Łisži o učlielfstvu, šoll, prosveil In JUU —1 Na Japonskem hodi 99% % šoloobveznih otrok v šolo. Univerz je že 45. Osnovnošolski otrok mora poznati poleg japonske abecede in latinice še 2000 črk kitajske pisave. Od srednješolcev zahtevajo, da obvladajo že 5000—6000 črk. Japonski učenci in dijaki so tako preobloženi z učenjem kot nobeni drugi na svetu. Zata pa ie okrog 3200 samomorov letno. Na univerzah zahtevajo toliko, da ne izdela niti tretjina dijaštva končnih izpitov. Nii zgolj slučaj, da nosi skoro vsak japonski dijak naočnike. — Samo 1. 1933. je izšlo na Japonskem 24.025 knjig. — (»Tagespost« od 10. III.) —1 »Vpliv gospodarske krize na naše strokovno nadaljevalno šolstvo in njegova potreba« je naslov daljšemu, temeljitemu članku v »Obrtnem glasniku« od 1. III. —1 Kritja vseh stvarnih potreb za ljud1ske šole, tudi stanarina, se prenesejo z upravnih oz. šolskih občin na banske samouprave, upravne občine pa bodo vzdrževale šolska poslopja. (»Slovenec« od 13. III.) —1 O beračenju šolskih otrok piše »Kmetski list« od 11. III. 1 Med šolsko mladino v Mariboru se je zopet pojavila davica. (»Kmetski liist« od 11. III.) —1 O nujni potrebi reorganizacije discrplinskih podpisov, o kateri je govoril tudi minister prosvete, piše »Pohod« od 10. III. Članek zaključuje s tem-le odstavkom »Dajte učitelju stalnost, dajte mu možnost obrambe in jamstvo, da se ne more nihče nekaznovano obregntiti ob njegovo delo, ,pa boste lahko zahtevali, da bo vršil ono delo, ki ga od njega pričakujete in s piravico zahtevate!« —1 Okrožnico banske uprave, ki govori o tem, da naj se poročila o delovanju učiteljstva v S. K. J. pošiljajo samo ob zaključku vsakega šolskega leta objavlja tudi »Pohod« od 10. III. —1 O incidentu na osnovni šoli v Stari cerkvi, kjer so slovenski učenci, ki so dobili od svojega kateheta nemške listke za velikonočno izpoved, te zmetali pioč — piše »Pohod« od 10. III. —1 O odhodu premeščenega upr. Etnspielerja iz Dola na novo mesto v Dalmacijo piše »Pohod« od 10. III. V isti številki piše tudi o odhodu premeščenega šol. mpr. Kabaja. —1 O koncertu učifeljskega zbora prinaša »Murska Krajina« od 15. III. daljšo oceno, kjer pravi kritik, da je bil koncert kulturen dogodek za Mursko Soboto. —1 Lepe besede v slovo premeščenemu šol. upr. Ivu Miheliču je napisal »Glas naroda« od 11. III. —1 Zaradi starega običaja »prodajanja neveste« polemizira »Domoljub« od 11. III. s tov. Kotnikom iz Moravč in obsoja, da se je »prodajanja neveste« udeležil tudi učitelj. —1 Iz poročila ministra za telesno vzgojo: Leta 1932. je bilo v naši državi 1200 sokolskih organizacij s 163.000 člani, danes štejc 2620 enot s 440.000 člani. Sportnih organizacij je bilo skupaj 1. 1932. 2316 s 168.246 člani, zdaj jih je pa 3926 z 250.454. — Gasilstvo je štelo 1. 1932. 500 čet s 60.283 gasilci, danes pa 2334 enot s 123.980 člani. (»Slovenec« 11. III.) —1 Ob 601etnici šol. upr. Markovška piše »Domoljub« z dne 11. III. o njegovem delu v Ljubnem. —1 Po amandmanu o učbenikih priobčuje »Slovenec« od 17. III. uvodnik, kjer zahteva spremembo zakona v smislu slovenskega samoupravnega šolstva ter posebnega, za naše razmere in naše ljudi razpisanega razpisa slovenskih šolskih knjig. —1 Nikola Tesla bo imel 10. julija 80 let. Proslave se bodo vršile tudi s predavanji o Tesli po vseh šolah 28. maja. (Opozarjamo na knjigo o Tesli, ki je izšla v založbi M. M.) —1 O koncertu »Trboveljskih slavčkov« v Mariboru prinaša »Mariborer Zeitung« od 11. III. skoro celo kolono dolgo oceno, kjer zbor, dirigenta in mlado solistko navdušeno hvali. —1 Lužiškim Srbom niso vzeli Nemci nobene šole, tudi ni bil njih jezik prepovedan v šoli, v cerkvi in v društvih — tako izjavlja nemško poslaništvo v Beogradu. (»GottscheerZeitung 10. III.) —1 O zanimivem učiteljskem zborovanju v Radečah priobčuje »Slovenski Narod« od J0. III. daljše poročilo. —1 Pod rubriko »Razgovori s čitatelji« daje »Glas naroda« od 12. III. učitelju te-le nauke: Cerkvene in šolske oblasti morajo skrbeti za potrebno harmonijo med cerkvijo in šolo. Politikujoč duhovnik ne spada v cerkev, politikujoč učitelj pa ne v šolo. Vzgoja naše mladine se mora vršiti na krščanski moralni podlagi. Učitelj brezbožnik ni usposobljen za vzgojitelja. —1 Šolski pouk v Italiji so zaradi varčevanja s kurivom skrajšali. Odredili so tudi, da naj dobivajo učenci čim manj domačih nalog, da se konsum papirja zjnanjša vsaj za 50%. (Po »Istri« od 7. III.) —1 Sprememba zakona o učbenikih. Prosvetni minister je dobil pooblastilo, da lahko izpremeni in dopolni zakon o učbenikih iz leta 1929., s tem se bo vprašanje slovenskih knjig rešilo tako, kakor zahtevajo naši interesi. (»Slovenski dom« 11. III.) —1 Delo učiteljev: Ciril Pregelj, učitelj v Celju, je izdal noyo pesmarico »Fantje na vasi«. Ta teden je priredil tov. Šuligoj s svojimi »Trboveljskimi slavčki« dva koncerta v Celju, dva koncerta v Ljubljani in enega v Litiji. (Iz listov.) —1 Gospodinjsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel. mislijo ukiniti. (»Nova doba« 13. III.) —1 Po službenl potrebi je premeščen Franc Mlekuž iz Svetja pri Celju. Po njegovi zaslugi se je začela graditi nova šola, ki še ni dograjena. (»Nova doba« 13. III.) —1 V Livoldu, v kočevskem srezu, se je otvoril nov 3. razred, tako ima šola zdaj en nemški in dva slovenska razreda. »Deutsche Zeitung« od 15. III. pripominja, da je slovenskih otrok 40, nemških pa 90. —1 O lepem napredovanju šolskega odra na osnovni šoli v Gaberku piše »Slovenec« od 17. III. —1 Beda šolske mladine v Beogradu. Učiteljstvo Beograda, Zemuna in Pančeva na občnem zboru svoje sekcije je zahtevalo med drugim, naj se pri osnovnih šolah osnujejo šolske kuhinje in zavetišča za revno mladino. (»Jutro« 15. II.) —1 Nove nastavitve, upokojitve in premeščenja učiteljev objavlja »Mariborski večernik« od 16. III. —1 O nabiranju prispevkov za nov šolski prapor v Litiji piše »Jutro« od 15. III. —1 Članek o višji osnovni šoli v Franciji prinaša marčna štev. revije »Meščanska šola«. —1 O premestitvah Janka Štefeta in Draga Kavčiča piše »Jutro« od 15. III. —1 Glede odprave kuluka je izročilo združenje ljubljanske strokovne organizacije državnih nameščencev in upokojencev posebno spomenico. (»Naš glas« 15. III.) —1 Gradiščanski Hrvatje so dobili za svoje manjšinske šole posebnega šolskega nadzornika iz svojih vrst v osebi R. Klandusa, ki je študiral slikarstvo na zagrebški akademiji. (»Marib. več.« 16. III.) —1 O današnji inteligenci prinaša »Slovenija« od 13. III. daljšo študijo, kjer pisec toži, da se polagoma kvaliteta srednjih in visokih šol nivelira na mehkužno in plitvo povprečje meščanskih razvajenčkov.