrtvo samo plava v spodnji tok. Kdo se še sklanja nad gozdni potok za požirkom vode? V njem ni več videti zrcalnega obraza, gladina ni več zrcalo robnega je-senja In jelš. Kdo se še spominja nizkega leta vodomca in povodnega kosa nad potokom - z ribico v kljunu? Kam so odletele ptice? Izviri, vedno najčistejša voda, zdrava, dobra, danes niso več ! Zastrupljeni so, predno jih obsije sonce, predno jih zajameš. Zastrupljena mati rodi zastrupljenega otroka! Potem se vse to, od izvirov in potokov, rečic in rek, vali v morje, zibel začetka vsega živega. Tam se usede In plava, lebdi, dviga in pada -- ostaja! Vedno več in več! Od izvirov do nepojmljivih vodnih razsežnosti -neverjetno izgubljamo! V zrak... Lahko rečemo: v zraku nič bolje kot v vodi in na tleh! Vse poteka s presenetljivo vzporednostjo. Množica dimnikov bruha v nebo goste stebre strupov, ki sedajo nazaj na nori svet! Dinar, marka, dolar - tokrat je vse enako težka deviza! Vseskozi profit, trenuten denarni profit neodgovornosti. Čim več izvleči iz vloženega kapitala, ne glede na neizbežne posledice ! Čistilne naprave, to je pravzaprav pojem, ne resnica. Ali so nezadostne, neustrezne, ali jih sploh ni. Drage so. Kolikor dražje, toliko manj profita, toliko manj brezskrbnosti danes. Zrak v mestih! Kako bi ga lahko temeljiteje pokvarili!? Dnevno merimo nezdrave količine v njem in sproti ugotavljamo, če sploh lahko še živimo! V okolico industrijskih središč Za ptice, gozdarjeve zaveznike v boju proti mrčesu, skrbimo zlasti pozimi. Foto: J. P. spadajo tudi zajezitve rek. Take akumulacije vode ustvarjajo ob določenih vremenskih pogojih meglo v svojem okolju in delujejo kot strop na uhajanje in izgub -ljanje plinov drugam. Potem promet. Reke, pravzaprav morje kovinskih konj izloča tisto, česar ne porabi. Vse ostaja v zraku, pada na živo; manj je kisika, hlastneje te strupe vlečemo v svoja pljuča. Ljudje omedlevajo, padajo in se zopet prebujajo, če jim preostaja časa! V človeka... Ko je ta nesrečni Sapiens s svojim razumom načel ali pa že totalno pokvaril svoje okolje, ko si je nastrupil ali zastrupil vodo, zrak in zemljo, je načel ali načenja samega sebe. Da bi pa Slo Se hitreje vse skupaj k začetemu koncu, si je omislil novo vrsto priprave prehrane: ohranjevanje že kuhane hrane v konservah, ki se kasneje Se enkrat prekuha, da se temeljiteje uničijo vitamini. Seveda je "oplemenitena" s kemikalijami za ohranitev, polep-Sanje, popravo okusa in vonja, pa še česa. Resnico je povedal prof. Avčin, ko je zapisal: "Človek je edino bitje, ki si hrano pred zaužitjem temeljito pokvari!" In tako se združujejo vse sestavine celote v tragično sestavljenko vzrokov neizbežnih posledic: raka, infarkta, bolezni želodca, krvi, nervoze in še kaj. Potem se zdravi zopet strupe s strupi, da nadene piko na "i" Lep recept za samouničenje, ki se lahko sestavi le s "pametjo", kratkovidnostjo in nesramno pro-fitarsko mentaliteto! Je iz kroga uničenja še pot ? Morda; morda ne. Morje je prostrano, neskončno, toda vanj se steka vse! Gozdovi so razsežni, veliki, toda vanje skrivamo aps-cese. Morje in gozd dajeta kisik, življenje. Ko bosta umirala, ga ne bosta imela niti zase! In tako prihaja počasi, korak za korakom, zanesljiv konec, če ne bo Sapiens začel drugače. Zopet mora spoznati, da je morje vir njegovega obstoja, da so reke in potoki njegove žile. Spoznati mora, da je gozd tista moj- strovina, ki ga dviga v duhu in rešuje v dobrinah; da je zemlja hramba njegove sile, ki ji pravimo kruh; da je zrak tisto, kar mu omogoča življenje nasploh. Razum mora zmagati, kot dostikrat v vojni; če bi vedno zmagoval, bi ne bilo sirot, bi ne bilo smrti in uničenja. In kaj lahko postorimo prav mi v smislu mogočih danosti? Niti danes in niti čez desetletje ne bomo imeli večje vloge, kot tokrat! Ponudimo gozdove človeku na način, kot je prav. Pripelji- Morda ne ve še vsakdo, kje ima reka Radovna svoj izvir! Ob vznožju mogočnega triglavskega masiva je na severovzhodni strani dolina Krma in prav tu so prvi znaki izvira Radovne. Sicer se točnega izvira ne da določiti, ker ga, posebno v sušnih poletnih dnevih ni zaznati, ker se voda zbira v prodnatih tleh, ki so značilna za ta predel radovniške doline. Se celo v Zg. Radovni se ne da takoj zaznati rečne struge, zanimivo pa je, da stanovalci posameznih hiš samo zabijejo vodovodno cev v prodnato zemljišče in s pomočjo ročne črpalke že priteče voda skozi nastavljeno pipo. Med Zg. in Sr. Radovno, nekje na sredini dveh vasi, pa se pojavi večji potok, ki pa se s potjo navzdol vedno bolj veča in vključuje vse vire vode iz levega in desnega brega svoje struge. Desna stran struge je bolj bogata z viri studencev, to je severno pobočje pokljuške planote, medtem ko je levi breg bolj reven s pritoki, to je pogorje Mežaklje, ki je znana po svoji notranji votlini. Prva žaga, ki jo srečamo ob tej rečici navzdol, je "PSNAKOVA" žaga, ki je že zelo stara; ne obratuje več, ker je nihče ne obnavlja in čaka le še na propad, škoda! V Srednji Radovni je stal "KLEMENČKOV" mlin, danes o njem ni sledu. Naj povem še to, da so še do nedavna sejali rž in ajdo, pridelek je bil sicer le en- mo ga v gozdove, pripovedujmo mu o njih, njih koristnosti in pomenu, ki so ga imeli včeraj, i-majo danes in bodo še večjega imeli jutri. Povejmo jim na glas, vpijmo v veter, da bo nosil besede, da se bodo od hriba zopet zlile v veter, da bodo slišali vsi in, da se bodo besede vrasle v človeka: "Gozdovi morajo šumeti!" Nikolaj Lapuh kraten zaradi visoke in senčne lege. Danes rod ni več žit in tudi mlina ne. Mimogrede povedano, v Sr. Radovni že vrsto let izkopavajo kredo, njeno veljavo pa je vpeljal že pred vojno pokojni Šanca. Na Pangrčetovem svetu jo je menda še vedno zadosti. Reka teče neustavljivo vse do Sp. Radovne, kjer jo ulovi prvi jez in to rečno silo po rovu odvaja v zbiralnik nad centralo, ki poganja turbine za elektriko jeseniški železarni, ki je tudi lastnica te centrale. Ta jez pa je svoj čas dovajal vodo tudi v talilnico rude, ki je bila nekoč v Radovni. Temelji te talilnice so še vidni, prerašča pa jih mahov-je in srobot. No, v tej Radovni je bila (ne vem, morda je še) " LIPNIKAR JE VA" žaga, ki pa ni dobivala pogonske moči od reke Radovne,pač od stalnega in močnega izvira izpod Kristanov (Pokljuka), Drugi ulov te rečne sile je v Krnici pri Gorjah. To je "ŽAGARJEV" jez, ki odvaja vodo jso odprtih rakah v "Žagarjevo žago in mlin. Ta žaga je bila ena prvih na gorjanskem območju in je stare preko 300 let. Postavili so jo blejski baroni in je razrezo-vala les iz pokljuških gozdov za blejski ministerial. Žaga z občasnimi obnovami, obratuje še danes. Mlinski kamni, ki so nekoč klokotali noč in dan, so u-tihnili. JEZOVI, MLINI IN ŽAGE NA IN OB REKI RADOVNI Tretji jez na tej reki je v Grab -ču. Ta jez je odvajal vodo za "MLINARJEV'1 mlin in žago na eni strani, na drugi pa za STROJEVO" kovačnico (Fržine) in "ROKOV" mlin. Žaga pri Mlinarju sicer ni v pogonu, je pa Se v dobrem stanju, mlin pa je tudi zastal pred nekaj leti, ko je u-mrl gospodar Viktor Koželj. Strojeva kovačnica, ki je bila sicer pod spomeniškim varstvom, se je pred dvema-tremi leti sesula, le veliko pogonsko kolo s stolpom Se stoji, medtem ko pa je Rokov mlin že zdavnaj utihnil. Ta jez, ki je dobro grajen, pa po potrebi odvaja reko Radovno po rovih v Blejsko jezero. V tem Grabču imamo takoj pod mostom, še en jez, ki je odvajal vodo po rakah v veliko kovačnico in žago v Kapneku. Sicer ni več ne kovačnice In ne žage, samo temelji so še neme priče tej mali industriji in nekdanjemu gospodarstvu. Zadnji lastniki pa so bili Balohovi baroni. No, in že smo v Mevkšu. Tu naletimo na "KOMARJEV" jez, ki je in še poganja žago, svoj čas pa je tudi mlin. Pri Komarju voda ne poganja neposredno ustrezna kolesa kot prvotno, pač pa je že gospodar Jože preuredil tako, da voda poganja turbino, le ta pa posreduje potreben električni tok za pogon tračne žage. Tudi mlin je preuredil v valjčni, toda ta ne obratuje več in tudi žaga le občasno, za domače potrebe, gospodar Jože pa je za vedno odšel. V V vznožju hriba Zg. Lazov ob levem bregu in v vznožju strmega desnega pobočja Višelnice je bil vpet "ŽVANOV" jez v Grabnu. Ta jez je prvotno odvajal po desni strani vodo v žago in kovačnico, ki je spadala v verski sklad (to je tam, kjer stoji danes Žvanova hiša in hlev v Grab -nu, prvotno se je reklo pri Matičku). To je obratovalo od leta 1830 do leta 1888, ko so vodo preusmerili po rakah na novo žago ob levem bregu reke. To je bila MEGUŠARJEVA žaga, ki so jo leta 1942 partizani požgali in od takrat ni obratovala več. Rake so razdrte, prostore pa so obnovili in danes ima tam svoj obrat ELAN iz Begunj. Ta jez pri Žvanu se je porušil leta 1963 sam. Le malo nižje je bil ROKOV jez, ki je odvajal vodo za ROKOV mlin. Jez se je tudi po- rušil, mlin pa so preuredili v stanovanjsko stavbo. Prišli smo do Vintgarja. Tu je zadnji jez na reki Radovni, če izvzamemo še tega pri slapu "Vintgar". Jez v Vintgarju je posredoval vodo LESKOVCEVI ža -gi in mlinu. Mlina že zdavnaj ni več in se ga spominjajo le še starejši ljudje, žaga pa je prenehala obratovati leta 1966. Tam, kjer je stala žaga, so iz nekdanjih leskovškovih mizarskih obratov zgradili stanovanjsko stavbo, danes pa je tu sodoben obrat VEZENIN iz Bleda. Tako, to bi bilo v kratkem vse o reki Radovni. Vsi ti jezovi, mlini in žage pa so bili grajeni pred 200 do 400 leti. Sicer so letnice v večini izgubljene ali po- zabljene, pač pa sem islal pri -bližne vire nastanka le-teh v knjigi Franca Gornika "Bled v fevdalni dobi", v kateri opisuje nastanek vasi in zaselkov v okolici Bleda. Takrat so bili gospodarji Bleda in njegove širše o-kolice prav do Bohinja škofje iz Briksna, kar nam je znano tudi iz zgodovine, škoda je le, da se jezovi niso sproti obnavljali, saj le ti ublažujejo vodno razdiralno moč in stihijo. Da pa so mlini utihnili na gorjanskem območju, ni prav nič čudno, kajti črni ribez jih je prisilil k molku. Toda čas teče in se vrti in prav možno je, da nam bodo ti mlini še kako prav prišli, toda tudi mlijarjev na žalost ni več. Jože Ambrožič Spomladi v gorah. - I. V. OBČNI ZBOR DIT GOZDARSTVA BLED Dne 19. marca 1982 je bil redni letni občni zbor DIT gozdarstva Bled, kjer se je med drugim ob -ravnavalo delovanje društva od 27. marca 1981 do 19. marca 1982, Ta sestavek zajema poročilo upravnega odbora, program dela za leto 1982 ter novo Izvoljene člane upravnega odbora ln nadzornega odbora. Na zadnjem občnem zboru oziroma letni konferenci smo sprejeli za enoletno obdobje dosti obsežen program dela DIT, ki smo ga uresničili takole: 1, Reševanje problematike gospodarjenje z gozdom, pospeševanje novatorstva ln predvsem ra-raclonallzaclj na področju goz -darstva ter Izobraževanje Za reševanje te problematike smo načrtovali tri razprave: obravnavanje območnega načrta, gojitvena problematika na GG Bled ln pogoji gospodarjenja v TOK gozdarstva Bled. Pripravili nismo nobene. Smo pač taki, da veliko govorimo ln premalo naredimo. Sape nam zmanjka pri konkretnih delih. NI dovolj samo ideja, kajti Ideja se mora preveriti v življenju, sicer nam tudi najboljša 1-deja nič ne pomaga. Predvsem z namenom pospeševanja racionalizacij smo pripravili anketni list o možnih racionalizacijah v gozdarstvu. S tem smo nudili možnost slehernemu članu, da napiše predloge za boljše delo oziroma opozori na napake. Prejeli smo 17 Izpolnjenih listov. Na večini listov so blji napisani predlogi oziroma opisane nepravilnosti, ki jih delamo. Predloge oziroma opisane nepravilnosti smo uporabili kot osnovo za razpravo. Razprava je bila živahna, sklep pa je bil, da pred -loge oziroma opisane nepravilnosti posredujemo delavcem, ki se s temi problemi ukvarjajo. Na upravnem odboru smo ugotovili, da je anketa z razpravo dosegla pozitiven učinek In da naj tudi v bodoče izvajamo podobne akcije. Na področju Izobraževanja je bilo delo uspešnejše, saj pri tem le čakamo, kaj nam bo kdo povedal, prizadevanje je mnogo manjše kot pri pripravi anket, posvetovanj in razprav. To potrjuje naša pasivnost. Dogajanja le še spremljamo, nanje pa zaradi naše lagodnosti ne vplivamo. Z namenom seznanjanja naših članov z delom v gozdni drevesnici smo sl ogledali drevesnico v Mengšu. Pobliže smo sl ogledali majhen kolektiv, ki zavzeto dela in premaguje najrazličnejše težave, pri tem pa Ima, po njihovi razlagi, stalno pravo mero razsodnosti pri odločitvah: kaj je za našo družbo koristneje. Poučen ln zanimiv je bil tudi ogled arboretuma v Volčjem potoku. Tudi za področje parkov, ohranjanja zanimivega drevja, posebno pa zanimivih drevesnih vrst smo gozdarji premalo pozorni. Ogled arboretuma je bil namenjen predvsem temu, da tudi na našem področju, ob robu vasi, naselij, starih graščin, po naših močeh skušamo sodelovati pri sprejemanju odločitev o usodi eksotičnega drevja, ki tam raste. Organizirali smo pohod skozi rezervat Malo Pišnico z ogledom enega naj starejših macesnov v Sloveniji. Za gozdarje je Mala Pišnica kot gozdni rezervat še posebej zanimiva, čeprav nam število udeležencev pohoda tega ne potrjuje. Da bi iz vrst naših članov pridobili čim več navdušencev za popotništvo, je društvo organiziralo pohod po delu evropske peš poti E 6 - poti Milana Ciglarja. Popotništvo ni namenjeno le nabiranju kondicije ali telesni sprostitvi, ampak podrobnemu spoz -navanju krajev skozi katere ta peš pot vodi. Organizirali smo dve predavanji: prvo: Funkcije in vsebina dela vodilnih strokovnih kadrov in drugo: Gozdarstvo Poljske. Obe predavanji sta bili zanimivi in koristni, škoda je le to, da je bila udeležba vsaj na zadnjem skoraj porazna. K izobraževanju sodita tudi ekskurziji, Ogledali smo si lesni sejem v Celovcu, kar je postala Že tradicionalna naloga društva inženirjev in tehnikov. Organizirali pa smo tudi tridnevno ekskurzijo v Pounje, kamor so nas povabili tamkajšnji gozdarji, ki so imeli pred leti ekskurzijo na našem področju. Poleg gozdarstva smo si ogledali tudi spomenike iz NOB. 2. Popularizacija gozdarstva Sodelovali smo pri organizaciji in izvedbi tekmovanja gozdarjev, kmetov in voznikov tovornjakov. Diapozitive, ki jih ima DIT kot pripomoček za predavanja o goz -darstvu po osnovnih šolah, smo v preteklem letu kar pridno uporabljali. Premalo pa sodelujemo pri ekskurziji učencev v gozd. 3. Varstvo okolja Nedvomno se mora naše društvo stalno zavzemati za ohranitev zdravega okolja. Zato smo pred leti hoteli ugotoviti stanje onesnaženosti zraka na osnovi lišajev. To nam pa kljub dvakrat podaljšanemu obdobju in prošnjam ni uspelo. Premalo je podatkov, da bi lahko za naše območje predstavili stanje onesnaženosti zraka, kar nam bo čez 10 ali več let zanesljivo žal. Ugotavljanje dreves-spomenikov pa je postala naša stalna naloga, čeprav jo v preteklem letu nismo najbolj zavzeto izpolnjevali. 4. Poživitev kulture Za zaključek občnega zbora smo povabili igralca Zlatka Šugmana, da nam je predstavil monodramo Direktni prenos. Na to prireditev smo vabili vse člane sindl-k ata GG Bled. S tem želimo delno popestriti tudi kulturno življenje v našem kolektivu. Izvajanje vseh del društva inženirjev in tehnikov smo sproti objavljali v Presekih in tako seznanjali z našim delom ostale člane kolektiva. Zdi se, kot da nimamo prave volje za delo v popoldanskem času, kar nam dokazuje skromna udeležba v preteklem letu. SodelovanjenaSega druStva z Zvezo je dobra. Lani smo sodelova li pri organizaciji in Izvedbi posvetovanja Z1T, ki je bilo na Ble -du na temo: Dolgoročne razvojne usmeritve gozdarstva in lesarstva Slovenije, čeprav je bila udeležba nagih članov skromna. Nedvomno bo v bodoče potrebno več zavzetosti za boljSe in uspeg-nejge delo drugtva in s tem pri -spevati k boljšemu gospodarjenju z gozdovi. Upravni odbor gozdarstva Bled je na deveti seji dne 29. decembra 1981 pripravil predlog načrta del za leto 1982. Pri sestavi načrta smo upoštevali namen in naloge druStva, ki so opisane v 8. členu pravilnika drugtva Inženirjev in tehnikov gozdarstva Bled. Zato smo v načrt uvrstili: 1. Obravnavanje problematike gospodarjenja z gozdovi, pospeševanje novatorstva in predvsem racionalizacijo na področju gozdarstva in Izobraževanja 2. Popularizacija gozdarstva 3. Varstvo okolja. 1, Obravnavanje problematike gospodarjenja z gozdovi, pospeševanje novatorstva ter Izobraževanje Za obravnavanje problematike gospodarjenja z gozdovi bomo pri -pravili: - pogoji gospodarjenja v TOK gozdarstva Bled - obravnava območnega načrta - problematika gojenja gozdov pri GG Bled. Razprave so aktualne in jih bodo pripravili sodelavci iz sektorja za urejanje gozdov in sodelavci v TOK. Pospeševanje novatorstva in predvsem racionalizacij Sestavili smo vpraSalnlk in ga poslali vsem članom DIT v izpolnitev, Iz odgovorov smo želeli poizvedeti o možnih racionalizacijah pri naSem delu. Odgovore smo uredili in jih uporabili kot izhodišče za razpravo o racionalizaciji dela. Tudi z izobraževanjem članov bomo nadaljevali. Organizirali bo - mo strokovna predavanja in strokovno ekskurzijo ter ogled les -nega sejma v Celovcu. 2. Popularizacija gozdarstva Kot že tradicionalno bomo tudi v letu 1982 skupaj z osnovno organizacijo sindikata GG Bled iz -vedli tekmovanje gozdnih delavcev in kmetov. Bolje kot doslej se moramo angažirati pri vzgoji osnovnošolske mladine in vsak mentor mora ponovno vzpostaviti povezavo z osnovno Solo ter organizirati vsaj eno ekskurzijo ali predavanja o gozdu. Delovne organizacije pa moramo ponovno opozoriti in jim nuditi strokovno vodstvo na gozdni učni poti v Radovljici. 3, Varstvo okolja Ugotavljanje dreves-spomenikov je postala stalna naloga, zato jo bomo gojili tudi v bodoče. Vendar moramo v letu 1982 rekapitu-lirati dosedanje ugotovitve in jih objaviti v internem glasilu. V upravni odbor DIT gozdarstva Bled so bili izvoljeni: 1. Mertelj Alojz, Jesenice 2. Smukavec Anton, Bohinj 3. Černigoj Cveto, Pokljuka 4. Ahačič Marjan, Radovljica 5. Toman Valentin, Bled 6. Remec Franc, Bled 7. Lakota Peter, Bled V nadzorni odbor pa: 1. Fabjan Niko 2. KlinarAndrej 3. Vidic Ferdo. M.Č. Pred pričetkom - Foto: J. S. Kjer je kaj dobrega je gneča. Foto: J. P. SINDIKA LNO PRVENSTVO GG V VELESLALOMU IN TEKIH NA ZATRNIKU V nedeljo, 4. 4. je bilo na Zatr-nlku tekmovanje v veleslalomu ln tekih. Organizirali so jih Slani OOS Avtopark ln OOS TOK. Kljub poznemu terminu se je tekmovanja udeležilo kar precej Slanov OOS. Sama organizacija tekem je bila zelo dobra, vendar pa bi bilo bolje, da bi bilo drugo leto tekmovanje organizirano v zimskem Sasu, kajti precej Slanov sindikata je izjavilo, da se že pripravljajo za razne letne športe in da so smuSi že pospravili. Veliko smuSarjev pa je ta dan imelo vojaške vaje in se tudi niso mogli udeležiti tekmovanja. Na koncu pa preglejmo še rezultate. Rezultati X. tekmovanja GG Bled v veleslalomu In smučarskih tekih............................. Mesto Priimek in imo Veleslalom - 1. TC 2. ST. 3. BE 1 4. SM 5. KR men 6. Pk 7. 7J len Prijavljenih Cicibanke: 1. KUNSTELJ Mateja 2. SMOLEJ Jernejka 3. URH Andrejka 4. PRETNAR Jerca Prijavljenih 5 cicibank. Ženske: 1. PRETNAR Jelka Prijavljeni 2 tekmovalki. Velika strmina je premagana Foto: J. S. 4. april 1982 - Zatrnik TOZD 5 a s DSSS 25. 58 Avtopark 26. 53 Pokljuka 26. 85 TOK 27. 89 Gradbena 28. 86 DSSS 35. 10 Gradbena 41. .11 Bohinj 24.44 TOK 27.27 Pokljuka 27. 32 Pokljuka 1:05. 09 TOK 1:15.48 Prva seja predsedstva OK ZRVS Radovljica V Setrtek. 25.2.1982 je bila v Radovljici prva seja novoizvoljenega predsedstva obSinske konference ZRVS Radovljica. Predsedstvo je imenovalo pet komisij in sicer: komisijo za idejnopoli-tiSno delo in obrambno samoza-šSitno usposabljanje Slanstva, komisijo za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozašSito ter druge družbene akt'vnosti, komisijo za organizacijsko kadrovske zadeve, komisijo za informativno propagandno dejavnost in komisijo za organiziranje in izvedbo proslav, prireditev in tekmovanj. Na seji so se dogovorili za program dela za letošnje prvo polletje. V mesecu marcu bodo sklicali na posvet predsednike krajevnih organizacij ZRVS, da se bodo dogovorili o realizaciji nalog iz programa dela komisij za leto 1982, politični aktivnosti članstva in analizirali akcijo "Našo obrambo v vsako družino". V začetku aprila bo posvet tajnikov KO ZRVS, da se bodo dogovorili o vodenju administracije po krajevnih organizacijah, ažurira-li članstvo in se dogovorili o e-notnem pošiljanju poročil. V mesecu aprilu so se sestale vse komisije, da so izdelale podrobne načrte za Izvršitev nalog iz letnega načrta dela. V mesecu maju bo predsedstvo sklicalo zbor članstva, na katerem bo general Rudolf Hribernik-Svarun predaval o izkuSnjah iz NOB v splošnem ljudskem odporu. Na zboru bodo pokazali še nekaj sodobnega orožja, katerega lansko leto še niso imeli. V mesecu maju bodo organizirali tudi predavanja po krajevnih organizacijah: protidiverzantsko in protite -oretično delovanje v SLO in DS s prikazom filma in okupacijski sistem v sodobnih razmerah. V petek, 28. maja bodo organizirali partizanski tabor "heroj Tonček" za učence in učenke sedmih razredov osnovnih šol radovljiške občine. Na seji so se dogovorili, da bo občinska konferenca plačala stroške za uspešno opravljene vzgojno-izobraževalne akcije v krajevnih organizacijah, denar od članarine, letna je 60 dinarjev, in iz drugih virov pa naj bi porabile krajevne organizacije za nabavo praporov KO ZRVS. Ciril Rozman KADROVSKE SPREMEMBE V februarju: Prišli : VERDNIK LIDIJA TOK oe Radovljica V V marcu: Prišli: OSOVNIKAR Ivan TOZD Avtoprevozništvo MILINOVIČ Frano TOZD Gradbeništvo ANDRIJEVIČ Stipe TOZD Gradbeništvo KUNCE Ivan TOZD Gradbeništvo JUKIČ Tomo TOZD Gradbeništvo JUKIČ Omer TOZD Gradbeništvo AKMADŽIČ Mate TOZD Gradbeništvo Moški nad 45 let: 1. OGRIS Kristl Pokljuka 40. 01 2. ROŽIČ Jaka Pokljuka 45. 36 3. ZORČ Franc Pokljuka 50. 80 4. BRANC Vili DSSS 56. 93 Prijavljeno 6 tekmovalcev. Moški 41 - 45 let: 1, ČERNIGOJ Cveto Pokljuka 1:14. 59 Prijavljen 1 tekmovalec. Moški 31 -40 let: 1. ŠOLAR Zvone DSSS 36. 61 2. KUNČIČ Franc TOK 39. 50 3. SILIČ Zdravko DSSS 40.43 4. TORKAR Miha DSSS 41.69 5. KREIGHER Metod Gradbena 41.75 6. KUNSTELJ Štefan Bohinj 41.76 7. SOKLIČ Darko Avtopark 43.49 8. ZALOKAR Slavko Gradbena 45.04 9. TOLAR Pavel Pokljuka 48.02 10. OSOLNIKAR Ivan Avtopark 53. 47 Prijavljeno 11 tekmovalcev. Mesto Priimek in ime TOZD čas Moški do 30 let: 1. MLEKUŠ Baldi Bohinj 36.40 2. CESAR Zdravko TOK 36.41 3. SMOLEJ Jernej TOK 36. 66 4. ŠTRAUS Marjan Pokljuka 36. 99 5. KOKALJ Feri DSSS 38.29 6. ŠIMON Franc TOK 43. 54 7. VUJKOVIČ Radenko Avtopark 44. 02 8. KRIVIČ Mustafa Avtopark 44.42 9. PLEMELJ Uroš Avtopark 45. 97 10. KOBAL Drago Avtopark 46. 53 Prijavljeno 16 tekmovalcev. Mlajši pionirji: 1. ZALOKAR Rado Gradbena 41.49 2. URH Matjaž Pokljuka 42.75 3. BOLČINA Marko Gradbena 43.76 4. BEZNIK Srečko Pokljuka 47.01 5. POLANC Aleš Pokljuka 49. 99 6. LANGUS Niko Pokljuka 1:01.33 Prijavljeno 7 tekmovalcev. Mlajše pionirke: 1. MARKEŽ Barbka Pokljuka 56.58 2. ČUDEN Jelka Pokljuka 1:04.54 Prijavljeni 2 tekmovalki. Starejše pionirke: 1. KLINAR Barbka Gradbena 41.16 Prijavljene 4 tekmovalke. StareUl pionirji: 1. BEZNIK Rajko Pokljuka 40. 64 2. KRIVIČ Rudi Avtopark 40.88 3. LANGUS Janez Pokljuka 41.03 4. STARE Roman Pokljuka 41.63 5. PANČUR Rok TOK 41.70 6. MARKEŽ Jani Pokljuka 43.45 7. STARE Franci Pokljuka 44.08 8. VAMPE L J Peter Avtopark 44. 19 9. PETKOŠ Igor DSSS 47.92 Prijavljeno 17 tekmovalcev. SMUČARSKI TEKI Mlalle pionirke: 1. KUNSTELJ Mateja Bohinj 10:56,4 Ženske: 1. PANČUR Marjana TOK 14;07,8 M0Skl nad 35 let: 1. ROŽIČ Jaka Pokljuka 7:00.0 2. KUNSTELJ Štefan Bohinj 7:55.7 3. JEKLER Ivan Pokljuka 8:23.4 4. SKUMAVEC Jože DSSS 9:24.5 5. PODLOGAR Jože Pokljuka 9:40. 5 Mesto PMimek ln Ime TOZD Čas MoSki do 35 let: 1. BOŠKOVSKI Drago Pokljuka 7:39. 9 2. KUNČIČ Franc TOK 8:11.2 3. ŠOLAR Zvone DSSS 8:17.5 EKIPNA UVRSTITEV (VSL + TEKI) 1. TOZD Gozdarstvo Pokljuka 316 točk (Ogris 60, Černigoj 60, Tolar 33, Štraus 43, Rožič 60, BoSkovski 60) 2. TOK Gozdarstvo Bled 315 točk (Pretnar 60, Kunčič 50, Cesar 50, Smolej 45, Pančur 60, Kunčič 50) 3. Delovna skupnost skupnih služb 277 točk (Brane 43, Šolar 60, ! Silič 45, Ko- kalj 41, Skumavec 43, Šolar 45) ČRNKO Štefan TOZD Gradbeništvo ŽLEBIČ Jože TOZD Gradbeništvo ČRNKO Jožef TOZD Gradbeništvo ABDIJANOVIČ Šeflk TOZD Gradbeništvo KOVAČIČ Ivan TOZD Gradbeništvo CERGOLJ Franc Delovna skupnost skupnih služb MALIVOJEVIČ Nedeljko TOK oe Radovljica LI ČE F Slavko TOZD Gozdarstvo Pokljuka JAKOPIČ Anton TOZD Gozdarstvo Pokljuka V aprilu: Od S 11 : GRGIČ Pejo TOZD gozdarstvo Bohinj - odhod v JLA MARTIČ Vinko TOZD gozdarstvo Bohinj - samovoljno BUČIČ Marko TOZD gozdarstvo Bohinj - umrl Preme Sčenl: KOKALJ Ferdinand lz DS SS na TOK oe Radovljica Število zaposlenih po TOZD: TOZD gozdarstvo Bohinj 81 TOZD gozdarstvo Pokljuka 97 TOZD gozdarstvo Jesenice 59 TOK Bled 63 TOZD gozdno gradbeništvo 52 TOZD gozdno avtoprevozn. 58 DS SS 58 SKUPAJ GG BLED 468 Ivica Lah 4. 5. 6. TOZD Gozdarstvo Bohinj 149 točk (Kunstelj 39, MlekuS 60, Kunstelj 50) TOZD Gozdno avtoprevozniitvo ln delavnice (Soklič 37, Osolnlkar 31, Vujkovič 37, Krlvič 35) TOZD Gozdno gradbeništvo (Krelgher 41, Zalokar 35) 140 točk NAGRADNA KRIŽANKA 76 točk Na zadnji strani je objavljena nagradna križanka. ReSttve pošljite uredništvu do 15. maja 1982. Pravilne reSitve bomo žrebali in prve tri nagradili a knjižnimi nagradami. NAGRADNA KRIŽANKA ŽVEPLO IVER IRTA OS. zaimek MESTO V BIH DUŠIK OS. ZAIMEK SESTAVIL A. V ODPADLO 2ELEZO MOVI SAD PL/TPOS ZA MLEKO Mih/ER. VODA STEKLA- STA PREVLEKA RIM. SO ČUVAR ČREDE SlL-VO GRŽEH STARS C UNJA postoci. ZVRST GLASSE TELUR ORGAN VIDA KRISTA LAH MEDMET pričanj. letni posek RIM. 500 OS. 2AITIEK DEL MOTORJA GRADU MATERIAL ZELERÒ GLAS3EHI iHSTR. OS. 2AIMEK HEPROTE- s/oaalec ajd. plah. DRUŠTVO ihdustr TEMUTI APR A V amer., obvešc SLUZOM ■too M ' SELEH 02 H. oec ncHA SOP PREJE MESTO HA NI2021H VSE V REDU VRSTA AMER. OVCE SITO TLUOR IN TAKO DALJE ■10. črka PR/RODha DITOLA GO(l%KI Res.colm PRVA.2-. JURE LAPAJNE VELIKO REŠETO trg. PODJETJE io. Črka mesto - NA švedskem rim. POZDRAV VEZNIK črnilo PRI ZN. DOHA ČE antene ZGORNJI del. STOPALA IVO s NALIC -MOV! LUDVIK LEVIČAR GG BLED JOD Noski <àlas TOV. V KRANJU SREDIŠČI VRTENJA AVS.SHUČ HAH3 MOTORNO OLJE ŠIBA V/ŽVICO TROPSKA VRSTA DREVJA ZENSKO IME STAR SLOVAN & ČEK A KEM. S!M. ZA iVEPLO