do večjih vsebinskih prekrivanj člankov, vsaj v isti številki ne; članki bi se morali bolj dopolnjevati . Želeli bi tudi, da bi se študije ukvarja le s pred- metom bolj poglobljeno, kot pa se (npr. Putanec z Vrančičevim slovarjem: jezikoslovna razlaga tega leksikološkega dela ostaja prevelik torzo). Prav tako bi bilo treba prispevke takega tipa. kot so Kursarjeve Zabilježke . . . . sestaviti pregledneje . Tiste redke fonetične, morfološke idr. opazke so preveč fragmentarne in se zato zgubljajo v gradivu, a tudi gradivo je premalo siste- matično razvrščeno. Kljub tem pripombam pa naj revijo kot tako toplo pozdravimo, in žel imo ji. da bi še naprej tako ali celo bolje opravlja la svoje poslanstvo. Alenka Šioic-Dular. Filozofska fakulteta, Ljubljana Blaž Jurišič RJECNIK GOVORA OTOKA VRGADE, U P O R E D E N S NEKIM ČAKAVSKIM I ZAPADNOŠTOKAVSKIM GOVORIMA. II* Ta slovar je sestavni del monograf i je o govoru otoka Vrgade, izšle že leta 1966 pri JAZU. Vrgada je manjši severnodalmatinski otok med Zadrom in Šibenikom. Za prebivalce se domneva, da so se preseli l i sem v XVI. st. iz Ravnih Kotarjev. bili pa so na jver je tne je čakavci (današnji štokavci Rav- nih Kotarjev so se priselili kasneje) . Čeprav vrgadski govor pozna vprašal- ni/oziralni zaimek što (tudi zašio, poleg zač), ga po drugih potezah uvrščajo med srednječakavske govore. Slovar tega govora je bil napisan že leta 1954, odtlej ga je pisec le izpo- polnjeval . Besede, ki j ih upošteva, so bile zapisane v zadnjih petdesetih letih. Gradivo ni bilo zbirano sistematično, ampak kakor je pač naneslo. Tako lotevanje se zdi na prvi pogled površno, a je na določeni stopnji leksikolo- gije, tj. pri določenem številu že zbranih osnovnih leksemov. edino smiselno, kajti beseda jc živa, a sproži jo govorčeva potreba v določeni situaciji . Pri tem je pomemben tudi psihološki moment: kadar govoreči vedo. da jih kdo opazuje, nj ihova govorica ni več pristna, če sploh še hočejo govoriti. Čeprav jc pisec sam otočan, je upošteval le tisto gradivo, ki so ga po- trdili zapisi s terena. Tako ravnanje mu je narekovala bojazen, da ne bi podajal nepristnega, saj ne živi več v tem, temveč v sorodnem okolju. Tako stališče vsekakor izpričuje odgovornost do svojega dela. Slovar vsebuje okrog 8000 samostojnih gesel . Upošteva živo besedišče (starejši raziskovalci čakavščine so upoštevali le tisto, ki ga ni bilo najti pri Vuku), tj. podaja prerez vrgadskegu govora. V njem se zrcali razgibana politična zgodovina tega otoka in njegovega zaledja, zato poleg s lovanskega besednega gradiva najdemo tudi izposojenke. N a j v e č je romanizmov (latift- skih, i tal ijanskih, beneških itd., pribl. 91 %>), grecizmov (pribl. 1 °/o), madža- rizmov (pribl. 0,5 °/u), germanizmov (pribl. t °/o), turcizmov (pribl. 3 °/o, to na- * Zagreb 1973, JAZU. sprotuje trditvi, da jih na otokih skorajda ni) in evropeizmov (pribl. 0,5 °/o). V zadnjih petdesetih letih pa je čutiti močnejši vpliv knj ižne srbohrvaščine in zato se števi lo novejših knjižnih srbohrvatizmov povečuje . Slovar ima tudi primerjalne ambicije. Pisec primerja vrgadsko besedje z besedjem drugih čakavskih govorov, pa tudi z zahodnoštokavskim. Ob ustreznih geslih je tudi navedeno, iz katerega tujega jezika naj bi bila beseda sprejeta. Prav ti do- datki s lovarju daje jo pomen, ki presega zanimanje za vrgadski govor. Kakšna je širša slavistična vrednost tega dela, ki se uvršča v čedal je števi lnejša prizadevanja te vrste po s lovanskem svetu, je težko reči. Ne- dvomno pa je, da je to doslej najce lovi tejš i prikaz ne le govorice kakega dalmatinskega otoka, temveč besedja čakavskega narečja sploh, saj načrt Mateja Hrasteja za slovar čakavskih govorov na srednjedalmatinskil i otokih žal ni bil uresničen. Precejšen del gradiva (posebno primerjalnega) je znan, a zaradi raztresenosti po revialnih prispevkih manj pregleden. Naj navedem nekaj drobnih zanimivosti . Morda bi bil za študij pomen- skih razvojev zanimiv npr. pomen glagola svititi »gledati uporno očima« (poleg »loviti ribu na sviču«) in usoititi »zagledali se netremice« iz korena *svët- ali morda *svit-, ki ga imamo v sin. svet-loba, svit-ati se; presenetljiv bi bil tudi pomen matica »ptičja samička«. Kol prav gotovo stare tvorbe, ohranjene le posamič po slovenskih jezikih, bi bilo treba omeniti časovni rodilnik s kazalnim zaimkom s6(j6) v prvem delu: sëgutra <.*sego ultra »davi« pa tudi sega lita, se zime-, to se ujema z rus. segoclnja. Besedotvorno je zanimiv npr. isporavan/ isporavan »ispražnjen/prazan(sud)«, isporaoiti »isprazniti«, katerega razmerja do sin. poren »prazen«, izpôrniti »izprazniti« ni jasno, ali pa viditi »svidjeti se«, kjer v- morda ni nastal iz so- (Jurišič nikjer ne omenja takega prehoda), okalati »obkoliti«, abstraktna samostalnika na -ilo : debelilo »debelost« in gru- bilo »grdota« (Debelilo izn°aša devet grubilov »debelost devetkratno ublaži grdoto«), ki se pridružujeta redkim tovrstnim. Zanimiva je tudi npr. istrska fraza žabicu driti »das Rückenblut brechen«, ki popolnoma ustreza slovenskemu žabico tepsti/dreti. — Jurišič je opazil hipokoristični tip na -asti, -asta (Ivasti- öga: oni Inasti, daj. nomu Ivastornu; Jëlast°â-ê: nocas sail onôj Jèlastôj svè k^rpu na kerpu mečala na košulju). Pojav se mu zdi osamljen in ne pozna nobene vzporednice. Tak nepravi hipokoristik (nepravi zato, ker se ne uporablja kot ogovor, temveč le tedaj, kadar npr. »majka u obileljskom i prijuteljskom razgovoru osječajno govori o svojoj djeci«) je v stavku zmeraj povezan s kazal- nim zaimkom. Morda je tu priložnost, da opozorimo na presenetljivo oblikovno, funkcijsko in slogovno ujemanje s slovenskim narečnim (gorenj.) ta Cirilast, ta Katrast(a), ki se tudi uporablja skupaj s kazalnim zaimkom; razlika je le v tem, da se zaimek pri nas ne sklanja zmeraj. Seveda ne trdim, da gre nujno za genetično sorodnost. Slovar bodo s pridom lahko uporabljali tudi tisti, ki se ukvarjajo z vpra- šanji dalmatskoromanskega substrata in adstrata. Morda jih bo prav zaradi številnih glasoslovnih sprememb v izposojenkah (npr. šaIvadigo < it. salvatico, c°ärza < it. sargia. salue < it. sollazo) spodbudil k novim raziskavam. Alenka Šivic-Dular Filozofska fakulteta, Ljubljana