1 Leto XII. j Štev. 14 TELEFON s UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 18. januarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejcman e opravi ali po poSti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25. — din Cena din 1 —
Priorave za resne trenutke
V Ženevi presojajo evropski položaj zelo resno — Odločni koraki Francije in Anglije za razčiščen]^, položaja ali pripravo za vse primere — V Franciji pravijo, da se bije v Španiji boj za njihovo usodo in zahtevajo intervencije v korist republikancev
ŽENEVA, 18. januarja. Z odhodom angleškega zunanjega ministra lorda Ha-lifaxa in francoskega zunanjega ministra Bonneta iz Ženeve je izgubilo zasedanje sveta Zveze narodov svoj senzacionalni značaj kot nadaljevanje angleško-itali-janskih razgovorov v Rimu. V brzovlaku Ženeva—Pariz sta oba ministra, kakor že znano, nadaljevala svoje konference, ki so bile namenjene obojestranskim informacijam in preciziranju stališč v trenutnem evropskem mednarodnem položaju, ki je označen na eni strani z negativnim, na drugi strani pa izbegavajočiui zadržanjem Mussolinija za časa konferenc s Chamberlainom in HaIifaxom. Čeprav sta kazala oba ministra v Ženevi na zunaj optimizem, na podlagi dobljenih informacij ni nobenega dvoma, da je položaj zelo resen. Chamberlain in Ha!ifax sta se v Rimu prepričala, da čaka Mussolini samo na Francovo zmago, da bi potem z njegovo in nemško pomočjo mogel uresničiti »naravne aspiracije« Italije.
PRIPRAVE FRANCIJE IN ANGLIJE Bonnetovi razgovori s Spaakom, Suri-čem in del Vayom so bili namenjeni skoraj izključno položaju v Španiji in na Sre-
dozemlju. Surič je poslal takoj po sestanku z Bonnetom v Moskvo poročilo z zaupnimi informacijami o rimskem sestanku. Po precej zanesljivih informacijah je treba v najkrajšem času pričakovati zelo resne francosko-angleške korake in to v štirih smereh: 1. da se zberejo v Rimu in Berlinu potrebne informacije, ali je mogoče odstraniti evropsko napetost, povzročeno po namerah osi Rim-Berlin, mirnim potom in brez teritorialnih koncesij; 2. da se sklene za primer vojne nevarnosti zveza Francije in Anglije z Združenimi državami Severne Amerike, sovjetsko Rusijo in eventualno tudi Poljsko; 3. da se doseže popolna vojaška koordinacija med Francijo in Anglijo, zlasti na Sredozemskem morju ter poveča in dovrši oboroževanje; 4. da se doseže popolna notranja konsolidacija v Angliji in zlasti Franciji.
V LONDONU DEBATIRAJO LONDON, 18. januarja. Silna kampanja italijanskega tiska proti Franciji, ki se je pričela takoj po končanem rimskem sestanku in dosegla višek posebno včeraj, postavlja v ospredje vseh debat v Londonu vprašanje Chamberlainovega zadržanja. To vprašanje se obravnava tudi v angleškem tisku. »Times« in »Manchester Guardian« izražata dvom v neko Mussolinijeve obljube glede vrnitve italijanskih prostovoljcev Iz Španije, čim se neha državljanska vojna. Podrobnosti o Rimu bodo prodrle v javnost morda šele ob priliki sestanka spodnje zbornice 31. t. m. »Daily Tclegraph« pa piše, da bo oblika - Chamberlainovih izjav o Mussolinijevih zagotovilih dogovorjena še po diplomatski poti med Londonom in Rimom, preden bodo podane v dolnji zbornici. VZNEMIRJENJE V FRANCIJI PARIZ. 18. januarja. Francoski zunanji minister Bonnet .bo Imel danes v poslanski zbornici težko stališče, ker se pojavlja v vse! francoski javnosti vedno bolj odločna zahteva, da se odpre pirenejska meja in podpre republikanska vlada, ker je postalo očito, da forsira Italija Francovo zmago samo zato, da bi potem njene čete stale nasproti Franciji tudi na Pirenejih. Dobiti Francijo vojaško v precep, to je bila sploh od vsega začetka namera Italije v zvezi s Špansko državljansko vojno. Sedaj v Španiji zato ne gre več za republikansko vlado, ampak za Francijo samo.
DANES BONNETOV EKSPOZE. PARIZ. 18. januarja. Včeraj je bila v francoskem parlamentu velika zunanjepolitična debata, ki jo potekla v zname-
nju besednega dvoboja med desničarjem Flandinom in socialistom Blmnom. Prvi je dokazoval, da bi bila intervencija Francije v Španiji katastrofalna za mir, drugi se je pa zavzemal ali za popolno nevme-šavanje, ali pa za ne vmešavati je po italijanskem vzorcu. Z veliko napetostjo pa se pričakuje današnja debata v parlamentu, in sicer zaradi odgovorov zunanjega ministra Bonneta na celo vrsto interpelacij in njegovega ekspozeja, v katerem se bo kot glavnega predmeta dotaknil rimskega sestanka.
NA FRANCIJO PREŽE SOVRAŽNIKI PARIZ, 18. januarja. Včeraj popoldne je bila seja francoskega senata, na kateri je pretekli teden izvoljeno novo predsedstvo prevzelo svoje funkcije. Predsednik
Jeannenay je imel ob tej priliki govor, v katerem je med drugim dejal, da preže na Francijo njeni zunanji sovražniki, zato se morajo nehati notranje razprtije in ustvariti akcije duhovnega edinstva. V Evropi, v kateri se že dvajset let nekaznovano trgajo diplomatski akti, v kateri so moralni pojmi spačeni, kjer se pohlep prikazuje kot pravica in v kateri vlada nasilje, v tej^ Evropi je mir stalno ogrožen. Francija želi mir in hodi njegovo trnjevo pot. Francija ne želi nič tujega in se zadovoljuje z misijo v svojem kolonialnem imperiju. Jutri bo v senatu razprava o zunanji politiki.
FRANCOSKE POMORSKE VAJE
PARIZ, 18. jan. Francosko mornariško ministrstvo je organiziralo ob severni afriški obali velike pomorske vaje. Sredo-morsko bojno brodovje je že prispelo iz Toulona v severnoafriške vode. To brodovje se bo združilo v prihodnjih dneh z atlantskim brodovjem, ki pluje okoli Španije, pridružile pa se mu bodo tudi nekatere edinice angleškega Sredomorske-ga bojnega brodovja. Pomorskih vaj sc vdeležita francoski generalisimus Gameljn ter vrhovni poveljnik mornarice, Dar-land, ki jih bosta nadzirala s krova .križarke »Emilie Bertin«. Po naročilih iz Rima komentirajo tam te vaje kot izzivanje Italije.
Zastoj Francove ofenzive
REPUBLIKANCI SO SE UMAKNILI V MOČNE UTRDBE OKOLI BARCELONE, KI JIH BODO BRANILI, DOKLER NE BO FRANCO ZARADI OFENZIVE V ESTRAMADURl PR ISILJEN POPUSTITI
SALAMANCA, 18. januarja. Ofenziva nacionalističnih čet na katalonski fronti v smeri Barcelone se je tudi včeraj nadaljevala. Nacionalistične čete so osvojile zopet nekaj vasi. Na jugu je bila očiščena okolica Tarragone in je bilo pri tem ujetih 1100 republikancev. Z zavzetjem Tarragone se je- katalonska fronta skrajšala za okoli 100 km. Fronta se je že tako približala Barceloni, da se sliši v mesto grmenje topov. OtFzačetka ofenzive so doslej nacionalistične čete ujele na katalonskem bojišču nad 40.000 republikanskih vojakov in zaplenile velike količine orožja ter ostalega bojnega materiala.
BARCELONA, 18. januarja. Republikanske čete so se umaknile v obrambne utrdbe in se je ta operacija izvršila vzornem redu. Posledica tega je, da se je nasprotnikova ofenziva morala ustaviti. V Barceloni je vse preskrbljeno za čim • uspešnejšo In dolgotrajnejšo obrambo, dokler se ne bo posrečilo prisiliti generala Franca, da bo zaradi nadaljnjih prodiranj republikancev na estramadur-ski fronti moral razrahljati obroč okoli Barcelone. Republikanska vlada priznava padec Cervere, pravi pa, da so včeraj pričele njene čete na tem in drugih odsekih protinapad.
Csaky se vrača iz Berlina
NEMCI SO HOTELI NAJPREJ MANJŠINSKO UČITELJSTVO IZ NEMČIJE — ŠTIRI GLAVNE TOČKE CSAKYJEVIH RAZGOVOROV V BERLINU
BERLIN, 18. januarja. Včeraj se je sešel madžarski zunanji minister grof Csa-ky s Hitlerjevim namestnikom Rudolfom Hessoin, s katerim je razpravljal o položaju nemške manjšine na Madžarskem. Hess je prvotno zahteval, naj se organizirajo nemške šole tako, da bodo na njih poučevali učitelji iz Nemčije, vendar je bil končno dosežen kompromis, da bodo učitelji Nemci, ki so madžarski državljani, vendar pripadniki nacionalnega socializma. Kakor $.e naknadno izve, so bile glavne točke Csakyjevib posvetov z Ribbentropom in Hitlerjem: 1. pristop Madžarske k protikomunističnemu paktu in I izstop iz Zveze narodov; 2. spoštovanje sklepov dunajske razsodbe glede CSR; 3. ureditev položaja fiOO.OOO Nemcev na Madžarskem
džarske do Jugoslavije in razmerje do Romunije.
BERLIN, 18. januarja. Grof Csaky bo tekom današnjega dneva odpotoval iz Berlina v Budimpešto.' Tako na nemški kakor na madžarski strani vlada veliko zadovoljstvo nad uspehi obiska.
Clano na poti v Beograd
RIM, 18, januarja. Avala. Danes ponoči, tik po polnoči, je odpotoval italijanski zu-nanji minister grof Galeazzo Ciano v Beograd, da se, kakor že znano, odzove povabilu jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. V spremstvu grofa Člana potuje tudi rimski poslanec Jugo-4. ureditev odnošajev Ma- slavije Boško Hrjstic.
Zapiski
Carinske meje Nemčije
Teritorialne spremembe minulega leta so imele med drugim tudi to posledico, da so se povečale carinske meje Nem čije več ko za 1000 km. Najdaljšo carinsko mejo ima Nemčija s Češko-Slovaško (2050 km, pred Monakovim 1528 km), nato s Poljsko (1250 km, v čemer ni obsežena meja Vzh. Prusije). Nizozemska ima z Nemčijo 6.30 km in Francija 455 km carinske meje. S priključitvijo Avstrije se je povečala carinska meja Švice z Nemčijo s 417 km na 520 km. Z Madžarsko ima Nemčija 365, z Jugoslavijo 310 in z Italijo 430 km carinske meje. Oddaljenost nemške vzhodno-zapadne meje je ostala nespremenjena, razdalja med najsevernejšo hi najjužnejšo točko Nemčije pa se je povečala za 100 km.
Napeta gospodarska situacija na laponskem
Po 17 mesečni vojni na Kitajskem prihajajo japonski listi do sledečih zaključkov o gospodarskem položaju v državi: Od začetka vojne so se proračunski izdatki početvorili in dosezajo polovico narodnega dohodka. Posojila znašajo 7 milijard jenov. S tem se je državni dolg sko-ro podvojil, zaradi česar se je nevarno povečal obtok bankovcev. Zlate rezerve japonske banke so znatno usahnile. Samo v USA je morala Japonska izvoziti 1 milijardo jenov v zlatu, s čimer se je rezerva znižala več kot za polovico. Vendar pa so kljub vsemu temu prerokbe o skorajšnjem finančnem polomu na Japonskem preuranjene. Stroga kontrola cen, mezd in valute čuva Japonsko pred vsakim naglim pretresom, tako da si bo japonsko gospodarstvo še dolgo lahko ohranilo neprekinjenost in sposobnost akcije.
Tudi Bolgarija proti Židom
V zadnjem času narašča protižidovsko gibanje tudi v Bolgariji, kjer je okoli
60.000 Židov in jih več ko polovica živi v Sofiji. Akcijo vodijo nacionalistične organizacije »Bojevniki za napredek bolgarstva«, »Zveza narodnih legij« in druge. Te organizacije širijo letake, po-zivajoče k bojkotu židovskih trgovin. — Zadnje mesece je število Židov v Bolgariji zelo naraslo. To so predvsem emigranti iz Nemčije, Grčije, Italije in Če-ško-slovaške. Velikemu delu teli emigrantov se je posrečilo dobiti bolgarsko državljanstvo s pomočjo protekcije vpliv nih oseb, zadnje čase pa oblasti tozadevne prošnje že odklanjajo.
Italija si prisvaja Napoleona
Že nekajkrat je bila v Italiji načeta akcija, ki bi naj dokazala, da je bil Napoleon Italijan in da so torej vsi njegovi uspehi uspehi Italijana in ne Francoza. Zdaj so zadeli z novo akcijo, ki jo vodi Augustus Tuccimei. Ta zahteva, naj bi bil Napoleonu v Rimu postavljen spomenik. Napoleon, ki se je rodil v Ajacciu na Korziki 1769, torej leto dni pred tem, ko je Korzika pripadla Franciji, je bil Italijan. Napoleonova rodbina je živela na Korziki že v 16. stoletju. Tuccimei tudi zahteva, naj bodo v tem smislu popravljene tudi zgodovinske učne knjige, ki naj odslej prikazujejo otrokom Napoleona kot Italijana, njegove uspehe pa kot uspehe Italijanskega junaka.
Usoda zemljepisno vede
.Izdelovanje novih zemljevidov Evrope je bilo tudi za Šolske potrebe začasno ustavljeno, kajti nemogoče je iti v korak stalnimi spremembami v*srednji Evropi, poleg tega pa bi se dijake samo po nepotrebnem zavajalo v zmota« (Amerižko ministrstvo jwofivcte,l
Maribor, 18. januarja.
V zadnjih 25 letih je bilo skoraj vse razvrednoteno, kar je bilo do tedaj izobražencu sveto in drago. Živimo v časih neprestanih socialnih, kulturnih, gospodarskih in političnih kriz. Te neprestane krize so uničile večini evropskih narodov tudi živce. Večina evropskih narodov je živčno bolna in živi v stalni psihozi. Ker si posameznik v svojih kulturnih, socialnih, gospodarskih in političnih stiskah ni znal več sam pomagati, se je vdal v totalitarnih državah slepo vodstvu voditelja. Odpovedal se je deloma pod vplivom moderne propagande, deloma pod političnim in gospodarskim pritiskom, deloma pa tudi v nekaki letargiji svoji največji človečanski pravici, t. j. pravici, da sklepa o svojih nazorih in dejanjih sam kot individuum.
V demokratično usmerjenih državah se prikazuje ta živčna manjvrednost posameznika in vsega naroda na ta način, da živi posameznik, vsak sloj, vsaka stranka povsem egocentrično življenje, kar povzroča stalne brezobzirne boje vseh proti vsem; ta boj je prizadjal tudi parlamentarizmu najhujše, smrtnonevarne rane.
Taka je Evropa, v kateri živimo mi Slovenci skupaj s Hrvati in Srbi v naši mladi samostojni državi.
Vprašanje, kam plovemo, je splošno. Kaj naj ukrenemo, da obvarujemo naš mali narod psihoze, ki se je polastila veliko večjih narodov? Kako se otmimo iz te zmešnjave?
živci našega, po večini kmečkega naroda so hvala Bogu še zdravi.
S pametjo samo, z zgolj spekulativnim razumom si ne smemo in si ne moremo pomagati. Sploh ne kaže človeške pameti precenjevati. Narodi, ki so hoteli z zakoni, z naredbami, z uma svitlim mečem in čistim razumom premagati različne krize, so jih v resnici le pomnožili. Evropski zakonodajalec je sam bolan, tako bolan, da še prave tehnike zakonodajal-stva ne obvlada več, tem manj meritorne strani spornih vprašanj.
Na naša čustva se tudi ne smemo preveč zanašati. Pravega ljudskega čuta, — »gesundes Volksempfinden« je nemški ♦erminus — v resnici ni, ali je vsaj zelo problematična stvar.
Pobožni ljudje skušajo vsa nejasna vprašanja rešiti s pomočjo vere. še tako svobodomiseln človek mora priznati, da je dandanes vera za večino ljudstva še največja opora in tolažilo.
Kaj pa naj storijo oni, ki v veri ne morejo najti one zaslombe, ki si jo želijo in katere so potrebni?
Naša slovenska zemlja, ta mali košček sveta, na katerem živimo in iz katerega smo vzrastli, — ona naša mala, sveta slovenska zemlja — ona sama nam za-more biti vodnica v boljšo bodočnost.
Iz tega, kar ta naša zemlja zahteva in iz tega, česar je potrebno ljudstvu, ki to zemljo obdelava, iz teh zahtev si mora današnji slovenski razumnik ustvarjati svoje svetovno naziranje. Pogubno za njega in za ves naš narod bi bilo, če bi skušal rešiti vsa vprašanja s stališča mednarodnega intelektualca ali pa, če bi se celo začel navduševati za to, kar se dandanes godi pri nekaterih večjih ali manjših sosedih. Mentaliteta teh sosedov nam mora biti tuja, kajti vzrastla je iz povsem drugih, deloma nezdravih razmer. To nam tujo mentaliteto sta ustvarjala zaradi pomanjkanja plodonosne zemlje in prevelikega števila ljudstva beda in lakota in povrh še propaganda nekaterih razumnikov, ki si domišljajo, da za-morejo naravo in dane razmere z razumom, z organizacijo in s tehniko tako obvladati, kakor si to želijo.
Za nas Slovence pa skoro ni vprašanja, na katero nam ne bi dala naša zemlja s svojimi potrebami in ljubezen do nje po-voljnega odgovora. H. Poiskavski.
ZA NOVO SVETOVNO GOSPODARSKO KONFERENCO.
WEI.L1NGT0N, 18. januarja. Novozelandski ministrski predsednik pripravlja novo svetovno gospodarsko konferenco. S tem v zvezi je naglasil, da mora človeštvo že korfčno priti do spoznanja, da je glavni vzrok sedanje svetovne brize iskati v gospodarskih prilikah, in se mora človek čuditi, da svet doslej ni vedel najti drugega sredstva, kot samo blazno oboroževanje.
„Ena, velika in nedeljiva Jugos avija4*
Izjava predsednika vlade g. dr, Stojadinoviča o pogojih za reševanje noiranjepo.itičnih vprašanj — Osnovna načela na katerih počiva država, morajo ostati neizpremenjena
B e og r a d, 18. jan. V poslanskem klu- j življenjski nevarnosti, aki ne bi bil glaso-bu JRZ je imel predsednik vlade dr. Sto- val za dr. Mačka. Dr. Mačku pa teror ni jadinovič govor, v katerem je glede na ■ bil nič potreben. Mi vemo, da je 011 predzadnje volitve dejal: stavnik večine Hrvatov. Toda tudi dr.
Volitve so bile izvršene v miru in redu j Maček mora vedeti, da so te volitve kljub in volivnega rezultata ne more nihče ospo- njegovemu terorju vendar dale listi JRZ ravati. Mnogo jih je, ki vprašujejo, kolika j v primorski banovini 20%, v savski pa je naša večina. Drugi vzporejajo naše 18%.
glasove s številom glasov, ki jih je dobil i Red in mir, to marata biti prvi postulat Jeftič. Ta je takrat dobil približno 1.milj. v naši notranji politiki. Naša želja je, da
700.000 glasov, dr. Maček pa 1,100.000.' bi tudi tisti Hrvati, ki so glasovali za dr. Mi smo zdaj dobili 1,650.000, opozicija ' Mačka, objeli našo skupno domovino kot pa 1,300.000 glasov. Potemtakem pravijo, svojo. Mi želimo rešitev vseh notranjih da je vlada ostala na istem številu, opo- vprašanj in se bomo z njimi ukvarjali, zicija pa dobila 200.000 glasov več. Toda toda vse te rešitve morajo stati pod goto-leta 1935 je bil Jeftič proti Mačku, na teh ' vim pogojem, od katerih je prvi ta: da se izborih pa sta šla skupaj. Tedaj bi morala morajo rešitve iskati samo v mejah ene po matematičnih naukih imeti 1. 1938 Ma- j velike in nedeljive Jugoslavije. Drugi po-ček in Jeftič skupaj 2,800.000 glasov. Do- goj je: da morajo služiti okrepljenju in nabila pa sta jih sanio 1,300.000. To pome- predku našega naroda, a tretji: osnovna ni, da sta proti letu 1935 strašno padla. načela, na katerih država počiva, morajo
Taktika opozicije je dvolična. Ena je ostati nespremenjena, a to so monarhija in taktika onih, ki sedijo v Zagrebu, a druga ' dinastija Karagjorgjevičev ter narodno in onih, ki so prišli v skupščino z nami so- državno edinstvo. To bodo smernice,
Vstaja deiavsiva v Leningradu
; HELSINKI, 18. januarju. Po poročilih
iiz Leningrada so nastali tani veliki delavski nemiri zaradi novih zakonov o delu in znižanju mezd. Delavstvo se je odkrito uprlo in zasedlo tovarne. Proti upor-
I neniu delavstvu so nastopile čete GPU z
• orožjem, celo s tanki in strojnicami, pr? čemer je bilo veliko število upornikov
I ubitih in ranjenih. Doslej je GPU aretirala več sto delavcev, ki bodo odposlani v taborišča v Sibirijo, drugi pa bodo odpu-
• ščeni, dočim pridejo voditelji pred sodišče in se pričakuje smrtna kaze«.
j _________
delovat. Mi moramo vsekakor pozdraviti, da* se povečava število strank in skupin, ki enako kakor mi smatrajo, da sta Beograd in narodna skupščina kraj, kjer se rešujejo vsa vprašanja.
O letaku, ki ga je razširil dr. Maček v zvezi z osebo zagrebškega nadškofa Ste-pinca, je dejal dr. Stojadinovič, da ga je bral ves zaprepaden in se vpraševal, pod kakim terorom so morali biti volilci na Hrvatskem, če je sam dr. Stepinac bil v
katerih se hočemo gibati v naši notranji politiki.
Ako naši nasprotniki, je končno dejal dr. Stojadinovič, računajo z našo neslož-nostjo, tedaj jim lahko takoj povem, da se bodo prevarali. Današnja seja narodne skupščine je pokazala, da obstoji v našem trojstvu »Tri Jerarha«, kakor mu pravimo po naše, popolna složnost. Mi moremo menjati položaje, toda naša linija in naš program ostaneta ista.
Naraščanje napetosti v Aziji
NEPRIKRITA JAPONSKA GROŽNJA Z DRUŽENIM DRŽAVAM — FRANCO-COSKA NOTA JAPONSKI — JAPONSKE REPRESALIJE
WASHINGTON, 18. januarja. V ameriški javnosti je napravil velik vtis članek japonskega lista »Kokumina«, v katerem je izražena grožnja, da bodo Japonci uničili ameriško mornarico, v primeru, ako bi USA hotele na Kitajskem intervenirati in utrditi tihooceanska otoka Guam in Wake. O utrditvi omenjenih dveh otokov se je razpravljalo v Wa-shingtonu pretekli teden. Otoka sta oddaljena 1600 milj od Japonske. Ameriški listi so iznenadeni zaradi takega pisanja
in zahtevajo energične ukrepe.
PARIZ, 18. januarja. Francoska vlada je sklenila, poslati v Tokio enako noto, kakor sta jo poslali vladi USA in Anglije. Pariški listi pa pišejo, da bo Japonska odgovorila na noto USA in Anglije z ostrimi represalijami na gospodarskem področju. Prvi japonski ukrepi se že čutijo in države, ki niso zaveznice Japonske, skoraj več ne morejo trgovati s Kitajsko.
Totaliziranje Madžarske
S SNOVANJEM ORGANIZACIJE »MAGY AR ELET« PRIPRAVLJA IMREDYJEVA VLADA V RESNICI PREHOD V SISTEM TOTALITARIZMA.
ali napol fašističnih društvih. S spremembo notranjega kurza bi se Madžarska tudi glede notranjega političnega življenja popolnoma vključila v skupino osi Rim-Berlin, kakor je zunanjepolitično itak že vključena. V zvezi s tem se pričakuje tudi rešitev židovskega vprašanja čisto v fašističnem smislu in organizacija naroda na turanski rasistični podlagi. Te domneve potrjuje do neke mere tudi nedavni imredyjev govor v Pečuju. Opozicija zbira proti totalitarnim naklepom vlade vse svoje sile in zato je mogoče pričakovati v bližnji bodočnosti na Madžarskem zelo zanimive politične boje.
BUDIMPEŠTA, 18. januarja. Razni zna ki dokazujejo, da mislijo na vodilnih madžarskih mestih v resnici na uvedbo totalitarnega režima in da glasovi italijanskega in drugega svetovnega tiska s tem v zvezi niso bili brez podlage. Organizacija »Magyar elet«, ki jo snuje Imre-dyjeva vlada, naj bi bila le podlaga za tako notranjepolitično spremembo. Na njo bi se vlada naslonila kot na svojo gardo in iz nje naj bi izšla nekaka madžarska fašistična stranka. Vlada upa, da se ji bo posrečilo zbrati v tej organizaciji zlasti vso tisto mladino, ki se že doslej zbira v raznih ekstremno nacionalnih, popolnoma
S seje Zveze narodov
VČERAJ JE BILO NA VRSTI VPRAŠA NJE VOJNE MED JAPONCI IN KITAJCI IN VPRAŠANJE PALESTINE
2ENEVA, 18. januarja. Na včerajšnji seji sveta Zveze narodov je bila najprej razprava o japonsko-kitajskem sporu. Po poročilih o položaju in razvoju dogodkov je spregovoril zastopnik Kitajske, ki je zahteval proti Japonski sankcije v obliki bojkota japonskega izvoza in prepovedi dobave materiala Japonski s strani držav, ki so včlanjene pri Zvezi narodov. Zastopnik Anglije je govoril o položaju v Palestini in dejal, da se bo Anglija pričela sedaj direktno pogajati z voditelji Arabcev. Ako pri teh pogajanjih ne bo
dosežen sporazum, bo Anglija rešita palestinsko vprašanje po svoji uvidevnosti.
SPLOVITEV FRANCOSKE KRIŽARKE
BREST, 18. jan. Včeraj je bila ob navzočnosti francoskega pomorskega ministra Campinchija splovljena v morje nova francoska oklepna križarka »Richelieu«. Križarka ima 35.000 ton, dolga je 124, široka pa 33 m. Opremljena je s 23 topovi in tako največja francoska bojna ladja te vrste. Na krovu ima prostora tudi za štiri letala.
Irski teror v Angliji
LONDON, 18. jan. Od ponedeljka d« danes je eksplodiralo skupno po Angliji! devet bomb. Policiji se je posrečilo odkriti še celo vrsto drugih bomb, ki so bile vse tempirane, a pravočasno odstranjene. Zadnje eksplozije so nastale na javnih na»-pravah v bližini Birminghama. Policiji pod vodstvom slovitega Scotland Yarda je uvedla obširno preiskavo po vsej Angliji in severni Irski, zlasti v Dublinu in Belfastu. Posebno strogo preiskujejo pot nike po pristaniščih, ki prihajajo z Irske Policija je odvedla na zaslišanje cele družine, o katerih je znano, da gojijo simpatije do irskega republikanskega gibanja. Zlasti je poostrena policijska stražna služba v vladnem predelu Londona, v White Hallu in v Downing Streetu.
SEJA ANGLEŠKE VLADE.
LONDON, 18. januarja. Za danes popoldne je sklicana seja angleške vlade, na kateri bosta poročala ministrski predsednik sir Chamberlain in zunanji minister lord Halifax o rezultatih rimskega sestanka, Razen tega bo poročal lord Ha-lifax tudi o sestanku in razgovorih s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom v Ženevi. Za sejo vlada v politični javnosti precejšnje zanimanje.
RIBBENTROPOV OBISK V VARŠAVI
VARŠAVA, 18. jan. Nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop prispe 28. t. m. na obisk v Varšavo, da vrne obisk poljskemu zunanjemu ministru polkovniku Becku. Ribbentropov obisk v Varšavi bo uradnega značaja.
OBRAMBNO MINISTRSTVO V USA.
WASHINGTON, 18. januarja. Vlada USA je izdelala predlog, po katerem naj se ustanovi vrhovno ministrstvo za državno obrambo.
AMERIŠKE POMORSKE VAJE
KUBA, 18. jan. Tihomorsko bojno bro-dovje Združenih držav se je zbralo v kubanskih vodah k pričetku velikih pomorskih vaj. Tihomorsko brodovje, ki šteje 90 enot, je preplulo Panamski prekop v rekordnem času 36 ur. Po končanih vajah bo odplul det brodovja vzdolž južnoameriške obale, kar naj pomeni manifestacijo prijateljstva Združnih držav Severne Amerike z vsemi državami južne polovice, ki so se udeležile nedavne vse-ameriške konference v Limi.
FRANCOSKE VOJAŠKE REFORME.
PARIZ, 18. januarja. Francoska vlada je sklenila, uvesti dvoletno vojaško službo namesto dosedanje enoletne, in je znižala začetno dobo vojaških obveznikov od 21 na 20 let. Istočasno je sklenila, pomnožiti letalstvo in protiletalsko obrambo.
KANADA KRALJEVINA?
MONTREAL, 18. januarja. Liberalna * stranka je sklenila, predložiti v kanadskem parlamentu zakonski predlog, po katerem naj bi se spremenil uradni naziv Kanade iz dominiona v kraljestvo ter naziv guvernerja v podkralja.
GANDHI PROTI NEMČIJI.
KALKUTA, 18. jan. Gandhi je sklenil odposlati svojega posebnega odposlanca v Afriko, da tam organizira odpor proti vrnitvi Vzhodne Afrike Nemčiji.
PRED PALESTINSKO KONFERENCO.
KAHIRA, 17. januarja. Voditelji Arabcev, ki so se pravkar vrnili s sestanka z velikim muftijem, so bili danes sprejeti od egiptskega ministrskega predsednika, kas neje pa od kralja Faruka samega. Osem izmed njih jih je bilo izbranih, da odpotujejo v London na arabsko konferenco.
VREMENSKA NAPOVED *
Vedno bolj oblačno, toda brez bistvenih padavin. Južnozapadni vetrovi.
Borza. Curih, 18. januarja. Devize. Beograd 10, Pariz 11.685, London 20.715, New York 442.67. Milano 23.30, Beriiil 177.70, Praga 15.15.
Novice
Ptujski pevci v Prekmurju
LEP USPEH PEVSKEGA ZBORA ŽELEZNIČARJEV V DOLNJI LENDAVI
Komaj v treh letih svojega obstoja, je pevsko društvo »Železničar« doživelo takšen razvoj, ki mora razveseliti, saj že zdaj predstavlja v Ptuju zbor, ki ima vse pogoje, da postane naslednik Glasbene Matice, ki se zadnji čas vedno bolj kruši in izgublja na tisti enotnosti in notranji sili, ki jo je še pred nedavnim imela. Vedno je pač tako, da iz globlje potrebe pride šele to pravo, in če je ta pri nekaterih Matičarjih splahnela, niso seveda krivi tisti, ki še zbor kljub temu držijo na zadnjih nogah.
Danes se vedno bolj prebujajo najširše narodne plasti. Iz tega seveda nastaja nujnost. po udejstvovanju in zaposlitvi novih sproščenih in svežih sil. Tako je pri naših »Železničarjih«, ki so vsi le pri-prosti delavci in od jutra do večera trdo vklenjeni v naporno delo, in povrh še raz tepeni daleč naokrog po bližnji ptujski okolici, kar jim tembolj zavira prihajanje k pevskim vajam in sestankom. Ker so si »Železničarji« zastavili tudi nalogo, da ponesejo slovensko pesem na našo severno mejo, so v soboto priredili v Dolnji Lendavi koncert, ki je obsegal bogat in pester izbor znanih in takih pesmi, ki so zgrajene ali vsaj naslonjene na narodno tematiko, melodiko in ritmiko, in ki so prav zaradi tega našle ton, na katerem so zazvenele v občinstvu.
Načelno je čisto pravilno, da v kulturno zapostavljenih ali še neprebujenih krajih prodre najprej narodna slovenska pesem v taki univerzalni obdelavi kot so n. pr. Adamičeve. Za vsako drugo, za izrazito moderno je treba predpriprave, glasbene vzgoje in še to ter ono. Pot vodi le po lestvici narodne j)esmi, katera danes še v narodu živi v primitivnem jeziku, vsebini in formi. Zato je treba v
njem najprej to dvigniti na višje glasbe-no-umetniške oblike. Tega bi se naj zavedali vsi tisti, ki prihajajo s svojimi zbori na podeželje ali okraje, kjer občinstvo še ne more sprejeti koncertov strogo modernistične pesmi.
To je vodilo zborovodjo Cirila Kafola pri sestavljanju programa, katerega je barvno povdaril predvsem z Adamičem, saj so pa tudi njegove »Vasovalec«, »šel sem po zelenem travniku« in »Lucipeter« doživele topel odziv in odobravanje. Sigurno in z navdušnjem so posebno odpeli Prelovčevo »Domovina mili kraj«, Hajdrihovo »Slava Slovencem« in Adamičevo »Vasovalec«, ki je posebno v interpretaciji bila dognana in do potankosti izglajena.
Splošen vtis, ki sem ga imel o zboru na tem koncertu, je bil naslednji: Razpolaga s polnimi srednjimi glasovi in barvitim basom. Manjkajo mu le gladki in zvočni tenorji, kar je pa vedno težava zborov. Ubrano zato zadonijo posebno v pesmih srednjih leg, v splošnem pa je zbor vpet, le taki pesmi, kjer je solo, in ^te so bile štiri, se naj rajši v bodoče zbo-Irovodja izogne. Ako nima res dobrih in sigurnih solistov, ni tistega vtisa, ki ga občinstvo pričakuje.
Nekoliko je otežkočala izvedbo tudi intonacija, sicer je bil v dvorani tudi klavir gasilske čete, toda zborovodja bi ga sme uporabiti le proti visoki denarni odškodnini, ki je pa zbor ni zmogel. Zaradi tega je tudi odpadla Parmova balada s spremljavo klavirja. Čudno je, da gasilska četa, ki je po novem zakonu državna organizacija, ni imela več razumevanja za slovensko pesem?
A. Debenak.
ročljivo, da bi prevzel vodstvo eden starejših, kajti škoda bi bila, če bi tako lepa skavtska edinica kot je na Pragerskem začela nazadovati.
Požarna katastrofa v Petrinji
V noči na torek je v Petrinji zgorela velika Krajčinovičeva tovarna mesnih izdelkov. Vsi objekti na prostoru 7000 kvadratnih metrov so bili v plamenih. Požar
je grozil tudi sosednji Gavrilovičevi tovarni. Močan veter je od ure do ure stopnjeval nevarnost in grozil, da se požar razširi še na druge ulice. Razvila se je obupna borba ljudi z ognjenim elementom. Rešili so samo živino, ki je bila pripravljena za klanje, vse drugo je postalo žrtev požara. 5>kodo cenijo na preko milijon dinarjev, zavarovalnina pa znaša samo 200.000 dinarjev. Ogenj je bil najbrže podtaknjen.
Za cestna dela v ptujskem okraju
PRORAČUN CESTNEGA ODBORA ZNAŠA 1,886.350 DIN, PRIMANJKLJAJ SE BO KRIL Z 18% DOKLADO
Ptuj—Dobrava in za valjanje cest. V preteklem letu se je zgradil betonski most
Ptuj, 18. jan.
Na proračunski seji okrajnega cestnega odbora v Ptuju se je po daljšem razpravljanju določilo za izdatke 1,886.350 din in dohodke 1.369.224 din. Primanjkljaj bo krit z 18% dokladami na neposredni drž. davek. Razmeroma visoki izdatki so razvidni iz teli postavk: za vzdrževanje banovinskih cest 943.260 din, za dovozni kolodvorski cesti 5640 din, za nove gradnje 560.000 din, s tem je všteto
400.000 din za novi betonski most preko Dravinje pri Ptuju, ostalo za kanalizacijo
v Majšpergu, za izboljšanje Grabščinske-ga vrha v Slov. gor., banovinske ceste
preko Polskave v Tržcu za 600.000 din, popravljala se je cesta Ptuj—Dobrava in skrajšal se je oster ovinek pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Na mezdah je delavstvo zaslužilo lepo vsoto 100.000 din. kmetje pa 450.000 din za razvažanje gramoza. Iz tega je razvidno, da se s cestnimi deli mnogo odpomore bedi našega ljudstva in iz tega razloga je tudi želeti, da se odpro čim širša javna dela za kmečki proletariat, da ne bo več tako silil v tujino za koščkom kruha.
Drama okoli domačega grunta
ZANIMIV SLUČAJ DRAŽBE KMEČKEGA POSESTVA, KI BI NE SMELO PRITI NA DRAŽBO.
V Spodnjem Doliču pri Vitanju sta imela Jožef in Angela Vovk 22 oralov zemlje s hišo. Vitanjska občina je lani februarja gnala posestvo radi 2280 din na dražbo, ker pa ni bilo ponudnika, je bila za 27. 4. razpisana ponovna dražba, k kateri je pristopil še Pogorevc Matevž radi 1047 din. Nekaj dni pred dražbo pa sta Vovkova oba dolga plačala in je Vitanjska občina postopanje ustavila. Pogorevc Matevž je oče Angele Vovk in preužitkar. Hči in zet sta ga poslala na sodnijo v Konjice, da tam ustavi dražbeno postopanje, moža pa je zapeljalo vino in namesto na sodišče je krenil v gostilno. Tako se je dražba vršila in je kupil preko
60.000 din vredno posestvo Skok Karol za 18.150 din. ko Vovkovih sploh ni bilo doma in nista mogla povedati, da je dolg plačan.
Državno tožilstvo je Pogorevca in Skoka obtožilo prestopka zoper imovino. Skok je po zatrjevanju obtožbe, ki se na-
slanja na izpovedi prič, vedel in zamolčal, da bi posestvo ne smelo priti na dražbo. Dve priči sta izpovedali, da bi bili pripravljeni, kupiti posestvo za din 50.000, pa nista prišli na dražbo... Med kmeti v Doliču je nastalo pravo razburjenje, ko so izvedeli za nesrečo Vovkovih in brezobzirno kupčijo 25-letnega in premožnega Skoka. V obupu sta Vovkova ponujala Skoku 10.000 din, če jima vrne posestvo in dom.
Pred razpravo, ki se je vršila v Celju, sta se stranki poravnali. Skok se je ustrašil zapora in je pristal na to, da posestvo vrne, nakar je zastopnik zas. udeležencev Vovkovih g. dr. Kalan Ernest ustavil preganjanje Skoka in državni tožilec g. dr. Rus umaknil obtožbo. Skok se' je oddahnil, ko je padla z njega obtožba prevare, Vovkova sta se dobre volje vrnila na svoj dom in kmetje v Doliču bodo rekli: »Pa le še ni pravica čisto zaspala!«
Človekoljubno delo ptujskih gasilcev
OB 70. OBČNEM ZBORU GASILSKE ČETE V PTUJU
Ptuj, 18. jan.
Ptujski gasilci so imeli preteklo nedeljo svoj 70. občni zbor, kateremu je predsedoval g. Vidmar. Navzoč je bil tudi mestni komandant major M. Markovič in ptujski župan dr. Remec. Predsednik je z jedrnatimi besedami očrtal delo v minulem letu in se spomnil nesrečne smrti člana Šireca Franca, katerega delavnost četa občutno pogreša. V prejšnjem letu so imeli gasilci opraviti s petimi velikimi požari (Hajdina. Rogoznica, Markovci, Dornava, Ptuj). Nabavili so si nov Ma-
girus-Agregat v vrednosti 30.000 din. Na-glašalo se je, da je podpora s strani občine premala, da bi se mogli opremiti s prepotrebnim modernim orodjem kot s plinskrtni maskami, z aparatom za penjenje. Župan je v imenu občine obljubil svojo pomoč. Gasilska četa šteje 93 rednih članov in 3 častne člane; od teh jih je 24 v kulturnem odseku. Rešilni oddelek je imel v preteklem letu 93 prevozov. Ob koncu je bil imenovan za častnega člana g. Breznik Franc, ki se je preselil v Maribor.
Nesrečni fantovski „aufbiks“
NAJPREJ VINO, NATO »AUFBIKSANJ E« IN NAPOSLED PRETEP, KI LAHKO UNICI MLADO ŽIVLJENJE
biks«, se je obrnil nazaj ter vprašal ian-te, kaj hočejo z njim, a v odgovor na to
Preteklo nedeljo zvečer je prišla v gostilno Božič v Sp. Hočah večja družba fantov, med katerimi sta bila navzoča tudi Bregant Maks, kevaški mojster in neki Čurič iz Hoč. Ker so fantje popili malo več vina, je prišlo že v gostilni med njimi do prepira, a so se nato pomirili.
Medtem se je omenjeni Čurič odpravil proti domu. Ker je slišal za seboj »aui-
jih je dobil z latami po glavi.
Nič bolje so ni godilo Bregantu, ki je stal zunaj pri plotu, ker mu je bilo baje slabo. Neki mlad fant je tudi njega napadel z lato. Oba ranjenca so odnesli v gostilno, kjer so jih zasilno obvezali, a nato odplavili v bolnišnico.
V skrbi za stara leta
OBRTNIKI V DJAKOVU SO S SAMOPOMOČJO ORGANIZIRALI SVOJE STAROSTNO ZAVAROVANJE.
onemoglosti, pa preje. To je v naši državi prvi primer, ko so obrtniki sami posegli po samopomoči, da si zavarujejo eksi-
Obrtniki v Djakovu so osnovali svoj lastni pokojninski fond. Vsak obrtnik vpla čuje v ta fond mesečno 30 dinarjev. Po desetih letih dobivajo člani »500, po dvajsetih letih 750 in po tridesetih letih članstva 1000 dinarjev mesečne pokojnine. Pravico do pokojnine ima član pokojninskega fonda obrtnikov v Djakovu šele po dopolnitvi 60 let. v primeru nesreče ali
stenco na svoja stara leta. Sicer se sedaj pripravlja uredba o socialnem zavarovanju, vendar pa so obrtnki kljub temu sami organizirali prostovoljno zavarovanje.
Siovenija na razstavi v Ameriki
Glede razstave v Ameriki opozarjamo, tla ne pridejo za razstavo obrtniški izdelki kakor pri obrtniških razstavah in velesejmih v poštev, ampak da pridejo Predvsem rude in surovine, ki bi se dale plasirati v Ameriki. Razstavo bodo uredili po objavljenem programu. Za Slovenijo je zbran len material, tako da bo v vsakem oziru častno zastopana. Načrt -/a razstavo, ie po iziavf irniv. prof Arh. Vurn?V:i nn internaciOilšini višini in zato je pričakovati, da bo razstava dovolj re-
prezentativna, navzlic skromnim sredstvom, ki jih je dala naša država napram drugim državam na razpolago.
Skavtsko gibanje na Pragerskem
Redni letni občni zbor so imeli v nedeljo pragerski skavti, na katerem so si volili novi odbor. Za četovodjo so izvolili brata Kaca Miroslava, za njegovega namestnika pa Hugona Ogrinca. Obema se mora priznati, da sta res agilna in napredna skavta, vendar bi pa bilo pripo-
o. Ceniene naročnike v Ljubljani prosimo, da plačujejo naročnino ali inkasant-ki, ki pride na njihov dom, ali pa v Poslovalnici uprave »Večernika«, pri trafiki Ahčin v hiši Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ul. št. 6. Poslovalnica »Večernika« sprejema tudi nove naročnike, kasira naročnino, sprejema in-serate, sprejema reklamacije glede dostave lista v Ljubljani in vrši sploh vse posle uprave »Večernika«.
o. Odlikovanje dr. Neubauerja. Ban dr. Natlačen je na svečan način izročil ravnatelju zdravilišča na Golniku dr. Robertu Neubauerju red sv. Save 3. stopnje in mu k uspehom pri pobijanju tuberkuloze prisrčno čestital.
o. Nov zdravnik umobolnice v Novem Celju. Z ministrskim odlokom je imenovan za sekundarnega zdravnika v bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju dr. Ivan Kanonik, doslej zdravnik na Studencu pri Ljubljani.
o. Nov prosvetni inšpektor. Za novega prosvetnega inšpektorja je bil imenovan znani kulturni delavec prof. Srlvo Kranjec iz Ljubljane.
o. Na Bledu sta se poročila tovarnar Rihard Gassner iz Bludenza in Gerda Schallgruber. tovarnarjeva hčerka iz Tržiča.
o. V Ljubljani je podlegel poškodbam
15-letni ključavničarski vajenec Marjan Sili, ki ga je tovorni avtomobil povozil in mu zlomil obe nogi. o čemer smo že včeraj poročali.
o. Ljubljana proti alkoholizmu. Te dni je bila v Ljubljani ustanovljena Liga proti alkoholizmu, ki ji predseduje ravnatelj dr. Ivo Pirc.
o. Razstava Italijanske knjige v Ljubljani. Pričakovati je, da bo razstava ita-
lijanske knjige, ki bo te dni v Beogradu, odprta tudi v Ljubljani, in sicer že v začetku februarja.
c. Karikaturist Kondor bo prihodnji teden prišel v Celje razstavljat svoje slike.
c. Kino Dom predvaja do sobote »Grofico Walewsko«. Napoleon — Charles Boyer, Wale\vska — Greta Garbo.
c. O problemih Slovencev predava danes zvečer ob 20. g. Jože Lampret v Delavski zbornici.
c. Iz drugega nadstropja je skočila včeraj ob 13.10 19-letna dijakinja 2. razreda trg. šole Dragica Justin v Žerjavovi ulici 2. Padla je na glavo in se ubila. Nad žalostno usodo dobrega dekleta je vse mesto ganjeno.
Moda visokih klobukov.
»Ali res potrebujete škarje, da bi videli film?«
Maribor
'e Šan
gk/ZI
m
aC£sCO
NEKOLIKO STATISTIKE S
Statistika tržnega nadzorsiva v Mariboru kaže, da je bil lani živilski trg boiie založen, kakor pa leta 1937. Vsega so pripeljali več, in s^per krompirja 588 voz, zelja 192 voza, 1068 vreč žita, 21 voz krme, 6168 komadov divjačine in 2780 božičnih drevesc. Manj pa je bilo perutnine, in sicer 3318 kljunov. 1968 kg manj rib, 43 voz čebule. Sadja je bilo tudi 1389 voz manj kakor predlanskem. Občutno je bilo nazadovanje tudi na sla-ninarskem trgu, kamor so pripeljali »Špeharji« in okoliški mesarji 1185 svinj manj kakor leta 1937. Na živinske sejme so prignali 5525 glav živine in 4871 svinj manj kakor v prejšnjem letu, kar gre zlasti na račun slinavke. Lani so slaninarji in okoliški mesarji pripeljali na trg 2487 zaklanih svinj.
V preteklem letu je bilo na trgu prodanih 16.378 kokoši, 51.906 piščancev, .430 gosi, 1660 puranov in 1385 rac, dalje 1608 domačih zajcev, 317 kozličev in 18 jagnjet. Lani so v Mariboru prodali 450 srnjakov, 6160 zajcev, 4671 fazanov, 4931 jerebic, 58 kljunačev, 6 divjih rac. 2 prepelici in 3 gozdni jerebe. Morskih rib so lani pripeljali na trg 8764 kg. sladkovodni pa 2961 kg. Poleg tega pa še 50 kg morskih rakov in 53 škafov žabiih krakov. Lani so na trgu prodali 2778 voz
'Ah
ti S Ste -
or k u o b-
:©jfiSs
TRŽNEGA NADZORSTVA krompirja, 646 voz čebule m 473 vez zelja. Kmetje so pripeljal: na trg 5575 vreč raznovrstnega žita. in sicer 542 vreč pšenice. 509 vreč rži. 589 vreč ječmena. 888 vreč koruze. 60! vreč ovsa. 502*vreči prosa. 591 vreč a:de. 268 vreč pšena, 159 vreč ajdove kaše in 1063 vreč fižola. Na senenem trgu je b:lo lani 380 voz sladkega sena. 62 voza kislega sena, 63 voz otave. 12 voz de‘elje, 15 voz lucerne. 86 voz slame in 13 voz skopa. Sadja je bilo lani 1977 voz in 9000 košar.
Na živinske seime so celo leto prignali 10.188 glav. in s'cer 2463 volov. 214 bi-kov, 7013 krav. 320 telet in 178 konjev; na svinjskem sejmu je bilo lani 5121 svinj. Prodali pa so 4892 glav goveje živine in 3003 svinje.
Organi tržnega nadzorstva so zaplenili mesarjem-450 kg mesa. Zaplenili so tudi mnogo sirovega masla, ki je bilo ali pokvarjeno ali pa barvano. Dalje so zaplenili 600 jajc in 20 litrov pokvarjene smetane. Pregledane so bile tudi vse mesarske obratovalnice, pekarne in gostilne.
Lani se je podražMo meso za 2 din pri kilogramu. 'Prav tako se je podražil tudi kruh za 80 par pri kilogramu, vendar pa so cene že padle. Tudi cene krme so orecej poskočile.
V o z
iSTI VLOMILEC VDRL V MEHANIČNO L . LA, . ICO C V GOLLOVO TRGOVINO V KOŠAKIH ISKAL JE S V IN KOLESA JE PUSTI!
Preteklo noč je neznani storilec vdrl mehanično delavnico B’aža Železnika la Aleksandrovi cesti 28 v Košakih nasproti VVellejeve gos.ilne. Iz delavnice je nato vlomilec vlomil v pisarno ter pre-iskr.l vse predale. Iskal y‘ denar. V miz-nici je bilo 140 dinarjev, ki jih je odnesel.
Nato je vzel veliko p:!o in se spravil nad Gollovo trgovino z bencinom, ki je v isti hiši. Razbil je šipo na vratih in prerezal leseni križ ter se skoz' odprtino 28^62 cm splazil v notranjost. Tudi tu je stikal ■ amo za denarjem. Obnesel ie več za-
■ E k
.AŽA ŽELEZNIKA IN
lO GDLUCE
1U00 dinar-K sreč: ni je b'!a tudi
v.tkov drob.ža. Siiupa, o..oi jev ter avtoma čno pištolo, našel vejie vsote deuaria. ki v p.-arm Zanimivo je d' ^e vlom 'ec ni dotaknil obleke ni M nov h ;-o'es in motorjev Iz obleke ne--:e?a ('■'■' - benca je storilec nanesel 70 dinarjev. Vlom lec je mora' biti soboten človek, ker bi se sicer ne nio-re' splazi skozi tako majhno odnrtmo Na debi je ko^^ka žandarmerija ki je storilcu že ;ia sledu. Oaktiloskon z. Orob;n ie Dosnel Drstne o(5t;ce.
Zaradi pseuž fka S2a So ©bde- 'pata na Ruskem večeru 4. febr. v Narod-
:a a s cev: S in pestmi
V bolnišnico so pr.peljali 55-letno kmečko delavko Rozo Žnuderl ,iz Podigrada pri Zg. Kungoti, ki je po celem telesu zelo nevarno poškodovana Zdravnikom je povedala, da sta jo napadla in pretepla njen zet in tast ter jo s pestmi in čevlji obdelala po vsem telesu. V hiši so bili zaradi preužitka prepiri na dnevnem redu. Tudi ta slednji napad sta izvršila nje-’ na sorodnika zaradi pridelkov, ki bi jih morala odstopiti po pogodbi. Poškodbe R. Šnuderlove so zelo resnega značaja
Okrn tev mariborske ca* n?»rnice
NOVI C^RINSKI zakon okrn.iuje TUKAJŠNJO glavno CARINARNICO. — KEMIČNI LABORATORIJ JE V MARIBORU NUJNO POTREBEN V načrtu je novi carinski zakon. Člen i07. tega zakona predvideva v celi drža-vi samo šest glavnih carinarnic. Med temi pa Maribor ni naštet, kljub temu, da je miela tukajšnja carinarnica značaj glavne carinarnice, kar je bilo popolnoma opravičeno, saj gre pretežni del našega uvoza in izvoza preko mariborske glav-
ue CBrinamifP x___x:__
m. Kondor odhaja v Celje. Karikaturist Ladislav Kondor preseli prihodnji teden razstavo svojih karikatur iz Maribora v I Celje. V Mariboru bo odprta še v nede-
i Ijo. 22. t. m.
j m. V Kamnici pri Mariboru je premi-
‘ nula posestnica ga. Marija Maretičeva.
nom naša carinarnica okrnjuje. S tem bo N. p. v m.!
trpelo naše celotno gospodarstvo, saj je | m. Evidenčne tablice za motorna vo-
območje mariborske glavne carinarnice zi!a. Predstojništvo mestne policije v
zelo veliko. Novi carinski zakon tudi ne (Mariboru obvešča lastnike motornih vo-predvideva gradnje kemičnega laborato-1 z 11 iz mesta Maribora, da so evidenčne
rija v Mariboru, za katerega so se tukaj- tablice za leto 1939 že dospele. Vsi oni,
šnji gospodarski krogi toliko let borili, j ki so svoja motorna vozila za leto 1939
. _ -- \ Kemični laboratorij je določen samo za že. pustili, kojpisionelno pregledati in so
carinarnice. Pričakovati je še večjega. glavne carinarnice. Prizadeti so vsi ma-,tudi plačali pristojbine za leto 1939, kar
s severozahodnimi državami, j riborski krogi, ki bodo skupno nastopili dokažejo s potrdili v prometni knjižici,
zlasti pa z Nemčijo. Kako se ta zaveda j proti nameravani degradaciji tukajšnje \ dobijo nove tablice za ceno 20.— din pri
važnosti Maribora, kaže pač najbolje dej-. glavne carinarnice. Z okrnitvijo ne bo j predstojništvu mestne policije v sobi št.
s vo, da je v Mariboru ustanovila nem- j trpelo samo lokalno, temveč celotno na- 4, obenem pa morajo tam oddati stare
f 0 ca[11? ekspozituro, ki se vedno bolj rodno gospodarstvo. Zato je korektura j evidenčne tablice. Datum rednega pre-
°nlUJe’ oje P°PoInoma nerazum- usodnega člena novega carinskega zako-l gleda motornih vozil bo pravočasno ob-
’ za aj se z novim carinskim zako-lna nujno potrebna. | javljen v časopisju, do takrat pa se vrši
pregled motornih vozil vsako sredo od
Pottajna čakalnica v Slivnici
Kolodvor v Slivnici pri Mariboru ima dnevno zelo velik promet. Pri prvem jutranjem vlaku čaka vsak dan okoli 150 ljudi. Največ je seveda delavcev, med njimi mnogo železniških delavcev, ki se vozijo v Maribor na delo. Vseh delavcev je okoli 120. V mrzlih zimskih jutrih je čakanje na peronu seveda zelo neprijetno, v čakalnici pa nimajo vsi prostora, ker je zelo mala. Postajna čakalnica v Slivnici je komaj tako velika, da imajo v
njej prostora dve klopi in miza ter je iz- 15. do 16. ure pred tukajšnjim predstoj-
kljnčeno, da bi si mogli v njej poiskati za- niŠtvom mestne policije na Slomškovem
vetja pred mrazom in vremenskimi ne-prilikami vsi potniki. Zato je prošnja in želja stalnih potnikov v Slivnici, da bi
1.
trgu št.
m Namesto venca na grob za gospo v . .v, ^ , Egersdorfer iz Slov. Bistrice je darovala
železniška uprava empre, povečala ča- tvrdka Ivan Rarbeutz din 100 mari-kalmco, saj je to nujna potreba m zahte- borski gasilski ^ za kar se gasi]ska
va zdravstvenih predpisov.
m. V visoki starosti 78 let je preminul g. Marat Jakob, vodja zemljiške knjige v pokoju. N. p. v m.!
četa iskreno zahvaljuje.
* Slavna ruska operna pevca Liza Popova, članica petrograjske in beograjske opere, in Boris Popov, član Milanske Skale in pariške Opera Comique, nasto-
nem domu.
* Bohrki so povsod. Zato je neobhod-110 potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo DarmOl odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo DARMOL. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25 801/37.
* Na karneval v Nico! Skupinski izlet »Putnika« od 10. do 19. febr. 1939. Vožnja in popolna oskrba v Nici le din 2240.—. Vse informacije in prospekti pri »Pučniku« Maribor.
* MMifoni so vam na razpolago! Od 11. febr. do 9. marca bo razdeljeno srečnim dobitnikom din 56,927009.—. Tudi Vi ste lahko med njimi, ako čimpreje nabavite srečko drž. razredne loterije pri viru sreče »Putnlku« Maribor. Trg svo-bode-rvaka 1938/39, naslov prvaka savske banovine pa prejme klub na teritoriju* savske banovine, ki bo zmagal v konkurenci moštev četvorke tekmovalcev. Objava rezultatov in razdelitev daril bo 29. I. ob 15. na Sljemenu. MINISTER ZA TELESNO VZGOJO PREVZEL POKROVITELJSTVO Pokroviteljstvo nad prireditvijo državnega prvenstva v klasični kombinaciji na Sljemenu je sprejel min. za telesno vzgojo naroda g. Maštrovič. ki je poklonil tudi 15.000 din podpore. Bržkone bo.tudi sam prisostvoval tekmovanju.
Zvezdna vožnja v Monte Carlo
Včeraj so startali avtomobilisti za le-tošnjo mednarodno zvezdo vožnjo v Monte Carlo. Startali so v različnih mestih Evrope, najdaljšo progo imajo vozači, ki so nastopili pot včeraj ob 13.23 v Palermu ter vozijo preko Rima, Padue, Ljubljane, Celja, Maribora, Dunaja, Mo-nakovega, Strassburga, Dijona, Lyona in Grenoblea v Monte Carlo. Po tej progi vozi 18 tekmovalcev. Kontrolno postajo v Ljubljani bodo v presledkih ene minute zapustili jutri ob 15.23, tako da lahko prve vozače v Mariboru pričakujemo med 17.30 in 18. Mariborska sekcija Avtoklu-ba bo skrbela za nemoten potek vožnje skozi mesto Maribor ter bo nato še delegat kluba spremil goste do meje radi lažje ureditve formalnosti. Občinstvo se naproša, da gre organom Avtokluba
X. BALKANSKE IGRE V ATENAH
Podgorškovo sušilnico, ki stane 18.089, din. Blagajnik Hamer Rudolf je poročal. I pog cdu disciplinirano na roko.
da izkazuje blagajna 15.586.04 din dohod- : )0 Hiti 1 poročala o poteku vožnje
kov in 20.224 din izdatkov. I Ilirska radio-postaja.
Na predlog K. Hercoga je bil stari od-1 bor ponovno izvoljen. V odboru so: Jan-j ko Čagran preds., Nabergoj Janko, podp., | Grška lahko-atletska zveza je na zad Sardoč Adam tajnik, Hamer Rudolf bla-. nji seji sklenila, da bo prevzela prireditev gajnik; ostali odborniki so: Bauman J., j letošnjih balkanskih iger, ker Bolgarija ni Drejer Ferdo, Gornik Josip, Meže Ivan, v predpisanem roku javila, da jih bo pri-Rozman Martin, Strnad Ivan, Jurgec F. redila ona. Drugi interesent za prireditev Januš Matej. Rač. preglednika sta: Šeško je namreč že od vsega začetka Grčija. Anton in Rozman Martin. Kot jubilejne — desete — bodo letošnje
Nato je sres. šols. nadzornik Peter Mo-1 balkanske igre jako svečano prirejene.
;. SK Ilirija razpisuje medklubski tek za seniorje in juniorje v Planici 22. I. Prijave brez prijavnine se sprejemajo do 22. I. ob 9. v klubskem domu. Start j« ob 10. uri.
;. Gdč. Hela Kovačeva se je prijavila za teniško prvenstvo Nemčije, ki se je začelo v ponedeljek v Bremenu. V tekmovanje bo vstopila šele kasneje.
s. Budge in Vines sta se ponovno srečala v Detroitu. Zmagal je Budge 6:3. 0:6, 13:11.
s. V Parizu je v srečanju za prvenstvo Evrope v srednji kategoriji Francoz Tene premagal Grka Kristoforidisa v 15 runda It po točkah.
s. Teniško prvenstvo skandinavskih držav je zaključeno. Francoz Bolelli je v finalu .nepričakovano premagal Nemca H e it kela 4:6, 6:4, 6:1, 6:4, v singlu dam na j c Danka gdč. Sperlingova premagala svojn rojakinjo gdč? Hollisovo 6:1, 6:2.
s. Kanadsko hokejsko moštvo »Trai' Smoke City« je premagalo reprezentanco Prage s 3:0, a praški LTC samo z 2:1 (1:1, 1:0,' 0:0).
s. Ujpest je na svoji turneji porazil reprezentanco Egipta z 1:0 (1:0). E-dini go! je dosegel Zsengeller.
s. Nemško damsko prvenstvo v umetnem drsanju na ledu si je priborila Lidij?. Veicht iz Monakovega s 355.5 točke, m vseh ostalih vodilnih mestih so Dunavelike.
ELAINE HAMILTON
10
Z.ECE1SJ1 S M m
DETEKTIVSKI ROMAN
PETO POGLAVJE.
Odkritje.
»Ali ni bil to čuden slučaj, da so skoraj vsi, ki so bili nocoj navzoči, poznali Ardeena?« je vprašal Reynolds.
Družba je že odšla, ostali so samo inšpektor, Mansfield in Vane Ingram.
»Ne, inšpektor, ne mislim, da je bilo to čudno,« je odgovoril Ingram. »Igralci in gledališki ljudje delajo v krogu in poznajo navadno večino pripadnikov in vseh z njimi zvezanih. —• Preglejmo jih. Norriugton je podjetnik in tako se je seveda srečal z Ardeenoni. Richard Selcott 'ma zelo pogosto denar v gledaliških 'krah. Gospe Willensove pokojni soprog 'c bil slaven ameriški igralec in Nor-nugtonov prijatelj. O gospodični Burnct-t(>vi ne morem ničesar, povedati. Morate jo prijeti sami. Do nocoj mi je popolnoma neznana.«
»Kakor vse kaže sta bili ona in gospa Willensova prijateljici na ladji kateri se je Norriugton peljal naproti do Southamptona« se je vmeša! Mansfield. »Najbrže je povabil obe hkratu v svojo družbo v Orientalnem. današnji večer.«
Reynolds je zamišljeno pritrdil.
»Vidim.« Zdelo se je, da je za to pojasnitev hvaležen. »In seveda gospa Sel-cottova in njena hčerka sta se seznanili z Ardeenom s posredovanjem gospoda Richarda!«
»Lejla morda že,« je odgovoril Ingram in vzel cigaro. »Ampak Denisa — mislim gospo Selcottovo — je najbrže poznala Ardeena že davno s svojega dela.«
»S svojega dela?« je ponovil inšpektor. Kaj pa dela?«
Igralec se je nasmehnil.
»Takšna je slava!« je vzkliknil. »Denisa Farringtonova je bila zelo znana in imenitna igralka, preden se je pred petimi leti poročila s Selcottom. Norrington in jaz sva jo zvabila nazaj h gledališču in zdaj študira glavno vlogo v Ouentino-
vi novi igri. Imela bo ogromen uspeh. To je vzrok, zakaj ni preveč ljubezni med njenim soprogom in menoj.«
Inšpektor se za to neprijateljstvo med Ingramom in Selcottom ni zmenil, toda pozoren je bil na dejstvo, da je gospa Selcottova brez dvoma lagala. Ali je bi-
lo to zategadelj, ker njen soprog ni imel' rad njenih gledaliških prijateljev? Rey-nolds je želel to izvedeti.
Radoveden je bil tudi, zakaj je šel Ingram k svoji pisalni mizi, se nanjo oprl in skrivaj preizkušal zgornji predal na desni strani. Še bolj pa je hrepenel izvedeti, komu je Mansfield poslal tisti svarilni signal...
Naglo je obrnil inšpektor pozornost na ološčena tla okrog velike perzijske preproge. Sel je po sobi in odrinil nekaj komadov pohištva od zidu. Za zofo se je nekaj svetilo na tleh. Reynolds je to pobral in brž vtaknil v žep, ne da bi tega kdo od obeh drugih opazil.
»Mislim, da vaša postrežnica pospravlja to sobo vsak dan,« se je obrni! k igralcu.
»Da, in to prav temeljito,« je pritrdil Ingram. »In. danes je imela, kakor pravi, generalno pospravljanje. Ob takem pospravljanju moram vselej za dve ali tri ure iz stanovanja in predsoba je polna stolov.«
»Tale zofa - mislite, da jo je ona odrinila?« je kazal inšpektor.
»Na to mesto je bila postavljena šele danes,« je določno rekel igralec. »Cubl sem prepih tam, kjer je stala prej.«
Reynolds je pokazal na široko nesvet-lo progo na parketih. ki so bili sicer prav lepo ološčeni.
»Nekdo je ležal za to zofo v vlažni oble* ki, mislim, in ker danes ni deževalo nekako do pol osmih zvečer, lahko gost:, več ali manj natanko časovno določimo. Tu so sledovi blata, in barve stenske tapete nad spodnjo progo so tudi zamazane. Vidite to, gospod Mansfield?«.
»Morda je postrežnica pozabila ološčit: ta del tal,« je menil advokat.
»Kaj mislite vi, gospod Ingram?« .iv* poudaril inšpektor.
Igralec se je zamračil.
»Tako velikega prostora ni mogla prc-zreti, inšpektor! Saj se ta lisa vleče daleč ven izza zofe!«
»To se je brez dvoma naredilo, ko jc ista oseba lezla ven ali pa v kot za zof:). In mogoče je, da je ta oseba morilec,« j-rekel premišljeno inšpektor.
Mansfield se je vrnil k svojemu na slanjaču ter si prižgal cigareto.
»Ali je to intuicija ali preudarek. spektor?« je dvomljivo vprašal.
»Obojega nekai, gospod Mansfield,« L odvrnil Reynolds.
Vzel je z mize vazo s cvetlicami ter s nalil na robec malo vode. Ko je bil robe; dovolj vlažen, se je pripognil in obrisa z njim ološčena tla, potem pa. steusk-tapeto.
Rezultat je bil jasen. Tam,, kjer so. sc prej tla svetila, je bil moten madež m malo tapetine barve je umazalo robec.
Mariborske drobne vesti
m. Umrla je v starosti 86 let gdč. Terezija Poselil, zasebnica v Mariboru. N. p. v ni.!
m. »Pomlad v zimi«. Preteklo nedeljo je gasilska četa v Studencih pripravila svojim stalnim obiskovalcem veliko presenečenje. Že naslov prireditve sam je privabil v novi gasilski dom rekordno število gostov, ki se niso mogli dovolj načuditi krasni dekoraciji, kakršne niti v mestu mnogokrat ne vidimo. Nad 8000 pomladanskih cvetov je kitilo dvorano in plesni oder. Aranžerji gg. Lešnik Maks, Rusi Ludvik, Podgoršek Ivan in Schrei-ber Franc so skupno z oktetom g. Operč-kala Franca spravili občinstvo v najboljše razpoloženje. Deklamacija male Ruslo-ve Fride je otvorila prireditev, ki je v pestri povezanosti dala naslovu prireditve lep okvir, kakršnega si v Studencih še večkrat želimo. — Obiskovalec.
m. Ljudska univerza v Studencih. Četrtek je posvečen vzgojnim vprašanjem delavske mladine. Poročali .boro učitelji deške ljudske 5ole o svojih izkušnjah pri pouku in vzgoji studenške mladin^, Vab-čmi so zlasti roditelji šoloobvezne mladine. Gg. Kontler, Lintner in Vrane bodo podali »Tedenske novice v besedi in sliki«. Vstopnine ni.
m. Več sto ljudi je opazovalo dečka na 'edeni plošči. Na državnem mostu so se ;r umoma zbirali ljudje, ki so opazovali drzno početje nekega malega dečka. Ob
Pristanu jo neznani pobalin stopil na veliko ledeno ploščo. S kolom se je odrival proti sredini Drave. Imel je srečo, ker je prebrodil široko reko brez nesreče. Ko je prispel na drugo stran Drave, je deček jadrno izginil, ker se je bal stražnika, ki so ga prestrašeni ljudje opozorili na njegovo drzno in nevarno potovanje preko Drave.
m. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru priredi 27. t. m. v Sokolskem domu Svetosavsko proslavo, m. Zastrupljenje z uspavalnimi praški.
V mariborsko bolnišnico so pripeljali 28-letno delavčevo ženo Marijo M., ki je v samomorilnem namenu zavžila več uspavalnih praškov.
m. Prejeli smo: V magdalenskeni mestnem dnevnem zavetišču je uslužbenka A. K. udarila 12-letno hčerko občinskega reveža Frančiško Hrainus večkrat z roko po glavi, tako da čuti močne bolečine. Zadeva je javljena tudi policiji.
m. Nesreča pri cirkularki. V neki lesni industriji v Melju se je sinoči ponesrečil 20-letni delavec Franc Godina s Ptujske ceste. Zaposlenemu pri cirkularki mu je ta odrezala in poškodovala prste na levi roki. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
m. Transmisija je v Zelenkovi tovarni zgrabila 27-letnega vrvarja Pavla Bla-goviča in mu zlomila desno nogo, m. Z zidarskega odra je padel 36-letni delavec Oto Tepež in si nevarno poškodoval hrbtenico..
m. S kolesa je padel 17-letni ključavničarski vajenec Drago Rep iz Bistrice pri .Rušah. Pri padcu si je zlomil desno roko. m. Požar v Slovenjgradcu. Mariborska
orožniška četa je dobila poročilo o požaru v Slovenjgradcu. ki je tamkajšnjemu posestniku Francu Fetarju upepelil gospodarsko poslopje. Škode ie okoli 30.000 dinarjev.
m. Vlomilcem so na sledu. Ta teden sta bila izvršena dva drzna vloma. Vlom v slivniški občinski urad in v razvanjsko šolo sta bila izvršena na podoben način. Preiskava je ugotovila, da so bili na delu isti vlomilci.- Osumljena sta dva postopača od Sv. Miklavža na Dravskem polju, ki sta neznpnokam pobegnila.
m. Prometna nesreča v Tattenbachovi ulici. V Tattenbachovi ulici je včeraj popoldne dvovprežni voz podrl kolesarja Rudolfa Čepa, ki je pri padcu dobil poškodbe na desni roki..
m. Če se pijanec vozi na kolesu. Na Glavnem trgu je včeraj padel s kolesa 51-letni Anton R., ki je bil precej vinjen. Kolesar se je precej nevarno potolkel na obrazu in na levi roki.
m. Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Okrožno sodišče v'Mariboru je uvedlo postopanje za proglasitev mrtvim za Smodeja Franca, rojenega 15. februarja 1888. v Sp. Ljubičnem in pristojnega v Poljčane. Smodej je kot samski posestnikov sin odšel 16. januarja 1916. k vojakom v Maribor in potlej izginil na ruski fronti. — Enako postopanje je uved-
lo sodišče glede F i j a č k a Janeza, posestnikovega sina, rojenega 30. septembra 1892. v Cirkulanah in pristojnega v občino Sv. Barbara v Halozah. Fijačko je odšel 1915. jr vojakom, potlej na fronto v Srbijo in ie baje padel na Kosovem polju.
m. Uro je izgubil. Na Aleksandrovi cesti je izgubil knjigovez Mirko Raner s Teznega žepno uro s športnim obeskom.
X Na visoki ravnini Pamir se je v višini 3000 metrov pojavilo jezero, ki ga zdaj smatrajo za največje na svetu. To jezero je dolgo 70 km, široko pa kilometer in pol. Na nekaterih mestih pravijo, da je globoko okoli 500 m. Jezero se je pojavilo po potresu, ki je, rušeč neko goro. zaprl izliv reki Murhab. tako da se je voda izlila v veliko dolino in napravila jezero.
X Za osmo čudo sveta smatrajo zdravniki osemdesetletnega švedskega kralja Gustava zaradi njegove telesne svežosti in krepkosti, ki si jo je ohranil do tako pozne starosti.
X Najlepše žene na svetu živijo na Islandu. Takšno vest je prinesla v Nev/ York skupina ameriških novinarjev, ki so posetili ta daljni severni otok. Novinarji trdijo, da jih je od desetih Islandk vsaj sedem smatrati za prave lepotice. Od teh sedmerih žena jih je pet več kakor lepih, ostale tri pa bi v lepoti mirno lahko konkurirale z. najslavnejšimi filmskimi zvezdami.
MALI OGLASI
CENI MALIM OGLASOM: V malih OKla&ib stanc vsaVa beseda 5U oar: najmanjša Dristoibina ta te oglase ie din 6—. Dražbe orckllcl. dopisovanja in ženitovaniskl oglasi din I.— oo besodl. Nalmaniil znesek ta le oglase ie din 10— Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek ta enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase sc olačuie takol orl naročilu oziroma ca «c vposlati v olsmo skuoai z naročilom ali oa oo poštni ooložnici na čekovni račnn St- 11.409. Za vse oismcnc odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din _______
Razno
TOMAŽEVA ŽLINDRA
SE JU POCENILA!
13% ne vagonske pošiljke banko vagon Ljubljana po din 92.—, Na drobno iz Maribora po din lil).— za 100 kg. Kmcdjska družba, Maribor, Meljska cesta, tel. 20-83. 35S
■ 1: HOČETE res dobro vino
piti. morate v »Prešernovo klet« priti. Trafenik v Gospo ski ulici. 244
POSTELJNE ODEJE.
posteljno perilo,
pernice.
zglavnike,
madrace,
koce,
posteljno perje
puli,
inleti
Tcenejše v specialni trgovin A. ŠTUHEC. - Stolna ulica 5._____________________1147
ŽENINI, NEVESTE!
Madrace, otomane. kavče kupite solidno in poceni pri Šterbalu, Meljska 2. 311
PEVCI KOBANCI
priredijo veselico dne 22. I. 1939. pri Košiču v Kamnici. Prijatelji vesele zabave in lepega petja vabljeni. Vstop prost. 396
NAKUP IN ZAMENJAVA
zlatu, ur. verižic, prstanov in zobovja. Brezplačna pojasmi-ia glede zastavljalnili listkov. M. Ilger-jev sin. Maribor, Gosposka 15. 387
Prodam
KONCERTNI KLAVIR
(znamke Sclmeigkofer). primeren za društva, na prodaj. Naslov v upravi. 357
ZA TRGOVSKI LOKAL
imam ugodno na prodaj kompletno opremo: pulte, stclaže, s eklene omare itd. Vprašati pri Ivan Bezjak, tovarna olja. Eram. postaja Rače-Fram.
397
Rabljena
KUHINJSKA POSODA
za preproste ljudi na prodaj. Kamnfška c. 10, Maribor. 398
OTROŠKA POSTELJA
skoraj nova, poceni naprodaj. Erjavčeva ul. 6. Melje. 341
MOTORNO KOLO
dobro ohranjeno, 3 k. s., ugod no naprodaj. Mavrič. Kamnica. 399
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ
rabljen, poceni na prodaj. — Valvazorjeva 36. Kramaršič. M2
KLAVIR
dobro ohranjen, naprodaj. Ce na din 1000. Mavrič. Kamnica. .347
Posest
masmtass- ih •-•aasastm.
NA PRODAJ
je hiša z dobro vpeljano gostilno in večja stavbena parcela na prometnem mestu v Mariboru. Ponudba na oglasni oddelek »Večernika« pod »Ugodno«. 228
Sobo odda
Elegantno, sončno SOBO
v centru z uporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi. 390
ODDA SE SOBA
z eno ali dvema posteljama. Ruška c. 3-1, levo. 395
SOBA
s posebnim vhodom se odda boljšemu gospodu. Isto tam sc sprejmeta dve gospodični na stanovanje in hrano. Koroščeva 5-1. levo. 343
ODDAM PRAZNO SOBICO
Vrba nova 28. 350
Stanovanle
soba in kuhinja
se odda stranki brez otrok. Koroška c. 41. 346
SOBA IN KUHINJA
se odda mirni stranki. Einspielerjeva 26. 348
Posojilo
5000 DIN POSOJILA IŠČEM
Ponudbe na upravo lista pod »Državni uslužbenec«. 392
Znanla iell
GOSPOD
srednjih let, samostojni obrtnik. išče samostojno gospo ali gospodično z lastnim stano vanjem: v slučaju obojestran ske simpatije ženitev ni izključena. iz koriščanjc izključeno. Cenjeni dopis na upravo pod »Štev. 400«. 341
Sirite ..Večernik"
lokal
TRGOVSKI LOKAL
se odda takoj v najem. Gostil na Furlan, Tržaška 1. 393
Službo dobi
MLADO DEKLE
se sprejme k otroku takoj. Naslov v upravi. 391
rbcrflu^ jxnAT
t
C2/YU>Sv
AojuLoK/
Slišim imenovati svoje ihte
Prav nič ni čudno, kajti žene se rade pogovarjajo o meni! Posebno pri teni vremenu! Priporočajo me druga drugi kot najboljše sredstvo proti rdeči, hrapavi in razpokani koži. To je pa tudi prav. kajti: Le Nivea vsebuje Eucerit,, krepilno sredstvo za kožo.
KupIm
Kupim
ZLOŽLJIVO POSTELJO
v dobrem stanju. :—
Naslov na upravo »Večernika« pod »Lavrič«. 349
SPOMNITE SE CMD!
Predno se poročite, si oglejte mojo veliko zalogo vseh vrst stanovanjskih potrebščin, kakor: spalnic, jedilnic, modernih kombiniranih sob, modernih in prak-asmmmBmšmmmsaassalmsamsmmPm tičnih kuhinj, otoman, kaučev,
E*W ■■ ■ — _ afrik-in iimnatihmadrac, zaves,
H _ C N K Ek preprog, odej, kocev itd. Dobite pa seveda vse te stvari tndi na
POHIŠTVO
TOVARNA PBHIŽTtA. TAPETNIŠTVU IN VSE STAN0VANI. OPREME
M_ —_ _ mesečno odplačevanje in sicer
K9 ■ R fl brez obresti. Prepričali sc bode-
« W ,et da se kupi na;cene
ULICA 10. OKTOBRA 5
se kupi najceneje samo pri izdelovalcu.
Mal’ položi dar domu na oltar!
t
Mimo je umrla 86 lei stara gospodična
Teziia Poschi
zasebn fca
Blago pokojnico pokopljemo v četrtek. 19. januarja 1939. ob 15. tiri iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškanskem pokopališču. Zadušnica se bo maševala v stolnici 20. januarja ob 7. uri.
Poljanec Marija in sorodniki.
Srez posebnega obvestila I
Potrta v globoki žalosti sporoča podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, gospod
NARAT JAKOB
vodja zemljiške knjige v pok.,
v torek, 17. januarja 1939, ob 23. uri po daljši bolezni, spreviden s tolažili sv. vere v 78. letu starosti Bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 19. januarja 1939, ob 7al6. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo 20. januarja 1939 ob 7. uri v stolni župni cerkvi.
Maribor, 18. januarja 1939. žalujoča soproga Marija In ostali sorodniki.
Za vedno nas je zapustila naša predobra in draga žena, mama in stara mama. gospa
Marija Mareiič
posestnica
Pogreb nepozabne pokojnice bo v Četrtek ob 9. uri zjutraj na kamniškem pokopališču.
Globoko žalujoči ostali.
Izdaj« in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsku tiskarn« d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc ne vračajo. —■ Uredništvo iu ugrava: Maribor,. Kogoiiška ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25.-67, in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.