PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 169 (13.400)
Trst, petek, 21. julija 1989
Stavke in mednacionalni spori vse bolj razdvajajo javnost
Rudarji se vračajo v rove V Abhaziji so se neredi
Vodja vladne delegacije Sljunkov je razglasil sporazum z rudarji iz Kuzbasa - Stavkovni val pa je sedaj zajel tudi Kazahstan - Pozivi k spravi med Abhazi in Gruzijci ne zaležejo
MOSKVA — Stavkovni val v Kuzbasu postopoma pojenja, v Donbasu v Ukrajini in od včeraj tudi v premogovnem središču v Kazahstanu pa rudarji še naprej stavkajo. Škoda, ki jo je doslej povzročila stavka, gre v desetine milijonov rubljev. Vodja vladne delegacije Nikolaj Sljunkov, ki je bil prejšnje dni v Kuzbasu je navedel kot glavni vzrok izbruha stavk vsesplošno zanemarjenost te regije. Pogajanja s stavkovnimi odbori in vladno komisijo je neposredno prenašala krajevna radijska postaja, Sljunkov in poslanec Tejmuraz Avaliani pa sta razglasila dosežen sporazum: premogovniška podjetja bodo dobila široko samostojnost, odslej bodo nadplanski izkop premoga lahko sama prodajala doma ali na tuje s svojimi cenami. Rudarjem pa priznavajo kot delovni čas tudi spust v jame ter proste nedelje in daljše dopuste. V Kuzbasu bodo tudi trgovine bolje založene.
Dogovor med sindikalnimi odbori in vladno komisijo pa je včeraj razdvojil sovjetski tisk. Tednik Moskovske novosti tako piše, kako »preseneča dejstvo, da se mora baza odločati za stavko, zato da pospeši reforme, ki jih načrtuje vodstveni vrh. Želja po reformah je zelo živa,« še piše tednik, »reform pa ni od nikoder in če so, se ljudstvu bližajo prepočasi.« Kljub pozitivnim ocenam rudarske stavke pa Moskovske novosti opozarjajo, da ne sme ta oblika boja postati iluzija, da se samo na ta način doseže veliko in takoj. Pravda pa je včeraj objavila poziv sovjetskih kmetov, ki rudarje rotijo, naj prenehajo s stavko. »Kmetje smo na veliko slabšem položaju, saj je vlada na nas popolnoma pozabila, zaradi tega pa še ne nameravamo pobijati goveda in sežigali žitnih polj,« menijo predstavniki kolhoza Rosija v Donbasu in poziv zaključujejo rekoč, da bodo reforme prišle hitreje NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Shod rudarjev v Makejevki v Donbasu (Telefoto AP)
Poslanska zbornica zavrnila obveznost varnostnih sedežev
RIM — V poslanski zbornici je večina zabeležila nov razkol. Tokrat je prišlo do kreganja (v diplomatskem žargonu bi temu rekli »živahna izmenjava mnenj«) med razpravo o amandmajih, ki naj bi izboljšali dekret ministra Ferrija o varnostnih pasovih in varnostnih sedežih za na jmlajše.
Predmet tolikšne razprave so bili predvsem varnostni sedeži, ki bi jih morali namestiti na zasebnih avtomobilih in v katerih bi morali, s posebnimi različicami, sedeti dojenčki in otročički. Z 168 glasovi za in 163 proti so poslanci sprejeli amnadma, ki ga je predstavil demokristijan Mario Uselli-ni in tako zbrisali varnostne sedeže iz življenja italijanskega avtomobilista.
Po novem naj bi tekstu Ferrije-vega odloka dodali postavko, da morajo »potniki do dvanajstega leta starosti sedeti na zadnjih sedežih«. Nikjer ni navedeno, če morajo biti privezani s pasovi ali ne, to pa bo najbrž prej ali slej predmet nove razprave. Mladi potniki pa lahko sedijo na prednjih sedežih le, če so privezani s primernimi »zadrževalnimi sistemi« (beri: sistemi di ritenuta), ki so v novi in bolj izbrani terminologij
zamenjali prozaične varnostne pasove.
Poslanci so z veliko vnemo prediskutirali tudi tisti odstavek 2. člena Ferrijevega odloka, v katerem je bil govor o mladih potnikih v taksijih. Po novem naj bi zbrisali tako obvezo po varnostnih sedežih za potnike, ki so manjši od štirih let, kot postavko, po kateri so smeli potniki do dvanajstega leta starosti sedeti brez zadrževalnih sistemov, če se je na zadnjem sedežu peljala oseba, ki je imela več kot 16 let. Vprašanje dvanajstletnikov v taksiju je sicer ostalo delno odprto, saj bodo smeli na pot brez varnostnih pasov izključno v mestih. Poslanska zbornica je vsekakor zavrnila amandma, ki ga je predstavil socialdemokrat Caria. Po njegovem mnenju, naj ne bi bili varnostni pasovi obvezni v mestnih središčih od 7. do 22. ure. Komisija je zavrnila amandma z 212 glasovi za in 117 proti.
Člani poslanske zbornice so si bili v laseh tudi zaradi dveh amandmajev, ki so bili osredotočeni na hitrostne omejitve in so predvidevali različice glede na kubike raznih motorjev. Sedaj bo o sedežih, varnostnih pasovih in zadrževalnih sistemov razpravljal senat.
V letalski nesreči umrlo 117 potnikov

t.
■>-<-
*
4 I
X
* I.

ki j^.letalski nesreči v Iowi je izgubilo življenje 117 potnikov letala DC-10, kate_. ,el° na Pr°gi Denver-Chicago. Nesrečo je preživelo 176 oseb, med ^doh®11 80 tudi pilot, ki je z izredno spretnostjo preprečil, da bi nesreča strn-n i ?brise Prave katastrofe, in vseh enajst članov posadke. Letalo je glavilo, ker je popolnoma odpovedal hidravlični sistem.
*^a sliki (telefoto AP): reševalna akcija v Sioux Cityju
NA 12. STRANI
Pred današnjim srečanjem s tajniki vladne koalicije
Seznam ministrov zadnja ovira za sestavo Andreottijeve vlade
DUŠAN KALC
RIM — Nad Rimom je razpotegnjena razbeljena odeja dušljive sopare. Delovni ritem se v takšnih razmerah nujno upočasni. To pa očitno ne velja za rimske kovačnice oblasti. Zdi se, kot bi julijska pripeka blagodejno vplivala na vladno krizo, ki je bila dva meseca »zamrznjena« in se je začela sedaj končno taliti. Naenkrat je postala rešitev vladne krize stvar ur in ne več dnevov. Včeraj so se vsepovsod pretakali glasovi, da bo Andreotti, človek izrednih izkušenj in železnih živcev, že danes, po srečanju s tajniki petih strank, izročil predsedniku republike Cossigi seznam ministrov nove vlade. Morda je to pretirano, zato pa je nadvse verjetno, da bo to storil jutri dopoldne. V tem primem bi že v pondeljek zjutraj sklical ministrski svet za imenovanje podtajnika predsedstva vlade (ki bo njegov zvesti sodelavec Cristofori) in ostalih podministrov. Prihodnjo sredo pa naj bi se že predstavil v senatu s svojim programom.
Včerajšnje politično dogajanje je bilo v skladu z že omenjeno soparo na videz dokaj mlahavo. Nikomur se ni dalo dajati izjav in pogrevati polemik, tako da so bili kolegi tiskovnih agencij praznih rok. Dan je bil uradno proglašen za dan razmisleka, tako za Andreottija, kot za vodilne organe petih strank »nove« večine. V resnici pa je bil dan vročičnih stikov, pogajanj, kreganj in prerekanj znotraj in izven strank za oblikovanje seznama ministrov. Hkrati pa se je že začela tudi divja tekma za podministrska mesta.
Medtem ko je glede imenovanj prava zmeda, ni več težav v političnem smislu. Če pa bi se med današnjim vrhom petih pokazala še kakšna ovira, jo bo Andreotti s svojo izkušenostjo znal odstraniti. Takšno je namreč mnenje vseh političnih opazovalcev.
Nared je tudi program, ki ga je Andreotti že preveril s predstavniki petih strank, in tudi v tem pogledu ne bi smelo priti do posebnih težav. Danes se bo vsekakor tudi o tem izrekel vrh petih tajnikov. Od političnih strank ni bilo slišati včeraj nobenih posebnih ugovorov glede programa. Oglasil se je samo Craxi, toda ne z ugovorom, temveč s priporočilom. Socialistični tajnik je namreč dal izjavo, s katero je želel podčrtati, da je treba dati prednost boju proti mamilom.
Kaj pa o Andreottijevem programu menijo družbene sile v Italiji. Mnenja so deljena. Confindustrii so Andreottijev! nameni všeč, levičarskim sindikatom pa ne dišijo preveč. Predsednik Confindustrie Pininfarina je včeraj na skupščini industrijcev iz Ternija dejal, da bo vlada, kakršno si zamišlja Andreotti, lahko bistveno prispevala h gospodarskemu razvoju ter usposobila državo za zahtevne naloge, ki jih bo prineslo evropsko enotno tržišče. Pininfarina je še pristavil, da bo pravo preizkušnjo predstavljal gospodarski manever, vendar ne bo mogoče po njegovem uresničiti učinkovite gospodarske politike brez institucionalnih reform.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Boj proti pojavu alg
NA 4. STRANI
D □ D
Dolge kolone tovornjakov na mejnem prehodu na Fernetičih
NA 5. STRANI
Pred 20 leti na Luni
V ZDA so včeraj počastili dvajsetletnico izkrcanja na Luni. O pomenu tega dogodka pa so razmišljali tudi nekateri italijanski kulturni delavci
NA 9. STRANI
Sestava nove vlade ne bo lahka naloga
Jaruzelski je včeraj prisegel v parlamentu
VARŠAVA — Novi poljski predsednik VVojciech Jaruzelski, šesti po vrsti, je danes prisegel v parlamentu (na sliki). Glede edinega glasa, ki mu je omogočil izvolitev, pa novi predsednik ni imel pomislekov. V kratkem nagovoru parlamentarcem je dejal, da ga ta resnica ne plaši in da bo kljub vsemu skušal biti predsednik vseh Poljakov brez izjeme. Nato je povabil opozicijo k plodnemu sodelovanju in poudaril, da »država ne more zaupati v stabilnost brez globokih reform, a da globoke reforme lahko ustvari samo stabilna država«. O bodoči vladni koaliciji pa se še ni izrekel.
Opozicija ni zamudila priložnosti in je novoizvoljenega predsednika večkrat opozorila, da je »usodni« glas jasno opozorilo, da Jaruzelskega velik del družbe ne mara. »Od njega bo sedaj odvisno, kakšen predsednik bo,« sta na primer izjavila Geremek in Ku-ron in dodala, da je prav tako od njega odvisno, kako bo sodeloval pri uresničevanju napovedanih reform.
Kljub čistemu morju in begu turistov z italijanske obale
Nespodbudni turistični podatki: v Jugoslaviji precej manj gostov
LJUBLJANA — V Jugoslaviji letos ni moč pričakovati, da bi dosegli lanske turistične rezultate. To je ugotovitev, ki je danes, na vrhuncu turistične sezone, že bolj ali manj jasna in jo bistveno ne bo mogel spremeniti niti eventualni boljši obisk v septembru in kasnejših jesenskih mesecih. Od Portoroža do črnogorske obale namreč v teh dneh poročajo o povprečno 15- 20-odstotnem zmanjšanju števila turistov, predvsem na jadranski obali pa ob tem povsem različno ocenjujejo vzroke za takšen padec obiska.
Če bi se o tem pogovarjali zgolj na osnovi dogodkov zadnjih dni, bi seveda lahko »krivico« za takšen obisk prevalili na pojav alg, čeprav ob jugoslovanskem delu jadranske obale niti nimajo posebnih težav s cvetenjem morja, še posebej ne južneje od Reke. Turistov kljub temu ni dovolj in zdi se, da se bo ta pomembna jugoslovanska gospodarska dejavnost letos prvič soočila z že dolgo napovedovanim dejstvom, da se večletno padanje standarda v državi prej ali slej mora odraziti tudi na seštevek turistične sezone. V Jugoslaviji vse doslej v poletnih mesecih namreč ni bilo opaziti, da bi Jugoslovani hodili manj na dopust, kar so kazale tudi vse statistike. Letos se bo prvič po osvoboditvi zgodilo, da bo turistična mesta ob obali in na kontinentu obiskalo več tujih kot domačih turistov, menda bo ta odstotek za celih 15 točk v korist tujcev. Razlogi so že v omenjenem padanju standarda in pa v nepripravljenosti večjega dela turističnega gospodarstva, da bi prilagodili ponudbo tudi gostom z manjšimi plačilnimi možnostmi. Vse do sredine julija so iz številnih turističnih središč namreč poročali, da ni nobenih možnosti za uvajanje popustov, sedaj pa se je
pokazalo, da je teh možnosti kar veliko, pričakovati je, da jih bo v prihodnjih dneh še veliko več.
V tem trenutku kaže, da bodo letošnje načrte dosegli samo ob slovenskem delu obale, kjer beležijo relativno ugodne rezultate, najtežje pa je ob črnogorski obali in na območju Dubrovnika, kjer je obisk manjši tudi do 30 odstotkov. Za obe omenjeni območji sicer velja, da že nekaj let beležita negativne trende in poznavalci pravijo, da je to predvsem posledica precenjevanja tamkajšnje ponudbe. Nekatere tuje agencije, predvsem iz ZR Nemčije, so namreč zadnja leta precej zmanjšale število gostov, ki so jih pošiljale proti tem ciljem, vzrok so bile visoke cene.
Ob obali v tem trenutku upajo, da bi takšne rezultate lahko v precejšnji meri popravili turisti iz Italije, saj bodo morda nekateri Italijani zaradi pojava alg zamenjali svoj počitniški cilj. To so zaenkrat seveda le želje, kaj se bo pa zares zgodilo, bomo lahko videli šele avgusta. V tem trenutku je kljub vsemu že jasno, da bodo takšna turistična gibanja prav zagotovo vzpodbudila razčiščevanje in odpravljanje vzrokov za nekatere tradicionalne slabosti, ki so jih turisti srečevali ob Jadranu tudi letos. Mislimo na slabo PTT zvezo, težave pri menjavi deviz, številna odprta gradbišča v nekaterih mestih in podobno. Najlažje bi namreč bilo, če bi krivico za slabšo sezono prevalili zgolj na cvetenje morja; iz Istre in Hrvaškega primorja pa doslej še ni bilo primera, da bi kakšen turist zapustil Jugoslavijo zaradi te nadloge.
ROBERT MECILOŠEK
Kitajska zelo kritična do tujine ki se preveč vtika v njene zadeve
PEKING — Kitajske oblasti so zavrnile zahtevo ES, ki je hotela, da bi zunanji opazovalci prisostvovali procesom proti osebam, ki so bile obtožene protivladne dejavnosti. V Parizu se je že zbrala skupina kitajskih disidentov, ki bi radi ustanovili Demokratsko kitajsko fronto. (Na sliki AP tiskovna konferenca DKF)
Kitajci so bili zelo kritični tudi do ZDA, iti so uvedle ekonomske sankcije. Kitajske oblasti so izjavile, da gre za grobo in nedopustno vmešavanje v notranje zadeve tuje države.
Na Kitajskem so vsekakor uvedli nekatere protiukrepe. Sekira je najprej obglavila tuji tisk. Po novih predpisih, o katerih je obsežno poročal glasnik zunanjega ministrstva, naj bi na Kitajskem prepovedali prodajo tujih listov, ki niso v skladu s »kitajsko notranjo politiko«, oziroma onih, ki »žalijo narod«.
Tajne službe in Epoca staknile anonimnika?
PALERMO — Italijanske tajne službe so menda že ugotovile, kdo je oseba, ki je natipkala na povsem navadnem in izredno rabljenem pisalnem stroju anonimna pisma, v katerih je neznanec blatil delovanje preiskovalnega sodnika Gio-vannija Falconeja. Tajne službe so menda javile, da bodo obdržale naj strožjo tajnost glede imena, vsaj do zaključka vladne krize. S sestavo nove vlade naj bi bila Italija dovolj močna za novo preizkušnjo, ki bi lahko imela, vsaj po menju glasnikov tajnih služb, destabilizacijski učinek.
Izjave tajnih služb lahko samo še podžgejo, radovednost prebivalstva, ki je že nekaj dni z velikim zanimanjem sledilo aferi anonimnih pisem, v katerih je pisalo, da je sodnik Falcone zlorabljal svoj položaj in izkoriščal svojo preiskovalno
moč ter si na svojstven način lastil izjave skesanih mafijašev.
V anonimnih pismih je neznani avtor navedel mnogo podatkov, ki so bili znani izključno ožjemu krogu Falconejevih sodelavcev in kolegom, ki so se ukvarjali s protima-fijskimi preiskavami.
Tednik Epoca pa je nekoliko iz-nenadil tajne službe in javil, da bo v naslednji številki podrobno poročal o anonimniku. Ta naj bi bil sodnik Alberto Di Piša, ki se od leta 1978, ko so ga iz Pize premestili v Palermo, ukvarjal z najbolj žgočimi preiskavami. Kdo je prišepnil novinarjem Epoce veliko »tajno«, je seveda skrivnost, verodostojnost vira in informacije pa bomo lahko preverili šele potem, ko bodo tajne službe objavile svoje poročilo. Sodnik Di Piša je bil obveščen o pisanju Epoce in je izjavil, da še ne ve, kako bo reagiral, sicer pa trdi, da je nedolžen.
•	Rudarji se vračajo
le, če se bo utrdila enotnost in solidarnost med vsemi kategorijami delavcev.
Medtem pa so medetnične razprtije med Gruzijci in Abhazi pripomogle k temu, da so letoviš-čarska mesta ob Črnem morju vse bolj podobna begunskim taboriščem. Na tem področju namreč vlada zatišje, ki pa je polno napetosti in nič ne kaže, da se bo položaj kmalu sprostil. Prva sekretarja partijskih organizacij Gruzije in Abhazije sta brez uspeha po radiu in televiziji te avtonomne republike pozvala rojake, naj prenehajo z mednacionalnim spovraštvom, nova poročila o izgredih pa se kljub temu kar vrstijo.
•	Seznam ministrov
Povsem drugačno je stališče tajnika sindikata CGIL Bruna Trentina, za katerega Andreottijeva programska usmeritev sploh ni perspektivna in spodbudna in se glavnih problemov sploh ne dotakne. Vse ostaja pri starem, tako na področju politike, kot na področju institucionalnih reform. Zelo reven je tudi gospodarski program, saj sploh ni znano, kaj namerava Andreotti ukreniti na področju javnih dolgov.
Programi pa v splošnem ne vzbujajo več prevelike pozornosti, ki je usmerjena bolj v sezname morebitnih ministrov. Andreottijeva vlada bo v bistvu nekakšna ponovitev prejšnje vlade. Formula je ista, programi so podobni, le De Mite ne bo več zraven. Pa še v treh ključnih ministrstvih bo prišlo do bistvenih sprememb, to je v zunanjem, zakladnem in obrambnem ministrstvu. Zakladno ministrstvo namerava Andreotti poveriti bivšemu guvernerju Italijanske banke Guidu Carliju. Zunanje ministrstvo hočejo po vsej sili imeti socialisti, zaradi katerega pa so se tudi pošteno kregali med sabo. Kaže, da bo vanj stopil Amato. Glavna včerajšnja novost pa je ta, da bi prevzel podpredsedstvo vlade Martelli, medtem ko naj bi glavni pretendent De Michelis ostal praznih rok. Očitno je bivši podpredsednik padel v nemilost. Tretja bistvena novost je obrambno ministrstvo, ki ga bo od liberalca Zanoneja povzel demokristjanski predstavnik leve struje Martinazzoli. Na ta način bi KD izgubila eno ministrstvo (za obrambno ministrstvo bo morala namreč prepustiti liberalcem dve manj pomembni mesti). Prav zato ni izključeno, da si bo Andreotti izmislil še eno ministrstvo, da bi njegova stranka ohranila, kot doslej, 16 mest. Še vedno je odprto tudi vprašanje Romite, ki ga zaenkrat sicer ni na seznamu, a bi znal prevzeti mesto evropskega parlamentarca La Pergole. Tudi de-mokristjanska levica še ni dokončno izbrala.
Italijanski admiral na obisku v Sloveniji
BLED Načelnik generalštaba oboroženih sil SFRJ general polkovnik Stevan Mirkovič se je včeraj na Bledu srečal z načelnikom generalštaba obrambe oboroženih sil Italije admiralom eskadre Mariom Portom.
Srečanje in razgovori načelnikov so potekali v delovnem vzdušju. Ugotovila sta, da je mednarodno sodelovanje uspešno in da so zagotovljeni vsi pogoji za nadaljnji razvoj tega sodelovanja, (dd)
Bogič Bogičevič član predsedstva iz BiH
V leskovškem zaporu pazniki prekoračili pooblastila do albanskih »izolirancev«
LJUBLJANA — Kot je sporočila uradna agencija Tanjug, so pravosodni organi v Leskovcu začeli z uradno preiskavo proti dvanajstim delavcem leskovškega občinskega zapora. Utemeljeno so osumljeni, da so pri opravljanju službene dolžnosti prekoračili pooblastila. Komandirja straže v tem zaporu pa so že suspendirali.
Kot pravi sporočilo, so preiskavo sprožili po obvestilu, da so pazniki v zaporu konec letošnjega marca uporabljali silo proti 41 osebam s Kosova, ki so bili od tam odpeljani v leskovški zapor v »izolacijo«. Večina prizadetih »izolirancev«, ki so albanske narodnosti, je že dala izjavo pred tožilcem.
SARAJEVO — Skupščina Bosne in Hercegovine je včeraj na plenarnem zasedanju s tajnim glasovanjem izbrala magistra Bogiča Bogičeviča za člana predsedstva Jugoslavije iz te republike. Kot edini kandidat socialistične zveze, potem ko je poprej na referendumu prepričljivo premagal četverico kandidatov, 'je Bogičevič včeraj od 217 možnih dobil 198 glasov. Bogič Bogičevič se je rodil leta 1953 in je tako najmlajši član jugoslovanskega državnega predsedstva, (dd)
Tako so prvič sicer posredno, a uradno potrjena pričevanja ljudi, ki so jih s Kosova po marčevskih nemirih odpeljali v zapore v Srbijo v tako imenovano »izolacijo« (zapor brez sodnega postopka, neke vrste internacija), o nečloveški obravnavi in mučenjih, ki so jih jugoslovanski časopisi v zadnjih mesecih na veliko prenašali. Po svoje se tako uresničuje napoved predsedstva Jugoslavije, ki je pred dnevi sporočilo, da se nihče več ne nahaja v pravno sumljivih okoliščinah »izolacije«, da bo poskrbelo za red tudi na področju delovanja represivnih državnih organov, ki so v stiku s kosovsko situacijo. (D. V.)
Neuvrščeni: posodabljanje gre skozi samokritičnost
Priprave na bližnji deveti vrh neuvrščenih, ki bo prve dni septembra (se pravi, še kako kmalu) v Beogradu, so v bistvu še zmeraj enigmatične. Kakšna bodo posamezna stališča ali predlogi, da bi gibanje dejansko razmahnili, še ni dano vedeti. Listine sicer pripravljajo (posamezne države udeleženke naj bi jih dobile vsaj štiri tedne pred začetkom konference), vsebina pa je še popolna skrivnost.
Na zadnjem zasedanju Zvezne konference Socialistične zveze v Beogradu, ki je bilo pred dnevi in ni uspelo, ker je med potekom več kot polovica delegatov zapustila zasedanje, je zunanji minister Lončar sicer govoril o pripravah; bili pa so to bolj tako rekoč »elementi«, kakor jih je imenoval tudi sam. Omenil je tudi nekatera izhodišča, toda ne dovolj odločno. V glavnem vemo, da bo treba gibanje posodobiti in ga napraviti bolj stvarnega. V Jugoslaviji se to ve že dolgo.
Glede na tako meglene priprave (ne oziraje se na to, da se bo o vsebini določenih listih in predlogov že zavoljo mednarodnega bontona kajpak zvedelo šele na konferenci) je razumljivo, če se javnost sprašuje zlasti o ključnih problemih in kako jih na konferenci nameravajo razčiščevati in usmeriti. Bistvena je seveda nova tako rekoč »identifikacija« gibanja. Udeleženci bodo morali odgovoriti zlasti na vprašanje, zakaj je še potrebno, se pravi dokazati, da se ni izčrpalo.
Opazovalci, ki spremljajo sicer skrivnostne priprave, menijo, da se bo morala tokrat konferenca, glede na to, da smo prišli resnično do razpotja, jasno izreči o tem, kaj napraviti v lastnih vrstah, kaj pa pri problemih in pojavih, ki imajo svetovno razsežnost. Pogosta je trditev, da bi se moralo gibanje na konferenci v Beogradu dokončno in zavestno znebiti oznake, da obsega samo zaostale dežele in da je nekak njihov zastavonoša.
Dejstvo je, pravijo, da vloga gibanja ne bi smela več biti sekundarna, podrejena, marveč naj bi se gibanje neposredno in smelo vključevalo v konkretne probleme svetovnega razvoja. Le tako bi potrjevalo svojo veljavo.
Še kako utemeljena so zato priporočila, naj pripravljalci, zlasti pa seveda Jugoslavija, ki bo gostitelj konference, pohitijo z »oblikovanjem idej«, pravzaprav z novimi idejami, ki naj dajo gibanju nov zagon.
Te tako rekoč nove ideje, je slišati, pa naj bi zadevale predvsem tiste probleme, ki so žgoči v
današnjem svetu in bodo še bolj v bodoče. Gre na primer za nesluteni tehnološki napredek, za ekologijo, za človekove pravice, za mamila in drugo, ki so sicer res na dnevnem redu svetovnih dogajanj, toda še premalo udarno in organizirano. Združeni narodi se kajpak trudijo, toda so prepočasni. Aktivna prisotnost neuvrščenih pri teh vprašanjih bi še kako vplivala na »mobilizacijo« svetovnih silnic, kakor je rekel Perez de Cuellar na zadnjem zasedanju svetovne organizacije.
Osrednje vprašanje, ki resnično terja »posodobitev«, zadeva gospodarske odnose v svetu. Jez med Severom in Jugom je vse globlji. Problem dolgov, ki segajo že v astronomijo, je za »tretji svet« (pa tudi za druge) življenjskega pomena. Vendar se pred bližnjo konferenco v Beogradu preriva v ospredje stališče, da neuvrščeni pri tem ne bi smeli več igrati »pasivne vloge«, v glavnem moledovati pri bogatih deželah, naravnost prositi za razumevanje in pomoč, marveč naj bi končno pripravili vrsto konkret-
nih predlogov (seveda naravnanih na svetovne razmere in možnosti), predvsem pa naj bi sami pričeli odločneje spreminjati lastno gospodarsko podobo.
Potrebna bo namreč večja samokritičnost. S tem jim bodo tudi bogatejši intenzivneje pomagali. Problem pa je seveda tudi pri medsebojnem gospodarskem sodelovanju neuvrščenih, pri čemer je domala popoln zastoj. Izrazit primer je prav Jugoslavija, ki izvaža v neuvrščene dežele 16, uvaža pa komaj 14 odstotkov blaga. Teza o tako imenovani večji »regionalizaciji« gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi in drugimi pa je tista, ki bi morala pričeti prevladovati v svetovnih odnosih.
Opazovalci opozarjajo tudi na problem razo-roževanja, ki ga neuvrščeni kajpak stalno na-glašajo, obnašajo pa se nasprotno od deklarirane politike. Na svetu je danes 28 primerov vojne, no, 22 vojnih stanj je med neuvrščenimi. Ti namenjajo vsako leto oboroževanju okrog 35 milijard dolarjev. Pred beograjsko konferenco izstopa zdaj mnenje, naj bi se neuvrščeni jasneje izrekli tudi o takem obnašanju in naj bi se sami pričeli razoroževati. Njihova vloga v mednarodnih razorožitvenih tokovih bi se na ta način še kako okrepila.
V tem je namreč problem. Neredko neuvrščeni govore eno, delajo pa drugo. Prenova gibanja, ki naj bi jo spodbudila bližnja beograjska konferenca, naj bi namreč izhajala prav iz odprave tega nonsensa.
MIRO KOCJAN
Po včerajšnjem sklepu deželnega sveta
Referenduma o lovu v naši deželi ne bo!
TRST — Ker se člani predsedstva deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, skupno s tremi strokovnjaki, ki jih je izvolila skupščina, niso soglasno izrekli o dopustnosti predlogov za sklicanje dveh referendumov, je o njim morala včeraj razpravljati deželna skupščina.
Po nameri predlagateljev bi bilo treba s prvim referendumom odpraviti deželni zakon št. 29/66, ki določa predpise za zaščito divjadi, za lov ter roke in načine za lov divjadi. Obenem bi z referendumom morali odpraviti tudi 12. člen deželnega zakona št. 11/83, ki urejuje lov in ribolov znotraj naravnih parkov in območij krajinske zaščite.
Razprava o vprašanju je bila, kot vedno doslej, zelo živahna, ker tudi v strankah ni enotnih stališč o tem problemu. Z različnimi stališči so v razpravo posegli svetovalci Brezigar (SSk), Ca-vallo (Proletarska demokracija), Vivian (Zeleni), Cisilino (PSDI), Wehrenfennig (Zelena lista), Gambassini (Lista za Trst), Coiro (MSI-DN), Bratina (KPI), Bulfone (PSI) in Braida (KD) ter pristojni odbornik Vespasiano (PSI). Sledilo je glasovanje dveh resolucij, ki sta z različnima utemeljitvama predlagali dopustnost oziroma nedopustnost predloga o sklicanju referenduma. Za sprejetje dokumentov je bila potrebna absolutna večina (32) glasov. Z 41 gla-
sovi (krščanske demokracije, socialistov, socialdemokratov, republikancev, Liste za Trst in misovcev) proti 13 (proletarske demokracije, komunistov, zelene liste, zelenih in Slovenske skupnosti) je bila odobrena resolucija, ki so jo predložile svetovalske skupine KD, PSI, PSDI, MSI in Lista za Trst, in ki v bistvu zavrača sklicanje referenduma. Z glasovi istih strank pa je bila zavrnjena resolucija DP, zelene liste in zelenih, ki pa je zahtevala sklicanje referenduma.
Skupščina se je nato spoprijela z drugim predlogom referenduma. Razprava je bila tokrat krajša, ker je bil deželni svet soglasno mnenja, da je možno sklicati referendum, s katerim se bo prebivalstvo lahko izreklo o ukinitvi deželnega zakona št. 42/88. Omenjeni zakon prenaša določila državnega zakona št. 431 (tako imenovanega zakona Galasso) tudi na deželno ozemlje glede zaščite področij posebnega krajinskega pomena.
V razpravo so posegli svetovalci Brezigar (SSk), Cavallo (DP), Vivian (zeleni), Rossi (zelena lista), Cecovini (Lista za Trst), Coiro (MSI), Sonego (KPI), Bulfone (PSI), Dominici (KD) in v imenu deželnega odbora socialist Car-bone. S tem je torej stekel postopek za izvedbo tega referenduma.
Obeležje letalcu Josipu Križaju
ILIRSKA BISTRICA — Na Jarmov-cu pod Snežnikom bodo v soboto dopoldne odkrili spominsko obeležje primorskemu rojaku, letalcu Josipu Križaju, ki se je tam na službenem poletu proti Reki ponesrečil 8. oktobra leta 1948. Josip Križaj iz Koprive na Krasu se je kot letalec uveljavil že v španski republikanski armadi, svojo kariero vojaškega pilota pa je nadaljeval tudi kot pilot in letalski inštruktor v NOB ter kot aktivni častnik v JLA. Odkritje spomenika sodi v program prireditev v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda. Prireditelji, občinski odbor ZZB NOV, planinci in odbor za postavitev tega obeležja so jutri ob 8. uri zagotovili tudi prevoz z bistriške avtobusne postaje na Gomance oziroma do Jarmovca, ob povratku pa planinci z občinsko zvezo telesnokulturnih organizacij za ljubitelje rekreacije pripravljajo tudi pohod od Jarmovca preko Orlovice do Gomancev.	J. O.
A MITSUBISHI
COLT 15.400 DEM LANCER 16.600 DEM GALANT 18.500 DEM
Garancija tri leta, dobava takoj.
Unikomerc Zagreb
Predstavništvo Ljubljana
Celovška c. 147, tel.: (061) 555-033, 555-458
Godci harmonike od Domja uspešno nastopili v Aktnu
AHTEN — Godci diatonične harmonike od Domja, pa tudi iz drugih krajev naše pokrajine, si vse bolj utirajo pot v vrh najboljših izvajalcev tega inštrumenta.
Na začetku tega meseca je bil v Ahtnu (Attimis) v Beneški Sloveniji mednarodni natečaj za diatonično harmoniko s podelitvijo mednarodnih nagrad. Potekal je v grajskem parku, last grofov Attimis.
Uspeh, ki so ga naši godci dosegli, je bil zelo lep ter potrjuje ugotovitev, ki smo jo v naših člankih, komentarjih in poročilih že večkrat zapisali in sicer, da je diatonična harmonika med nami zelo priljubljen inštrument, da nanjo z veseljem igrajo starejši, vse bolj pa tudi mladi godci.
Tekmovanja v Ahtnu so se naši harmonikarji že večkrat udeležili in vedno z uspehom. Tokrat se ga je udeležilo kar 17 harmonikašev, ki se redno udeležujejo prireditev v sklopu Glasa harmonike", povezanega s šolo, ki poteka v društvu Fran Venturini pri Domju.
Letošnji udeleženci so bili: Tiberio Maver, Sergio Ražman, Palmiro Krmec, Aleš Kodarin, Vladimir Kokošar, Emilio Gamboz, Emil Maver, Mario Ražem, Denis Novato, Andrej Canciani, David Malon, Franka David, David Danieli, Paolo Gianello, Gordon Knal, Giovanni Križman in Renato Debernardi.
Skupin, v katerih so naši harmonikaši nastopali, je bilo letos kar precej in sicer: skupina za soliste do vključno 14. leta, za soliste od 15. do 18. leta starosti, skupina za soliste od 18. leta dalje, skupina v katerikoli zasedbi in skupina E za harmonikaše brez omejitve starosti.
Vsak tekmovalec je moral izvesti eno polko in en valček, ali mazurko, po lastni izbiri.
Mednarodna komisija je ocenila izvedbo in dodelila nagrade, štipendije, kvalifikacijske diplome in diplome za sodelovanje.
V svojih kategorijah so se tako zelo lepo uveljavili: David Malon iz Štramar-ja, na drugem mestu Denis Novato od Krmenke in na tretjem Andrej Canciani iz Doline. V skupini do 18. leta starosti je prvo mesto odnesel David Danieli od Ferlugov, drugo pa Franka David iz Portoroža. V tretji kategoriji je četrto mesto zasedel Paolo Gianello od Ferlugov, v skupini katerekoli zasedbe pa je tretje mesto zasedel Tiberio Maver iz Boljunca.
Kot smo že zapisali, so se naši godci omenjenih tekmovanj udeleževali že Pretekla leta ter odnesli tudi prva in druga mesta. Letos je bila udeležba številnejša in torej tudi selekcija večja in strožja.
Naši godci, v glavnem gojenci svetovnega prvaka na diatonično harmoniko, Prof. Zorana Lupinca, so z letošnjimi uspehi zadovoljni ter si samo želijo, da bi mhko, pod vodstvom svojega mentorja, ki jih je naučil tudi posebne tehnike l9ranja, po tej poti še nadaljevali.
Naša javnost je z doseženimi uspehi in z delom, ki ga opravljajo harmonikarji na diatonično harmoniko (frajtonarco) lahko samo zadovoljna.
NEVA LUKEŠ
Tudi v Lipici igrajo golf
LIPICA — V Kobilarni Lipica so prejšnji teden končali urejanje novega igrišča za golf. Na njem so kljub temu da teren še ni uradno odprt, najbolj neučakani privrženci tega športa že odigrali prve partije. Skoraj hkrati so končali tudi gradnjo štirih novih igrišč za tenis, tako da v tem kraškem turističnem centru sedaj lahko naenkrat ponudijo 6 peščenih in eno asfaltno teniško igrišče. Čez nekaj dni bodo končali tudi opremljanje nove jahalnice in tudi to novost takoj vključili v svojo športno ponudbo.
Ob ne preveč dobrih statističnih podatkih o obisku in zasedenosti hotelskih zmogljivosti v prvi polovici letošnjega leta se v Lipici lahko pohvalijo s precej boljšim poslovanjem v juliju. Tako se je julija (verjetno tudi zaradi cvetenja morja tukaj močno povečalo število izletnikov, v istem času pa imajo 8 odstotkov več gostov kot lani tudi v hotelih. Zato se je kljub izkoristku zmogljivosti v prvih šestih mesecih skupni letošnji obisk že povzpel na lansko raven. Ob občutno manjšem zanimanju domačih gostov sedaj med obiskovalci prevladujejo Angleži in Nemci, medtem ko je med hotelskimi gosti največ Italijanov, Nemcev in Nizozemcev.	J. O.
Na letošnji »Mladi briezi«
Otroci odkrivajo zaklade Rezije
(Foto Ferrari)
REZIJA — Preko petdeset otrok iz Nadiških dolin se te dni mudi v Reziji. Študijski center Nediža je letošnjo izvedbo Mlade brieze, dvotedenskega kulturno-rekreativnega letovanja, priredil že drugo leto zapored na Ravanci. Mlado briezo, ki letos že šestnajsta po vrsti, so si omislili, da bi otrokom iz Benečije dali možnost spoznavanja svojega izvirnega jezika in kulture. Na začetku, pred katastrofalnim potresom v Furlaniji se je letovanja, ki se je doslej zvrstilo v Tribilu, na Matajurju, v Istri, v Špetru, v Klodiču, Žabnicah in v Trstu, udeleževalo tudi preko sto otrok, tudi sedanje število pa seveda ni zanemarljivo.
Otroci, ki se bodo jutri vrnili domov, so od bivanja v Reziji marsikaj odnesli. Razdeljeni v štiri skupine so se ukvarjali z raznimi dejavnostmi, ki so segala na področje kulture, zabave in telesne vzgoje. Obiskovali so tečaj slovenščine, ki jo starejši udeleženci Mlade brieze že vešče obvladajo, učili so se narečnih pesmi in se lotevali raznih raziskav. Kipar Darko iz Čedada jim je praktično pri-
kazal, kako se oblikuje izdelke iz keramike in ravno nad tem so bili otroci zelo navdušeni, vse svoje izkušnje pa so dan za dnem pridno zapisovali in jih bodo objavili v svojem »gi-ornalinu«.
Posebno razveseljiv je nov odnos krajevnega prebivalstva, ki je letos tudi sodelovalo pri ocenjevanju natečaja ex tempere otrok Mlade brieze. Koordinatorka letovanja Marina Černetič nam je o tem povedala naslednje:
»Lani smo imeli s tukajšnjimi prebivalci nekaj težav. Do nas so bili nekam zadržani, verjetno niso vedeli kdo sploh smo in od kod prihajamo. Letos pa so te težave na srečo mimo. Ljudje so se sprostili, na sprehodu po Osojanah so se otroci približali našim in se z njimi igrali, domačina pa sta nas povabila v svojo konjušnico, ki je za otroke res zanimiva. Včasih se stare ženice ustavijo z našimi otroci in jim pripovedujejo stare pripovedke. Skratka vse je zelo v redu, edino vreme nas hudo pesti, saj je doslej vsak dan padal dež.
Dan vstaje: Rodik in Orlek praznujeta
SEŽANA Ob 22. juliju - dnevu Vstaje slovenskega naroda bosta ko-tedna na Sežanskem dve priredit-.• Krajevna skupnost Rodik prireja ^hi, z začetkom ob 16. uri, proslavo F/ed spomenikom padlih borcev v Ro-{tou. Slavnostnemu govoru bo sledil tolturni program, ki ga bodo obliko-vali učenci osnovne šole, mladinci ter "toki pevski zbor iz Divače pod vod-torn Edija Raceta. Kot vsako leto bo toto sledil pohod do Artviž, kjer bo Fred spomenikom krajša slovesnost.
, ^aška skupnost Orlek, ki sodi v kra-tvi'110 skupnost Sežana pa prireja jutri {tonik z ribjimi specialitetami. V vaših prostorih pri Lusci, ki so jih vašča-,1 sami uredili s prostovoljnim delom {to domu je tudi balinarsko igrišče) to° v popoldanskih urah ponudili rj lskovalcem prireditve najrazličnejše (Jto specialitete in meso na žaru. anjkalo ne bo dobre domače kaplji-
ce.
-oks-
»Zeleni« nasprotujejo načrtom v Fiesi
PIRAN Pred kratkim je SCT Ljubljana z velikim oglasom v časopisu opozorila na velike načrte in dela, ki jih pripravljajo za temeljito preureditev počitniškega naselja Fiesa. Zaradi tega zdaj mnoge podrobneje zanima, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo v Fiesi, nekateri (na primer Društvo za varstvo okolja Piran) pa tem načrtom ostro nasprotujejo in terjajo ponovno presojo zazidalnega načrta o ureditvi Fiese, ki so ga v občini sprejeli leta 1983 in ga, kot kaže, vnesli tudi v srednjeročni plan občine.
Direktor Zavoda za urbanizem iz piranske občine, Borut Valenčič, nam je razložil, da je območje Fiese namenjeno delavskemu in mladinskemu turizmu in da so se s SCT pogodili, da je prevzela vlogo glavnega izvajalca, pa tudi nosilca dela naložbe.
Načrt o ureditvi^ Fiese bi lahko razdelili na tri dele. Že letos spomladi so začeli s prvo fazo urejevanja komunalne infrastrukture, jeseni bodo nadaljevali z drugo fazo urejanja infrastrukture in začeli graditi prve bungalove. Seveda se že pri prvi fazi, ki jo te dni
zaključujejo, zatika pri denarju. Za ureditev kanalizacije (ločili so fekalne od meteornih vod in speljali tlačni cevovod do Belega križa, od tu pa do piranske čistilne naprave), električnega omrežja, ureditev vodovodnega omrežja z zgraditvijo dveh vodnih rezervoarjev, popolno rekonstrukcijo ceste (ki so jo na grobo asfaltirali) in za ureditev ptt omrežja, za vse to je naložba prvega januarja znašala 16 milijard. Ce bi jo danes revalorizirali glede na rast gradbenih cen, bi to pomenilo kakih 80 milijard dinarjev. Večina teh del bi morala biti že junija končanih, pa niso, in vse kaže, da bodo šele konec julija, ali celo kasneje. Nekateri počitniški domovi iz Fiese niso prispevali deleža za preureditev omenjene infrastrukture, tako da je izvajalcu zmanjkalo kakih 12 ali 13 milijard dinarjev, kar pomeni približno sedmino naložbe.
V drugem delu urejanja komunalne infrastrukture, s katero naj bi začeli jeseni, je predvidena sanacija obeh je-zerc, ureditev in povečanje plaže (za
vsakega od 2800 gostov, kolikor naj bi jih bilo končno nastanjenih v Fiesi, predvidevajo pa dva kvadratna metra površine na urejenem delu kopališča), ureditev pešpoti in dokončno asfaltiranje dostopne ceste.
Do tu je vse v naj lepšem redu. "Zelene" najbolj moti, da projekti predvidevajo 1450 novih ležišč, oziroma natančneje: k sedanjim 1350 ležiščem (850 v počitniških domovih in 500 v kampu) naj bi zgradili še 1700 v bungalovih in jih za 250 zmanjšali v kampu. Skupaj bi torej več kot podvojili zmogljivosti (s 1350 bi jih prišlo na 2800). SCT je v časopisu objavila razpis, iz katerega ni povsem jasno, ali namerava prodajati bungalove za trg, ali pa so res namenjeni le delavskemu turizmu. Slišati je tudi bilo, da se za te bungalove zanima že kakih 800 individualnih kupcev, pa čeprav naj bi kvadratni meter počitniškega apartmaja stal kar 2200 nemških mark.
Društvo za varstvo okolja meni, da je Fiesa turistično že zdaj preobremenjena in zahteva uskladitev zazidalnega načrta z novo prostorsko zakonoda-
jo, oziroma z izdelavo posebnih strokovnih podlag, ki se nanašajo na naravne lastnosti Fiese. (Po strokovni dokumentaciji je Fiesa pod naravovarstvenim režimom, saj ta prostor predstavlja bogat del naravne dediščine.)
Piranski občinski izvršni svet je po objavljenem oglasu zahteval od SCT, da naj predvidenih počitniških zmogljivosti ne oglaša na tak (dvomljiv) način (»ni dopustna prodaja fizičnim ali civilno pravnim osebam«). Mnogi v občini zdaj namreč na tihem računajo, da Fiese ne bo mogoče tako hitro pozidati, če jo bodo prodajali samo delovnim organizacijam in skupnostim za počitniške domove. Taka pozidava Fiese pa je bil (po razlagah odgovornih z Zavoda za urbanizem) menda tudi edini način, da bi uredili to turistično območje, ki bi ga zaradi zahtev inšpektorjev morali pravzaprav zapreti (zaradi neurejene kanalizacije, pomanjkanja vode, tudi požarne vode, neurejenega kopališča, uničevanja je-zerc, itd...)
BORIS ŠULIGOJ
Alge povzročajo gospodarsko škodo
in postavljajo pod vprašaj prihodnost našega morja
Pet milijard Dežele za boj proti algam
Pomeni cvetenje alg dejanski labodji spev Jadranskega morja?
Žgoča tema pojava alg je bila včeraj tudi na dnevnem redu zasedanja deželne komisije za javna dela in ekologijo. Deželni odbor se je namreč takoj po končanem dopoldanskem zasedanju deželnega sveta sestal na izredni seji, da bi sklepal o nujnostnih ukrepih za boj proti pojavu alg.
Prvi korak deželnega odbora je bil sklep, da se za boj proti algam dodeli pet milijard lir. Nadalje bo deželna vlada skupaj s turističnimi ustanovami poskrbela za postavitev pregrad pred obalami Gradeža in Lignana, da bi tako čimbolj omejili škodo, ki jo že občuti turistično gospodarstvo.
Deželni odbornik za okolje Arman-do Angeli pa se ni omejil samo na te sklepe, ampak je na popoldanskem sestanku svetovalske komisije za javna dela in okolje njene člane seznanil tudi s splošnim položajem glede cvetenja alg, pojava, okoli katerega med znanstveniki sicer še obstajajo različna mnenja in soočanja, ki pa bodo v relativno kratkem času privedla do dokončnih ugotovitev glede vzrokov in učinkov tega pojava.
Angeli je potem posredoval izčrpen opis vseh iniciativ, ki so bile doslej izvedene okrog problema alg, od tistih, ki so bile uresničene v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran s sodelovanjem Avstrije in Jugoslavije, do ak-
cij posameznih italijanskih dežel, ki so od rimske vlade zahtevale ustanovitev stalne konference za Jadransko morje, kakršna že obstaja za reko Pad.
Glede na to, da takšna konferenca ni mogoča, tudi zato, ker bi zahtevala preveč dragocenega časa, so objadran-ske dežele od Apulije do Furlanije-Ju-lijske krajine sprejele predlog rimske vlade o ustanovitvi posebnega odbora za Jadran v okviru že obstoječe in po zakonu predpisane konference država-dežele. V tehnični komisiji te konference sodeluje tudi predstavnik naše Dežele, ki ima enak status kot člani znanstveno-posvetovalnega odbora.
Vlada je s posebnim zakonskim odlokom že predvidela izdatek v znesku 55 milijard lir, ki bo namenjen izključno čiščenju plaž, zbiranju algastih sluzi, izrednim in nepredvidljivim primerom ter montiranju in nadzorovanju čistilnih naprav. Pri tem pa je bilo opozorjeno tudi na nujnost, da bi vladni odlok dopolnili z dodatnimi posegi za odstranitev algastih madežev, kar bi bilo z ozirom na to, da je odlok še v fazi odobritve, povsem možno. Poseben znesek (od 30 do 50 milijard lir) pa bosta vlada in parlament - kot sta se že obvezala - namenila za pomoč turističnemu sektorju in ribolovu.
Saro o položaju Ireta
Izkoristiti izkušnje in profesionalnost
Hude in dolgotrajne težave tržaške tovarne Iret so včeraj odmevale tudi na dopoldanskem zasedanju deželnega odbora, na katerem je deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro poročal o trenutnem položaju, v katerem se tovarna nahaja ter o svojih srečanjih s sindikalnimi predstavniki in s predstavniki lastništva podjetja Iret.
»Na teh srečanjih,« je poudaril Saro, »smo se pogovorili tudi o možnosti, da bi izdelali nov načrt, s katerim bi lahko izkoristili delovne izkušnje in poklicne sposobnosti na področju elektronike, ki si jih je tovarna pridobila v vseh teh letih, ter hkrati izkoristili tudi profesionalnost delavcev in tehnikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem. V tem smislu bi lahko preučili razvoj sinergij ali - kot alternativno rešitev - možnost, da bi Iret prešla pod okrilje kake večje družbe, ki se ukvarja s poklicno elektroniko. V tem primeru bi lahko prišle v poštev tako družbe iz sektorja z državno soudeležbo kot zasebna podjetja, ki bi lahko preprečila, da bi se dragocene izkušnje tovarne IRET razpršile.«
»V trenutku, ko smatramo, da je civilna elektronika - in torej tudi poklicna elektronika - strateškega pomena za vso italijansko industrijo,« je nadaljeval Saro, »bi morali ves naš trud vložiti v poskus, da bi zaščitili profesionalnost 200 uslužbencev tovarne Iret, od katerih jih je danes veliko v dopolnilni blagajni. Da bi rešili tovarno, smo že zahtevali od ministra za zunanjo trgovino, naj prekliče veto na dobave, za katere je tovarna že podpisala pogodbe. To bi bila seveda le začasna rešitev. Za dosego dolgoročne in torej definitivne rešitve kriznega stanja, pa smo že vzpostavili stike z ministrstvom za državne udeležbe in z nekaterimi zasebnimi podjetji,« je zagotovil odbornik Saro na koncu svojega posega.
Pobuda kulturnega krožka Maritain
Osem gledališko-glasbenih večerov za vroče poletne sobote in nedelje
Večer prazničnega dne (La sera del di di testa) je naslov svojevrstni prireditvi, ki naj bi popestrila tržaške julijske in avgustovske soparne sobote in nedelje. Gre za niz osmih glasbeno-gledaliških prireditev, ki jih prireja kulturni krožek »Jacques Maritain« v sodelovanju z Avtonomno letoviščarsko in turistično ustanovo in Občino Trst. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki ji je predsedoval predsednik turistične ustanove Alvise Barison, so predstavniki tržaškega kulturnega krožka orisali namen te pobude.
V ospredju hotenj prirediteljev je vsekakor volja po ovrednotenju trgov in trgcev starega tržaškega mestnega jedra, po predstavitvi umetnikov in gledaliških stvaritev izrazito ljudskega izvora in po posredovanju kakovostne glasbe. Z gledališčem je povezano tudi prvo tovrstno tekmovanje, saj bo nastopajoče ocenjevala posebna žirija, ki bo ob koncu nagradila najboljše uprizoritve in posameznike. Posamezni sobotni in nedeljski večeri so zamišljeni dvodelno: najprej bo na sporedu glasbena točka (zbor, solist ali ansambel), tej pa bo sledila gledališka predstava. Vezni člen med obema točkama bo nastop glasbenikov Gabrielle Di Mauro in Riccarda Battilana, ki naj bi v
odmoru kratkočasila občinstvo.
Pobuda je seveda zanimiva in pohvalna tudi zaradi tega, ker nudi možnost nastopanja neinstitucionaliziranim skupinam, ki so drugače nekoliko zapostavljene. Zelo dobro bi bilo, da bi tudi meščani, ki ne bodo odšli na počitnice, prisluhnili tej ponudbi.
V Devinu drevi večer klasične kitare
Na devinskem gradu bo drevi osmi koncert iz ciklusa »Koncerti na gradu«, ki ga prireja poseben odbor pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem in prireditve in Dežele Furlanije-Julijske krajine. Nosilec celotnega drevišnje-ga sporeda bo »Italijanski trio kitar«, ki ga sestavljajo Alfonso Borghese, Roberto Frosali in Vincenzo Saldarelli, mojstri na klasičnih kitarah. Izvajali bodo skladbe Beethovna, Kuffnerja, Alberta, Bacha, Prosperija, Granadosa in De Falle. Koncert bo torej na visoki umetniški ravni in kot nalašč za take večere, ko se čar devinskega gradu in zvoki kitare spojijo.
Poleg dokajšnjega studa in upravičenega strahu pred morebitnimi posledicami stika s sluzasto snovjo, zastavlja pojav zaudarjajočih alg vznemirljivo vprašanje: Je "cvetenje" dejanski labodji spev Jadranskega morja? Nastanek in bohotenje sluzaste mrene namreč močno spominja na razpadajoče truplo, čeprav vemo, da izločajo lepljivo sluz le živi organizmi. Alge diatomeje ždijo na dnu našega plitvega morja in se presenetljivo naglo razmnožujejo. Vzrok temu prekomernemu razmnoževanju je pomladno cvetenje fitoplanktona, ki povzroča začasno pomanjkanje hranljivih snovi na morskem dnu. Diatomeje so prizadete, ker same ne razpolagajo z zadostno količino hrane za svoj razvoj. Posledica take "podhranjenosti" pa je izločanje znane lepljive snovi.
Kako pa se sluz preseli na površje?
Na zastavljeno vprašanje odgovarja Giorgio Honsell, raziskovalec tržaškega Laboratorija za morsko biologijo.
»Krivca za tolikšno količino zloglasne sluzi gre zaslediti v nadpovprečno visoki temperaturi morja, kar gre pripisati letošnji izjemno mili zimi. Razmeroma visoka temperatura vode povzroča nastanek zračnih mehurčkov, ki potisnejo sluz iz globin na površje, skratka, gosta tekočina počiva na podlagi mehurčkov, kot kopalec na blazini. Ne gre pa prezreti niti dejstva, da je Jadransko morje dejansko le nekoliko globlji zaliv, v katerem ni tokov, ki bi omogočali "prezračevanje" morskega dna. Skrb zbuja zlasti dejstvo, da se pojav naglo širi in ogroža tudi tista območja italijanske obale, ki doslej niso bila podvržena takim neljubim obiskom. Nekaj cvetenju sorodnega so zasledili tudi v neposredni bližini sicilske obale.«
Bohotenje diatomej naj bi torej bila posledica klimatskih razmer. O tem so si torej tržaški biologi in raziskovalci skoraj povsem edini.
»Kar zadeva pretirano količino hranljivih snovi, ki jih človeška dejavnost prispeva morskim mikroorganizmom, bi si upal trditi, da ne vplivajo na razmnoževanje diatomej,« pripominja Honsell, »pač pa nedvomno botrujejo bohotenju skrajno trpežnih in zdravju nevarnih rdečih alg, ki so že pred šestimi leti povzročile dokajšnje nevšečnosti kopalcem in turističnim operaterjem. Tudi s tem pojavom imamo letos že opravka in pričakujemo, da bo že v kratkem prišlo do znatnega pomora rib. Rdeče alge se razmnožujejo s pomočjo fotosinteze in obilnih zalog "umetnih" hranilnih snovi. Prekomerno razmnoževanje uničuje ogromne zaloge kisika, ki pa ne zadostuje niti za preživetje alg, kaj šele ostalih živih organizmov.«
Čemu gre pripisati tolikšen dotok hranilnih snovi v Jadransko morje?
»Krivec je tudi v tem primeru znan: iz Padske nižine in njenega veletoka prejema severni Jadran letno 48 tisoč ton hranljivih snovi, katerih poglavitni viri so mestne ter industrijske odplake. Poleg neprečiščenih odplak ne gre pozabiti še na nestrokovno uporabo umetnih gnojil v kmetijstvu ter na onesnažujočo prašičerejo ogromnih razsežnosti.«
Človeku se porodijo pomisleki ob dejstvu, da se cvetenje pojavlja že drugo leto zapored, medtem ko so v prejšnjih desetletjih znanstveniki beležili podobne pojave v nekajletnih presledkih. Strokovnjaki sicer ugotavljajo objektivne in trenutne vzroke raznih bolj ali manj naravnih pojavov, obenem pa si ne zapirajo oči pred daljnosežnimi učinki klimatskih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih letih. Tako imenovani efekt tople grede bržčas odločilno vpliva na nedoumljivo milo zimo in na posledično visoko temperaturo morske vode, pa tudi vse širša vrzel v ozonskem plašču, ki obdaja naš onesnaženi planet, le s težavo zadržuje sončne žarke, ki dovolj globoko prodirajo pod vodno gladino in omogočajo izjemno plodnim diatomejam pospešeno fotosintezo.
Povsem očitno je torej, da se kratkoročni ukrepi ne bodo obrestovali. Večinoma gre za jalova mašila. Človek bi se moral pošteno zamisliti in pretresti tako imenovano kulturo nenehnega gmotnega razvoja, kajti izkazalo se je, da ravno neobrzdan industrijski napredek v vseh svojih razsežnostih bistveno ogroža preživetje vseh na Zemlji živečih živalskih vrst.
PAVEL VOLK
Na sliki (foto Križmančič) neprijeten, a pogost prizor ob tržaškem nabrežju.
S sestanka med PSI in SZDL
Velika pozornost inanjMemu vprašanju
Razgovori med vodstvom Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in deželnim vodstvom PSI so trajali dobre štiri ure, nadaljevali pa so se kasneje vse do polnoči. V ozračju razumevanja in popolne odprtosti so bila obravnavana zelo številna vprašanja, zaključki pa so bili pozitivni. Delegaciji se bosta ponovno srečali že konec septembra in poglobili konkretna vprašanja obmejnega sodelovanja. To srečanje bo v Ljubljani in bo trajalo dva dni.
Razgovor v zeleni dvorani deželnega sveta je začel deželni tajnik PSI Piero Zanfagnini, ki je poudaril tradicionalno sodelovanje SZDL in PSI in vlogo Dežele Furlanije-Julijske krajine in SR Slovenije v delovni skupnosti Alpe-Adria in se zavzel, da bi med obema organizacijama prišlo do preferencialne povezave. Zavzel se je tudi za nove odnose med Evropo in Jugoslavijo in zagotovil podporo socialistov v tej smeri.
Predsednik Jože Smole je poudaril, da so odnosi med obema političnima silama izredno razviti: 23. februarja je bila v Ljubljani uradna delegacija PSI, kasneje je nekajkrat obiskal Slovenijo podpredsednik deželne vlade Gianfranco Carbo-ne, bili pa so tudi drugi stiki. Mesto Slovenije in Jugoslavije je v Evropi in v tem okviru je bil tudi vsebinsko pomemben sestanek med predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Markom Bulcem in podpredsednikom Carbonejem, ki sta razpravo razširila na konkretno evropsko gospodarsko sodelovanje.
Smole je nato orisal položaj v SR Sloveniji in Jugoslaviji, govoril je o različnih konceptih razvoja, ko je na primer Slovenija za dosledni pluralizem, drugi pa so za krepitev partijskega monopola. Obravnaval je gospodarske težave, sedanje vladne načrte, konferenco neuvrščenih, predvsem pa slovensko odločenost, da se uvede pluralistični sistem in svobodne volitve. Smole je poudaril, da se Slovenija zavzema za jugoslavan-sko usmeritev in da mora pri svojem napredku upoštevati stvarnost, v kateri je sicer lahko dva koraka pred drugimi jugoslovanskimi republikami, ne sme pa biti tri.
Glede manjšinskega vprašanja pa je predsednik Smole dejal dobesedno naslednje:
»Naš odnos do manjšinskega vprašanja je načelen in temelji na celoviti zaščiti manjšine, zato nas zelo motijo stalne novice in primeri, ko socialistična stranka v Trstu koleba in ko v vseh primerih ne zagovarja načelne pravice slovenskih predstavnikov, da v izvoljenih organih uporabljajo svoj materin jezik. To je po eni strani vprašanje že uveljavljenih pravic manjšine, po drugi strani pa moralno vprašanje manjšinske zaščite.
S tem povezani sta še dve vprašanji. Predvsem podpora PSI celoviti zaščiti manjšine, kot to izhaja iz zakonskega predloga, ki ga je v poslanski zbornici vložil poslanec Renzulli. Sedaj se sestavlja nova vlada in nov vladni program in pričakujemo, da bo to vprašanje v njem na primeren način upoštevano.
Slišali smo tudi za predloge slovenskih socialistov, da bi se takoj in konkretno pomagalo manjšini s hitrim izvedbenim zakonom, ki naj deblokira sredstva, ki so v proračunu že več let rezervirana za potrebe slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
Na sedanjih razgovorih so prisotni vidni slovenski predstavniki socialistične stranke, kar je najbrž resnično dobra oblika za konkretni in konstruktivni pretok informacij in predvsem za konstruktivno reševanje manjšinskih problemov, ki so osnovna stvar demokracije, ne samo v odnosu do manjšine, temveč tudi večine. Razumeti nas morate, da so ta vprašanja za nas v ospredju in so odločilni sestavni del dobrih odnosov med PSI in SZDL. Skupaj si moramo prizadevati, da se ne zaostri spirala nacionalnih napetosti, temveč nasprotno, da sta obe manjšini dejavnik sodelovanja in sožitja.«
Deželni tajnik Piero Zanfagnini pa je najprej orisal vladni položaj, pri katerem kaže, da se po-
novno ustvarja koalicijska vlada s sodelovanjem demokristjanov in socialistov. PSI že dolgo poglablja problem odnosov s KPI in kaže, da prihaja do stvarnega napredka, kot je na primer sklep komunističnih evropskih poslancev, da se ne vključijo v evropsko komunistično parlamentarno skupino. Ta odnos je bolj razčlenjen v Italiji in v naši deželi tudi zato, ker je PSI v vladi, KPI pa je v opoziciji.
Socialistična stranka je med glavnimi pobudniki zakona za obmejno sodelovanje in pričakuje, da bodo sedaj ta zakon uspešno spravili pod streho. Zakon bo omogočil bistveno okrepitev sodelovanja ob meji. Na tej osnovi bi lahko v sodelovanju naredili kvalitetni skok.
Tudi na deželni ravni pričakujejo krizo, ki bo privedla do političnih pogajanj s KD, socialisti pa se bodo poleg tega predvsem razgovarjali s komunisti, pa tudi z drugimi, na primer z Listo za Trst in še zlasti z zelenimi.
Glede odnosa do manjšinskega vprašanja pa je Zanfagnini izhajal iz ugotovitve Smoleta, da je treba meriti korake. Politični pluralizem in demokracija namreč zahtevata veliko ceno, to so zaostajanja, kontradikcije, sektašenje, težave in včasih celo nazadovanja. Nobenega dvoma ni, da je PSI antifašistična in demokratična stranka, vendar pa je tudi pragmatična, kar pomeni, da mora računati s stvarnostjo. Ta pa je različna in v Trstu še posebej zapletena. Zato PSI tudi obravnava slovensko vprašanje zelo konkretno.
Sedaj socialistična stranka pričakuje, da bo tudi novi predsednik vlade vključil v svojo programsko izjavo problem Slovencev, kot je to storil De Mita in pred njim Craxi. V ta namen je član osrednjega vodstva stranke posl. Renzulli že naredil ustrezne korake. PSI izhaja iz svojega načelnega zakonskega osnutka o zaščiti Slovencev
v Italiji, katerega prva podpisnika sta poslanca Renzulli in De Michelis. Prav ta osnutek pa bo služil kot izhodišče za amandmaje v primeru, da bi prišlo do sprejetja in do obravnave vladnega zakonskega osnutka, kakršen je bil v dosedanji vladni koaliciji predlog Maccanico.
PSI se zaveda resnih težav slovenske manjšine in je zato že pooblastila svoje deželne parlamentarce, poslance Bredo, Renzullija in De Car-lija in senatorje Castiglioneja in Agnellija, da predložijo zakonski predlog finančnega značaja, kot ga predlagajo slovenski socialisti. Ta zakon naj bi bil sprejet po hitrem postopku, za kar se bo zavzemala socialistična poslanska skupina.
Zanfagnini je ta del izvajanj zaključil z ugotovitvijo, da so stališča PSI in SZDL glede manjšinskega vprašanja načelno enaka in da si vsi skupaj prizadevajo, da bi se zavrla in prekinila spirala nacionalizma. To vprašanje prav gotovo odločilno povezuje, kot povezujejo tudi skupna prizadevanja za politični pluralizem, za avtonomijo in za razvoj. Seveda pa zavisi od politične spretnosti, koliko in kaj se lahko takoj in konkretno uresniči v zapletenih in kontradiktornih pogojih na obeh straneh meje.
V razpravo so nato posegli vsi člani delegacij. Podpredsednik Dežele Carbone je obravnaval politično razčlenjenost Slovencev in obstoječi pluralizem. Željko Jeglič je podčrtal, da je bila manjšina že do sedaj artikulirana in se nikoli ni zgledovala po monizmu. Resnični problem pa je — je poudaril - da se pogosto čuti ogroženo.
Na izrecno vabilo deželnega tajnika PSI Zan-fagninija sta nato spregovorila še Bogo Samsa in Laura Bergnach. Samsa je obravnaval predvsem stopnjevanje nacionalističnega ozračja v Trstu in velike možnosti sodelovanja ob meji. Laura Bergnach pa je orisala delo in vlogo slovenske komisije PSI in negativno ocenila kandidaturo Camberja, ker vnaša zmedo in slabo vpliva na slovensko skupnost.
O nekaterih konkretnih tržaških vprašanjih je govoril še pokrajinski tajnik Perelli, ki je izhajal iz nujnosti, da se volilne glasove preusmeri k reformistični politiki in poudaril s tem povezano politično odgovornost. (BS)
Dopusti carinikov in finančnih stražnikov zaostrili položaj
Dolga kolona težkih vozil na Fernetičih Postajališče sedaj tvega popolno paralizo
Tovorno postajališče na Fernetičih je od včeraj skoraj popolnoma paralizirano. Med sežanskim terminalom in zapornico, ki označuje prehod na italijansko ozemlje (cesta je dolga približno kilometer), se je ustvarila dolga kolona tovornjakov, ki čakajo na carinske preglede. Položaj je precej zaskrbljujoč tudi na italijanski strani. Veliko parkirišče je skoraj popolnoma nasičeno, za danes pa pričakujejo še večjo gužvo. Zastoje povzročajo italijanski cariniki in finančni stražniki, ki zelo strogo, večkrat pa tudi zelo fiskalno izvajajo carinske zakone in varnostne predpise pri blagovnem tranzitu. Osebja, ki je zadolženo za carinjenje in za obmejne kontrole, je tudi v normalnih pogojih premalo, poletni dopusti pa so še dodatno zdesketali tako carinike kot finančne stražnike, ki sami priznavajo, da ne morejo biti kos svojim dolžnostim. Kroničnim težavam pomanjkanja osebja, ki jih vlada ne zna ali noče rešiti, pa je treba dodati tudi nekatere precej hude pomanjkljivosti pri poslovanju tovornega postajališča, ki v teh pogojih res ne sodi na evropsko raven.
Najbolj prizadeti so šoferji in avtoprevozniki. Čakalna doba za vstop v Italijo je včeraj krepko presegala dvajset ur, kar se po vsej verjetnosti ne dogaja nikjer v Evropi. Nihče vsekakor ne postavlja v dvom zakonov in tudi strogih kontrol, posebno v boju proti širjenju mamil, to pa ne sme biti v škodo šoferjev in gospodarskih operaterjev, ki že nekaj let protestirajo, njihove pritožbe pa so doslej vedno naletele na gluha ušesa. Pred kratkim se je delegacija avtoprevoznikov (v njej so bili tudi predstavniki SDGZ) spet srečala s prefektom, konkretnih ukrepov za pospešitev carinskih pregledov pa ni na obzorju. Vsi jim le nekaj obljubljajo, naredijo pa malo ali nič.
Šoferji, ki prihajajo iz vseh evropskih držav, posebno pa z Vzhoda, delajo v nemogočih pogojih. Čakati tudi dvajset ur v tovornjaku, posebno v poletnem obdobju, je naravnost nečloveško. Med sežanskim terminalom in Fernetiči ni niti enega stranišča, po-
stajališče pa je med drugim brez vsakršne ^strukture za prvo zdravniško pomoč. Šoferji se čutijo zato upravičeno prizadeti in nezaščiteni. »Ko so avstrijski in memški šoferji na Koko vem in na Brennerju pred kratkim samo namignili na protestno akcijo so se za njihove težave zanimali sindikati in politiki. Tukaj pa smo sami s svojimi
težavami,« nam je sinoči povedal eden izmed šoferjev, ki upa, da bo danes zvečer, če ne bo prišlo do dodatnih zapletov, pripeljal svoj tovor v Milan.
Zastoji seveda prizadenejo tudi avtoprevoznika podjetja, ki jih enodnevna čakalna doba na meji stane nad tristo tisoč lir za tovornjak. »Vsi govorijo o združeni Evropi in o usodnem
letu 1992, tukaj pa se kazalci premikajo nazaj namesto naprej. Prej prideš s tovornjakom iz Sežane v Grčijo, kot pa iz Sežane v Trst.« Ta izjava res ne potrebuje komentarja.
Na slikah (foto Križmančič) kolona pri Fernetičih in šoferji, ki pod soncem potrpežljivo čakajo v vrsti.
Po mnenju odličnjakinje in športnice Alenke Obad
»Če se skozi vse šolsko leto učiš potem na maturi nimaš večjih težav«
»Po maturi se počutim kot odrešena,« je skoraj izbruhnila Alenka Obad — druga šestdesetica na našem seznamu — ko je prišla v redakcijo na pogovor. »Bila sem zadnja na seznamu kandidatov, tako da so me izprašali prav na zadnji dan, vendar naj vam takoj povem, da sploh nisem pričakovala tako visoke ocene. Res sem med šolskim letom imela srednjo oceno 8, vendar vseeno nisem pričakovala tako dobrega rezultata. Z izpiti sem bila zadovoljna. Ozračje je bilo zelo sproščeno, mogoče tudi zato, ker sem bila zadnja in je bila komisija že nekoliko naveličana izpraševanja. Edino, kar me je razočaralo, pa je bilo, da je izpit trajal tako malo! Saj ne moreš povedati vsega, česar si se naučil.«
Kaj pa oblika današnjih maturitetnih izpitov? Ali jih ne bi spremenila, smo jo vprašali. »Naša komisija je upoštevala tako rezultate iz prejšnjih let kot znanje na maturi, vendar bi bilo pametno, ko bi dijake izprašali iz vseh predmetov, saj bi samo na tak način lahko ugotovili, ali je dijak res podkovan. S tem sistemom pa se v zadnjih mesecih pouka posvetimo samo tistim predmetom, ki jih imamo na maturi. Tudi to je negativno.«
Vendar Alenka ni od tistih študentov, ki bi se posvečali izključno študiju. »Nisem "bifla",« je povedala, »med letom sem pridno sledila pouku, vendar se nisem posvečala samo knjigam.
Dovolj je, da med letom slediš pouku in na maturi ne boš imel težav. Osebno se med drugim vztrajno ukvarjam s športom, saj igram namizni tenis pri Krasu. Letos smo zasedli peto mesto v ekipnem prvenstvu A lige.«
Kaj pa druga zanimanja? »Rada berem,« je povedala Alenka, »tudi v šoli sem privilegirala humanistične predmete, pa čeprav mi je tudi matematika zelo všeč. Najrajši berem take romane, ki imajo zanimivo zgodbo, kot so na primer romani Agathe Christie in Ale-xandra Dumasa, največ pa prebiram slovensko literaturo. Prežihov Voranc in Cankar sta moja najljubša.«
Kljub odličnim šolskim uspehom pa je Alenka imela težave z izbiro fakultete. »Glede na to, da nisem nikoli imela nobene "strastne ljubezni",« nam je razložila, »sem pred leti mislila celo, da bi preizkusila več fakultet in se šele potem odločila. V zadnjem letu pa sem sklenila, da se vpišem na fakulteto za ekonomske vede. Izbrala sem jo potem, ko sem izključila vse ostale možnosti. Na tej fakulteti se učiš matematiko in še cel kup različnih predmetov. Ko končaš, pa imaš precej zaposlitvenih možnosti. O delu sicer še nisem dosti razmišljala, verjetno bi mi bilo všeč delati v kakem podjetju. Velikih želja nimam, rada bi samo uspešno končala fakulteto.«
Kaj pa družbena sfera, razmišljaš kdaj o družbenih in političnih vpraša-
njih, je bilo naše zadnje vprašanje. »Človek mora seveda gledati na lastno korist,« meni Alenka, »a si mora prizadevati tudi za družbeno skupnost. V našem primeru, primeru manjšincev, se mi zdi pozitivno, da se angažiramo po društvih. Kar zadeva sožitje pri nas, menim, da je med Italijani še veliko predsodkov. Slovenci se po drugi strani preveč zapiramo v svoje kroge. Problem pa je kompleksen: ko se odpremo, nas zavrnejo...«
Deželni prispevki za obnovo tržaških kulturnih spomenikov
Pred kratkim je deželni odbor odobril znesek dveh milijard in 350 milijonov lir za konservacijske, restavracijske in valorizacijske posege na področju kulturnih zanimivosti naše dežele. Nekaj tega denarja bo dodeljenega tudi Trstu in tako se bodo lotili dela, ki naj bi rešilo pogube nekatere zanimive »dokumente« lapidarij a pod Sv. Justom. Ravnateljica Mestnih muzejev Grazia Bravar pravi, da je veliko spomenikov in spomeniških kamnov že tako zelo načetih, da je nujen takojšnji poseg, predvsem kar zadeva napise na rimskih in srednjeveških kamnitih ploščah. Ti napisi so komajda berljivi. Poleg tega bo treba celoten lapidarij ustrezno urediti, da se bo predstavil morebitnim obiskovalcem v dostojni luči. Zaenkrat bo deželni prispevek omogočil samo začetek teh restavracijskih del.
Poleg lapidarija bodo z deželno subvencijo skušali rešiti propada še en delček tržaške zgodovine. Gre za orgle Juliusa Kugyja, ki jih hranijo od leta 1894 v cerkvici katoliške nemške skupnosti v Ul. Giustinelli. Orgle sta izdelala brata Rieger z Dunaja in predstavljajo prototip orgel tudi za naslednja obdobja. Na njih je Kugy, prvič v Trstu, igral Bachove in Pales-trinove skladbe.
Drevi v Križu filmski večer
V Križu bodo drevi predvajali film Johna Carpentiera "Oče vsega zla" (it. II signore del male). Gre za ameriško srhljivko, ki je doživela uspeh v ZDA in v Evropi. Predvajanje filma, ki bo v Sirkovem domu, prireja KD Vesna v okviru filmskih in kulturnih poletnih pobud. Ogled filma ne priporočajo otrokom. Začetek ob 21.15. V primeru slabega vremena bo predvajanje v dvorani.
Zeleni za ureditev znamenite vile Stavropulos
Svetovalska skupina zelenih z marjetico v tržaškem občinskem svetu je na nedeljski javni skupščini predlagala ustanovitev posebnega mestnega odbora za preureditev in upravljanje vile Stavropulos. Vila je last istoimenskega sklada, pokojni Cesare Stavropulos pa je načrtoval, da bi v njej ustanovili neke vrste kulturni in umetniški center za potrebe tržaške skupnosti in je ta namen izrekel tudi v oporoki. Prihodnost vile pa je že nekaj let predmet ostrih polemik in tudi sodnih obravnav, tako da je pred kratkim tržaško sodišče razveljavilo pogodbo, po kateri naj bi vilo devet let upravljala družba Finsepol.
Občinska svetovalka zelenih Rizza Gallico, ki je s tem v zvezi vložila županu že več interpelacij in svetovalskih vprašanj, očita tržaški občinski upravi, da doslej ni naredila nič konkretnega za preureditev te znamenite stavbe in prelepega parka ob vili Stavropulos, ki se nahaja nad obalno cesto v Grljanu. Zeleni in naravovarstveniki predlagajo, da bi vilo izkoristili ne samo v kulturne, temveč tudi v turistične namene.
Reorganizacija službe za reanimacijo na Katinari
Pomembna sklepa KZE za boljše delovanje kirurških oddelkov
Delovanje kirurških oddelkov kati-jjarske bolnišnice, ki so bili v pretekih mesecih zaradi pomanjkanja anes-tezistov in reanimatorjev na robu kao-Sa (pacienti so morali tudi v urgentnih Primerih več tednov in celo mesecev i&kati na poseg, prav tako pa so bile eZave tudi z urgentno kirurgijo), se 0 v prihodnjih mesecih znatno izbolj-Tako zagotavljata predsednik j.. Rossini in upravni koordinator pgrino, ki sta včeraj objavila sporoči-0 2a tisk, s katerim napovedujeta re-rganizacijo kirurške dejavnosti. j6 rr^a^ka KZE piše v sporočilu v v zadnjih dneh v dogovoru z Uni-o®120 Tm in medicinsko fakulteto j rila namreč izredno pomembna Dna a' Prvi skleP' ki ga je 7. julija F opisal predsednik Rossini in ki bo bn i * do 10. oktobra letos, določa, da n- kirurškim oddelkom glavne bolniš-a Ce’ ki jih upravlja Univerza, nudila te ®s*eziološke storitve Služba za anes-zijo in reanimacijo (Servizio ospeda-D r5* di anestesia in rianimazione), ne r ,t doslej univerzitetni oddelek za nimacijo. Na ta način si bodo lahko Ve®Stezisti' ki jim načeluje prof. Moca-n °' oddahnili in se posvetili izključ-b0i kirurškim posegom v katinarski kai!?1Sn*ck kar bo znatno skrajšalo ča-Ro dobo na poseg.
njp !eP določa tudi, da bo organizira-Prnf k‘rurške dejavnosti odslej vodil hačl Francesco Marolti, ki bo na ta Pri n,Postal referent za to področje zdravstvenem ravnateljstvu kati-
narske bolnišnice. KZE je poleg tega zagotovila univerzi, da bo storila vse, kar je potrebno, da bodo v katinarski bolnišnici ponovno operirali s hitrejšim ritmom.
Prejšnji teden je KZE podpisala z Univerzo dogovor, s katerim naj bi izboljšali storilnost oddelka za splošno urgentno kirurgijo katinarske bolnišnice. Dogovor je omogočilo deželno odborništvo za zadravstvo in higieno, ki naj bi dovolilo sprejeti v službo devet novih zdravnikov sodelavcev. Na podlagi tega dogovora so trenutno v teku pogajanja s sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL ter s sindikalnimi organizacijami zdravnikov.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole javlja, da so obrazci za prošnje za začasne suplence na razpolago na sedežu sindikata.
Sindikat slovenske šole obvešča štu dente, ki so dosegli ali bodo dosegli do
30.	julija ustrezen študijski naslov za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, da lahko do 5. avgusta vložijo prošnjo na skrbništvo za vključitev v dodatno lestvico za suplence v šolskem letu 1989/90/91.
Učitelji in profesorji, ki dosežejo do
31.	julija specializacijo za delo s prizadetimi otroki, morajo v tem roku predložiti na skrbništvo prošnjo s študijskim naslovom za vključitev v dodatno lestvico suplentov za delo s prizadetimi.
Sestanek o perečem problemu javne razsvetljave na Opčinah
Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Turitto se je pred kratkim srečal z občinskim odbornikom za tehnične in javne službe D Amorejem. V tiskovnem sporočilu tržaške federacije PSI piše, da je na sestanku, ki se ga je udeležil tudi občinski svetovalec PSI in pokrajinski sekretar te stranke Perelli, tekla beseda o kočljivem vprašanju javne razsvetljave na Opčinah, ki je ponekod v precej slabem stanju. V nekaterih ulicah in cestah namreč drevesa močno ovirajo razsvetljavo, kot npr. v Ul. Conconello, za kar nosijo odgovornost tudi nekateri tamkajšnji lastniki hiš in vrtov, ki bi morali preprečiti, da bi zelenje oviralo javno razsvetljavo.
Občinski odbornik, ki v okviru uprave odgovarja tudi za poslovanje občinskega podjetja ACEGA, je sogovornikom napovedal zanimanje za rešitev tega vprašanja in istočasno tudi konkretne ukrepe za ureditev in posodobitev javne razsvetljave na Opčinah.
Predstavniki KPI v papirnici
Na povabilo štivanske papirnice so se včeraj predstavniki KPI Ivo Širca, Giorgio Depangher in deželni svetovalec Ugo Poli udeležili sestanka v štivanski papirnici, kjer so si ogledali obrat s posebno pozornostjo pa čistilne naprave in si izmenjali ocene glede razširitve in modernizacije tovarne. Predstavniki KPI so vodstvu obrata tudi obrazložili, zakaj so glasovali proti lotizacijskemu načrtu nove tovarne. To so storili zgolj zaradi pomanjkanja vsakršnega načrta o vplivu, ki ga bo ta razširitev imela na okolje, predvsem vodno. Ne gre namreč pozabiti, da papirnica obratuje na veliki uporabi vode.
Zaradi ose tvegal življenje
Franco Salata iz Ul. Assenzio 30/1 na Opčinah je včeraj zaradi čisto navadne ose skoraj tvegal življenje. Popoldne ga je v njegovem stanovanju namreč pičila osa, moški pa, ki je že po konstituciji alergičen in zelo občutljiv na pik žuželk, je padel v nezavest. Ker je razen tega imel velike težave z dihanjem, je žena takoj poklicala Rdeči križ. K sreči so se reševalci z vso naglico pripeljali na Opčine. Ce bi samo malo zamudili, bi bilo mogoče prepozno, da bi ga rešili. Zdravnik RK je moškemu injiciral adrenalin, kar je že znatno izboljšalo njegovo stanje. Do okrevanja pa mu bodo pomagali na oddelku za urgentno medicino glavne bolnišnice.
t
Sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama in nona
Veronika Cunja vd. Barut
Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Milje.
Žalujoči sinovi z družinami, vnuki, brat Rafael ter drugo sorodstvo.
Oreh, Trst, 21. julija 1989
Ob izgubi drage Silvije izrekata globoko sožalje vsem svojcem sekcija KPI Z. Kralj Trebče, Padriče in Gropada ter sekcija ZŽI-UDI Trebče.
Ob nenadomestljivi izgubi drage Silvije se žalovanju družine pridružujejo strici Francko, Rafael in Srečko z družinami.
Klepet s Tonco in Vanko
Kdo pravi, da Slovenci nismo za šalo in smeh?
Navadno pravimo, da Slovenci nismo za šale, da se jim znamo sicer nasmejati, a jih ne znamo pripovedovati, da smo pri šalah bolj jedki in pikri in da nismo dovolj duhoviti. Pa to najbrž ne bo držalo, vsaj za nas "zamejce" ne, saj imamo kar precej takšnih, ki znajo ljudi zabavati. Celo skupine kot Karst Brothers in podobne so nastale in se občasno pojavljajo med nami.
Manj je pa žensk, ki se posvečajo humorju. In ker že imamo med nami tudi dve "klepetulji", ki posebno radi nastopata po naših društvih in šag-rah, smo se odločili, da ju našim bralcem malo bolje predstavimo. Če so ju že videli, bodo o njiju izvedeli tako še kaj več,- če ju pa še niso srečali, ju bodo lahko 30. julija v Mačkoljah, na tamkajšnji šagri.
Govorimo namreč o Tatjani Turco in Ingrid Žerjal. Tatjana vodi bar-gos-tilno poleg dolinskega županstva in je tudi sicer močno angažirana kulturna in politična delavka, Ingrid je po poklicu pedikerka, sicer pa zvesta sodelavke Tatjane, s katero se tako razumeta, da še pogled ni potreben, pa že vesta, kako morata zaigrati, kako bolje šalo povedati.
Več kot dve leti sodelujeta Tatjana in Ingrid na Radiu Koper, kot klepetulji Tonca in Vanka. Krog njunih poslušalcev se neprestano veča. Vsako nedeljo okrog 14. ure se oglasita s svojim veselim klepetom, v katerem povesta tudi marsikatero resnico.
»Ni nama bilo lahko začeti z delom na radiu. Navajeni sva bili odra in odrske igre, kjer lahko z gibi, mimiko in masko marsikaj izrazimo. Na radiu teh pripomočkov ni, samo glas je tisti, ki daje tekstu barvo in napravi besedilo smešno, zabavno, ali pa ne.«
No, začetne težave so že mimo. Kako pa sedaj?
»Seveda nameravava z delom na radiu nadaljevati, čeprav nama jemlje precej časa. Obe imava delo in družino. Večkrat še nastopava na odru in vse to terja veliko časa.«
V preteklih mesecih sta Tatjana in Ingrid kar veliko nastopali tudi "v živo". Tako sta nastopili na velikih prireditvah v Kubedu, Marezigah, pri Domju, v Naselju sv. Sergija, v društvih na Rovtah-Kolonkovcu, v Mačkoljah, Barkovljah, Skednju in še kje.
»Najbolj težki so prvi trenutki, ko stopiva na oder, dokler se še nisva "ujeli" z občinstvom. Ko čutiva, da so nama začeli slediti, ko zaslišiva smeh, potem je že vse veliko laže. Potem sva tudi medve bolj sproščeni in vici se nama kar sproti rojevajo. Tako
sva med seboj uigrani, da se nama ni treba držati teksta, kot pijancu plota. Marsikaj improvizirava in če je občinstvo veselo, postaneva vedno bolj veseli in duhoviti tudi midve.«
Tatjana ponavadi piše tekste, čeprav ji večkrat daje ideje tudi Ingrid. Preden je začela nastopati v dramski skupini KD F. Prešeren iz Boljunca, je Ingrid že nastopala v skupini "Piccolo teatro della prosa", ki večkrat nastopa skupaj z gledališčem "La Contrada".
»Bolj sem bila vajena igrati v tržaškem italijanskem dialektu kot v slovenskem. No, sedaj mi je že vse bolj domače. Tatjana govori v boljunškem dialektu, sama pa govorim približno tako, kot govorijo naši ljudje v Rovtah in na Kolonkovcu.«
Naš pogovor je tekel v Tatjanini gostilni, kjer so gostje kar naprej prihajali in odhajali. In tako se je lomil tudi naš klepet.
»Ljudje naju že dobro poznajo iz iger, ki smo jih uprizarjali v okviru našega društva. Tako smo še danes znane po igrah "Venderigle na plači", "Venderigle so spet na plači", "Povsod je lepo, najlepše doma", "Življenje je vse ena komedija", "Teta Karlo-ta“, pa še po številnih skečih.
Vedno jima je bilo všeč igranje, od nekdaj ju je pritegoval oder. Sedaj sta navdušeni tudi nad nastopanjem na radiu. »Ne veš, kako je človeku prijetno, ko te povsod poznajo, ko te spoznajo po glasu, ko te vabijo k sebi domov in ti hočejo na vsak način izraziti svoje zadovoljstvo.«
V radijskih igrah imata vsaka svojega moža: Tonca Lovrota, Vanka Guština. Kaj pa pravita k temu vaša prava soproga?
»Če sva duhoviti, se z nama zabavata. Sta pa skupaj z najinimi otroki tudi ostra in pravična kritika. Vsi pa vemo, da ni lahko zabavati ljudi. Včasih greva na oder tudi brez vaj, a z veliko treme. Do sedaj nama je vse še kar dobro šlo. Da bi bilo le vedno tako. Koliko velja v teh časih urica smeha, ali ne?!«
Pa bosta tudi za naše bralce kaj smešnega povedali?
»Smešnega? Čuj, čuj. Znaš, d sm pstila dma Guština, na fruški. Sm mu rekla, nej pobere an malo sadja. Jen de me ne zbeži u gostilno, sem mu vzela proč škalo. Zdej videš, bo preklinjal, kdr pridem domu.«
Obe sta se nasmejali, mi pa z njima in pogovora je bilo konec.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) Tonca in Vanka na enem svojih hudomušnih nastopov.
Izteka se uspešna poletna sezona Slovenskega stalnega gledališča
Izteka se tudi poletna sezona Slovenskega stalnega gledališča, ki je letos naletela na še večji odmev in odziv med občinstvom. Tri predstave Slehernika in dolga vrsta ponovitev hudomušne Županove Micke so marsikomu popestrile večer, ga oplemenitile z izraznostjo in polnostjo gledališke besede. Upati je, da so te uspele inscenacije marsikoga pripravile, da si bo ogledal novo repertoarno sezono SSG še v Kulturnem domu.
Na sliki (foto Križmančič) prizor iz Županove Micke.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ANTON TOMAŽ LINHART
ŽUPANOVA MICKA
Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL
Danes, 21. t. m., ob 21. uri — ZABREŽEC — v Hribenci Jutri, 22. t. m., ob 21. uri — REPEN — Pokrajinski muzej V nedeljo, 23. t. m., ob 21. uri — PROSEK — Kulturni dom
Omogočili denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ
PD SLOVENEC BORŠT - ZABREŽEC
priredi
v parku Hribenca
19. PRAZNIK VINA
Danes, 21. t. m., ob gostovanju SSG s komedijo ŽUPANOVA MICKA, odprtje kioskov;
jutri, 22. t. m. in v ponedeljek, 24. t. m., od 20.30 dalje ples z ansamblom HAPPY DAY;
v nedeljo, 23. t. m., ob 18.30 nastop PIHALNEGA ORKESTRA BREG in od 20.30 dalje ples z ansamblom TAIMS.
gledališča
VERDI
Poletni festival operete 1989 - V torek, 25. t. m., ob 20.30 (red A) premiera J. Straussove opere CIGAN BARON. Dirigent H. Gietzen, režiser Franco Giraldi. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
V uradih gledališča Verdi bo danes ob
19.15	predstavitev opere CIGAN BARON, na kateri bo prisoten tudi režiser Franco Giraldi.
GRAD SV. JUSTA
Nocoj ob 21.15 bodo na FESTIVALU Disneyevih filmov - druga izdaja - predvajali film OSTRŽEK, jutri in nedeljo IL LIBRO DELLA GIUNGLA in v ponedeljek OUANDO TOPOLINO ERA BAM-BINO.
LUČI IN ZVOKI
Jutri ob 21.30 in ob 22.45 bosta na sporedu predstavi v italijanščini.
CRISTALLO
Nocoj ob 21. uri bo na sporedu kon-cert-predstava v okviru Festivala operete in sicer CIGANKINA LJUBEZEN z Jadranko Jovanovič. Na sporedu Schumann, Verdi, Liszt, Čajkovski, Rahmaninov, Dvoržak in drugi. Režija Mario Li-calsi. Na klavir bo igral skladatelj Fabio Nieder.
koncerti
V Pasaži Protti so na razpolago vstopnice za premiero CIGAN BARON Johanna Straussa.
Devinski grad
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu koncert skupine TRIO CHITARRISTICO ITALI-ANO, ki bo izvajala skladbe L. van Beethovna, Kuffnerja, Granade in de Falle.
kino
ARISTON - 21.30 Willow, ZDA 1988, r.
Ron Howard, i. V. Kilmer, J. Whalley. ENCELSIOR - Zaprto.
EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Un biglietto in due, kom., r. J. Hughes, i. S. Martin, J. Candy.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Dr. Jekyll e Mr. Hyde sulTorlo della follia, srh.,
□
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Cocktail, i. Tom Cruise.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La donna delle bestie, porn., □ □
NAZIONALE IV - 17.00, 22.10 L'indis-creto fascino del peccato, r. Pedro Al-modovar, i. Carmen Maura, □ □ GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Rain man, r. B. Levinson, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise.
MIGNON - 17.00, 22.15 Una pallottola spuntata, kom.
EDEN - 16.00, 22.00 Dirty Girl, porn.,
□ □
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 17.00, 22.10 Aguile d attac-co.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.15 Mery per sempre, r. Marco Risi, i. Michele Placi-do, Claudio Amendola.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Cronache bestiali italiane, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, PETEK, 21. julija 1989
ZORA
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.10 - Luna vzide ob 22.18 in zatone ob 8.37.
Jutri, SOBOTA, 22. julija 1989
MAJDA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.51 najnižja -64 cm, ob 12.34 najvišja 47 cm, ob 18.22 najnižja -21 cm, ob 23.53 naj višja 36 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
23,9	stopinje, zračni tlak 1021,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 51-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Jasmine Kandus, Rosy Gardel.
UMRLI SO: 80-letna Veronica Zugna vd. Barut, 55-letna Silvia Gregori por. Ferluga, 66-letni Giovanni Tomadin, 74-letna Emma Benko vd. Petronio, 69-letna Sabina Furlani vd. Ciccarelli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 17. julija, do sobote 22. julija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 4, Trg XXV. aprila 6 (Naselje svf Sergija), Nabrežje Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Nabrežje Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unitž 4, Nabrežje Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na tel. št. 744426.
SKGZ sporoča, da je urad odprt od 8. do 14. ure.
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da posluje urad s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30.
Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo zaprta od 24. julija dalje.
Ob letošnji Kraški ohceti prirejamo razstavo, zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred drugo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (tel. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Ul. Petronio 4 v Trstu.
TPPZ P. Tomažič obvešča, da bo jutri, 22. t. m., ob 7.30 odhod iz Bazovice z avtobusi proti Pokljuki na osrednjo partizansko slavje v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, ki ga organizirajo borci, mladina in vojska. Ob 11. uri ogled Bleda, sledi srečanje z gostitelji, ob 14. uri nastop, po koncertu na Pokljuki, kosilo in prosta zabava. Vrnitev pred polnočjo. Danes odpade vaja.
TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar ...	.. 1383,750	1370,—
Nemška marka ...	.. 723,160	720,—
Francoski frank ..	.. 213,210	211.—
Holandski florint	.. 640,800	639,—
Belgijski frank ...	..	34,523	34,20
Funt šterling		.. 2234,250	2200.—
Irski šterling		.. 1934,700	1920,—
Danska krona		.. 186,210	183,—
Grška drahma		8,364	8,—
Kanadski dolar ...	.. 1164,500	1130,—
Na tržaški pravni fakulteti so diplomirali
DAMJAN TERPIN, SONJA LEVSTIK in TANJA HMELJAK
Iskreno jim čestitajo člani društva Jus.
čestitke
Na fakulteti za biologijo tržaške univerze je doktorirala MARA CHEMEL-LI. Novopečeni doktorici iskreno čestita Maja z družino.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled skupinska razstava SLOVENSKA GRAFIKA.
V	pritličnih prostorih TKB, Ul. F. Fil-zi 10, razstavlja MARKO HREŠČAK.
Na gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo še da-nesrazstavljala svoja dela slikarka LAURA UTMAR.
V	okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134.
V	pokrajinskem muzeju v Repnu je
do nedelje, 23. 7., na ogled razstava lesnih izdelkov MIRKA GUŠTINA. Razstava je odprta od 18. do 21. ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava lepakov v organizaciji Amnesty International. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	galeriji v Miljah - Ul. Roma 20 bo
od 28. t. m. do 10. avgusta razstavljal 40 svojih grafičnih del slikar Aldo BRESSA-NUTTI. Otvoritev bo v soboto, 28. t. m., ob 18. uri.
razne prireditve
Športno rekreacijsko društvo Praprot prireja PRAZNIK PIVA. Jutri, 22. 7., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 21.00 disko na odprtem s STUDIO DEE JAY NET-VVORK. V nedeljo, 23. 7., ob 10. uri odprtje kioskov in start dirke z mountain bike. Ob 21. uri ples z ansamblom HAP-PY DAY.
__________mali oglasi__________________
PRODAM motor gilera KZ endurance 125, letnik 1987, v odličnem stanju, prevoženih 10.000 km. Tel. od 12.30 do
15.30	ali po 19.30 na št. (0481) 882334.
PRODAM delikatesno trgovino v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih urah na št. (040) 731226.
ŠE ŠEST prostih mest je na razpolago za izlet po Dalmaciji z ladjo, ki bo od 30. julija do 12. avgusta. Izlet priredi vesela družba iz Križa. Interesenti naj tel. na št. 220624.
DRUŽINICA išče stanovanje v najem za določen čas na področju od Bazovice do Proseka. Obenem nudi pomoč ostareli osebi. Tel. na št. 226317 - Oskar ali Jelka.
V NEPOSREDNI bližini Pulja, 150 m od morja, oddajamo popolnoma opremljeno stanovanje, primerno za štiri osebe, v času od 6. avgusta do konca septembra. Informacije po tel. (003852) 28315.
SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po ugodni ceni, možnost prevoza. Tel. 421508 po 21. uri.
NA TRBIŽU oddajam opremljeno stanovanje za štiričlansko družino. Tel. (040) 44171.
BLIŽA se Kraška ohcet. Če bi kdo imel srajco, ruto, krpon ali del ženske, moške in otroške noše in ne ve kam z njim, meni bi prav prišlo. Tel. (040) 228766.
NA OPČINAH se je izgubila srednje velika psička Pika umazano bele barve, kratko dlako, s kratkim repkom in z rdečo ovratnico. Kdor jo je videl naj pokliče na tel. (040) 213912.
KDORKOLI je videl potek cestne nesreče v Ul. Flavia v bližini Fiat Grandi in Renaulta v ponedeljek, 17. t. m., ob
7.45	med rdečo Al 12 in lancio delto beige barve naj telefonira na tel. (040) 231002 ali 364104.
IŠČEM inštruktorja za fiziko za mesec avgust. Tel. 830791.
ČISTOKRVNE MLADIČE z rodovnikom šampionskih staršev avtohtone pasme kraški ovčar prodajamo. Za informacije tel. na št. (040)220110.
IZ BIVALIŠČA v Lonjerju so se oddaljili trije lovski psi (eden rjave barve, dve psici pa bele barve z rjavimi madeži). Najditelju ali posredniku koristnih informacij nagrada 1.000.000 lir. Telefonirati ob vsaki uri na št. 53838.
TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVCI TRST
Japonski jen 		9,750	9,50
Švicarski frank		837,700	832.—
Avstrijski šiling		102,826	102,20
Norveška krona		197,740	195 —
Švedska krona 		212,520	209,—
Portugalski eskudo .	8,649	8,20
Španska pese ta 		11,501	11,20
Avstralski dolar		1033,400	1010,—
Jugoslov. dinar 		—	0,063
ECU		1498,850	—
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
menjalnica
20. 7. 1989
Ob predstavitvi repertoarja Bernsteinov uspeh v ScaH
Dirigent Leonard Bernstein (levo) s pevcem Placidom Domingom lani v New Yorku
V Scali je v teh dneh nadvse živahno: ravnatelj Carlo Maria Badini je na tiskovni konferenci pravkar orisal repertoar 89-90, v četrtek zvečer pa je bil v nabito polni dvorani tudi koncert Mladinskega orkestra iz Schleswig-Holsteina z dirigentom Leonardom Bernsteinom, ki se je vrnil v to operno hišo po štirih letih od slavne izvedbe Mahlerjeve Četrte simfonije.
Brezplačni koncert je organizirala Občina Milan. Po prvem delu koncerta je bilo občinstvo nekoliko zbegano, saj so z orkestrom nastopili res nadarjeni in znani, a tudi mladi dirigenti, sicer Bernsteinovi učenci, kot so Japonec Eiji Oue in Američana Carl St. Clair ter Mark Stringer, ki je z Debus-syjevo simfonično skico La mer najbolj navdušil. Občinstvo pa je seveda nestrpno pričakovalo velikega Bernsteina, ki je v drugem delu predstavil tri skladbe iz Romea in Julije Hector-
ja Berlioza in za bis še odlomek Bize-tove Arležanke. S svojo ognjevitostjo in notranjo nujo po energičnem izražanju je 71-letni dirigent kot običajno osvojil tako mlade izvajalce kot občinstvo, ki se je rado predalo intenzivnemu glasbenemu užitku.
V zvezi s prihodnjo sezono milanskega gledališča so, kot običajno, najbolj zgovorne številke: proračun znaša skoraj 93 milijard, 61 od teh bo prispevala država. Upravniki seveda jamrajo in še niso potrdili gostovanja Scale v SZ (Boljšoj teater bi moral istočasno nastopati v Milanu). Zanimiva je napoved, da bodo letos spet odprli Malo Scalo, zanimiv pa je tudi repertoar, v katerem je še posebno bogat baletni del z naslovi, kot so Giselle, Isadora, Sen kresne noči, Silfide in Labodje jezero. S programom je vsaj trenutno zadovoljen celo baletni ansambel. Sicer je začetek sezone še daleč...
filmske premiere
eva fornazarič
Kaj nam ponuja nova sezona
V	poletnem mrtvilu je nekoliko odjeknila vest, da je italijanski režiser Nichetti prejel prvo nagrado na moskovskem filmskem festivalu. Njegov film Ladri di saponette je dejansko ljubka komedija o negativnem vplivu, ki ga imajo reklamni spoti na »nedoraslo« občinstvo gledalcev, in mu zato privoščimo »Svetega Jurija«. Ogled filma, v katerem nastopata Caterina Sylos Labini in Maurizio Nichetti brez brkov (!), seveda priporočam, čeprav ga bomo lahko kmalu gledali na televiziji, ker je takim filmom zapisana usoda vešč: poletno sonce jih omami 'in jim v sekundi zažge krila.
V	drugi polovici julija pa se običajno ne pripravljajo le tekme bodočega nogometnega prvenstva. Filmski delavci se namreč ukvarjajo s kupčijami, od katerih bo odvisno, kakšna bo zimska sezona. Če sodimo po prvih informativnih biltenih največjih italijanskih hiš, lahko sklepamo, da se nam obeta ogled nekaterih res dobrih filmov, med katerimi nedvomno izstopa delo Bogovi so padli na glavo.
To ni nova produkcija, saj smo jo lahko že gledali v državah vzhodne Evrope, ki so prve dojele, da ima afriška kinematografija velik izrazni potencial. Sedaj, ko so temnopolti avtorji zasloveli tudi pri nas, pa se je nekdo le spomnil, da bi lahko odkupil ta izreden film mladega avtorja.
Na voljo bodo seveda tudi naj novejša dela mojstrov, kot so Russell (Salome) in Spielberg (novi Indiana Jones), Batman z Jackom Nicholsonom, 007 in Great Balls of Fire, ki je dejansko življenjepis rock‘n‘roll zvezdnika Jerry-ja Lee Lewisa. Če bo distribucija delovala učinkovito, si bomo to glasbeno komedijo lahko ogledali še letos poleti. Sicer se lahko potolažimo z vestjo, da bo prav kmalu na naših velikih ekranih zablestel obraz Joanne Whalley-Kilmer, čudovitega dekleta (poglejte sliko), ki je posodila svojo zunanjost Christini Keeler, znani predvsem zaradi škandala Profumo. Kako je naslov filmu? Scandal, seveda.
			današnii	in vadiinki <tnnvt>di			■ ■ - ; "■	
	lllllil		uiinusnji letevtztjsiii in miujsm sporeui				
RAI 1______________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Srečno poletje!
14.10	Film: La časa dei nostri sogni (kom., ZDA 1948, r. Henry Č. Potter, i. Cary Grant, Myrna Loy)
15.45	Aktualnosti: Full Steam - Plesalec Tony Robbins
16.15	Umetnostno drsanje
16.45	Mladinska oddaja: Big EState
17.35	Danes v parlamentu
17.40	Film: Una donna si ri-bella (dram., ZDA 1936, r. Mark Sandri ch, i. Kat-harine Hepburn, Herbert Marshall)
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Aktualno: 1969 Lunina noč
22.50	Dnevnik
23.00	Nočni rock
23.30	Rubrika: Effetto notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0-15 Rubrika: Mezzanotte e
dintorni
0'30 Atletika: Palio della Ouercia
RAI 2_______________
12.00	Nanizanka: A passo di fuga - In famiglia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca
15.25	Nanizanka: Lassie
15.50	Risanka: Cucciolo
16.15	Iz parlamenta
16.20	Film: II tesoro dei Faraoni (pust., ZDA 1934, r. Roy Del Ruth, i. Eddie Cantor, Ethel Merman)
17.50	Videocomic
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Perry Ma-son - A fari spenti
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti
20.30	Variete: Cocco (vodi Gabriella Carlucci)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Nanizanka: Hill Street giorno e notte - In onda alle sette
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Film: Ouando 1'inferno si scatena (vojni, ZDA 1958, r. Kenneth G. Cra-ne, i. Charles Bronson, Richard Jaeckel)
| /V RAI 3	|
13.30	Kolesarstvo: Corsa del sole
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Donne di lusso (glas., ZDA 1935, r. Bus-by Berkeley, i. Dick Po-well, Gloria Stuart), ob koncu risani film VVere in the money (1933)
15.55	Tenis: Pokal Davis, Danska-Italija (iz Koe-benhavna)
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Kolesarstvo: Tour de France (prenos iz Aix Les Bainsa)
20.30	Film: Dossier Odessa (krim., VB 1974, r. Ronald Neame, i. Jon Vo-ight, Mary Tamm, Maria Schell)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.40	Aktualno: Volta pagina (ureja Carlo Brienza)
23.20	Petkov boks
0.20 Dnevnik - zadnje vesti
0.35 Nočna glasba: Trio Beaux Arts (Haydnov Trio v E-duru)
0.50 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
Ptf RTV Ljubljana 1
16.35	Poletna noč: nad. Schwarzwaldska klinika, 17.30 nanizanka Leteči cirkus Monthyja Pythona (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Spored za otroke in mlade: nanizanka Nevarni zaliv (9. del)
18.35	S poletnega festivala: Nacionalni folklorni ansambel Venezuele
19.10	Risanka
19.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Naše akcije
20.15	Dokumentarec: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka (2. del)
21.00	Nanizanka: Kriminalna zgodba (6. del)
21.45	Dnevnik in vreme
22.05	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.10	Poletna noč, vmes nad. Mamilo je smrt (1. del)
24.00	Film: Pisma neznanemu ljubimcu (dram., VB-Fr. 1985, r. Peter Duffell, i. Cherie Lunghi, Mathil-da May)
|~jjlP) TV Koper___________
13.30	TVD Novice
13.40	Dokumentarec: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar, pon.)
14.10	Boks: Holyfield-Rodri-gues (pon.)
15.55	Tenis: polfinale za Davisov pokal, ZRN-ZDA (prenos iz Miinchna)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: polfinale za Davisov pokal, ZRN-ZDA (neposredno iz Miin-chna)
22.30	TVD Novice
22.40	Šport spektakel - najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona)
3.00	Boks: za svetovni naslov težke kat. WBC-WBA-IBF, Mike Tyson-Carl »The Truth« Williams (iz Atlantic Cityja)
P & RTV Ljubljana 2
19.00	Ansambel Braneta Klav-žerja (pon.)
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Skupščinska kronika
20.55	Furmanski praznik
22.30	DP v plavanju (z Reke)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika;
8.10	V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Strahek (3. del); 10.00 Pregled tiska;
10.10	Koncert v_ baziliki^ sv. Silvestra v Trstu: violinist Črtomir Šiškovič, pianist Igor Lazko; 11.30 Pisani listi, 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi, 12.40 Folklorna glasba, vmes Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O tolmačenju otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z... ; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
C
CANALE5
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia - Un affare molto strano, II marinaio, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una famiglia americana - Un
-grande incidente f-15 Rubrika: Forum
2.00	Mladinska oddaja: Dop-. pio slalom 2-30 Kviz: OK il prezzo e giu-sto
. '86 Variete: Rivediamoli
4.30	Nanizanka: Love Boat •30 Film: Lultima conguista
(vestern, ZDA 1947, r. James Edward, i. John ,, Wayne, Gail Russell)
•30 Nanizanka: Hotel - La , H giusta decisione ■30 Rubrika: Agenzia ma-1 q n trimoniale
00 Kviza: Gioco delle cop-2n„n Pie, 19.45 Čari genitori 0 Variete: Una rotonda sul mare
■30 Kviz: II gioco dei nove ■15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0-45 Film: Terzo canale - Av-ventura a Montecarlo (kom., It. 1970, r. Giulio Paradisi, i. Mal, New Trolls, Ricchi e Poveri)
	RETE 4		ITALIA 1
8.20	Nanizanka: In časa Law-rence
9.10	Film: L'erede di Robin Hood (pust., VB 1959, r. George Sherman, i. Al Hedison)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	La valle dei pini,
15.40	C osi gira il mondo,
16.40	Aspettando il do-mani
17.00	Nanizanka: California -Unazione sleale
18.00	Nad.: Febbre d amore
19.00	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Baretta II sole tornera a splendere
20.30	Film: II papavero e an-che un fiore (pust., ZDA 1966, r. Terence Young, i. Senta Berger, Yul Bryn-ner)
22.25	Film: Dalle Ardenne all'-inferno (vojni, It. 1967, r.
A.	De Martino, i. Frede-rick Stafford, Daniela Bianchi)
0.40 Nanizanki: Agente spe-ciale, 1.40 Ironside
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega p er amore,
13.00	Simon & Simon
14.00	Megasalvi show
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nan. Te-neramente Licia
18.00	Nanizanki: Supercar,
19.00	Riptide
20.00	Risanka: Siamo fatti cosi
20.30	Film: La collina degli sti-
vali (vestern, It. 1969, r. Giuseppe Colizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.25	Nan.: Starsky & Hutch
23.25	Aktualno: Človek na Luni
23.45	Tednik: Grand Prix 0.55 Nanizanki: Taxi, 1.25 Kung-fu
ODEON
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nadaljevanki: Maria,
16.30	Colorina
17.30	Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo
19.30	Risanke
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Film: Napoli, Palermo, New York il triangolo della camorra (dram., It. 1981, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola, Howard Ross)
22.45	Variete: Telemeno
23.00	Rubrika: Forza Italia
24.00	Nanizanka: Foxfire
TMC____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini deli Arizona
12.00	Nadaljevanka: Il fiume scorre lento
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti
13.45	Športne vesti
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dok. o naravi
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Las Vegas lady (dram., ZDA 1976, i. Stel-la Stevens)
18.00	Aktualno: TV donna
19.00	Nanizanka: Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Katie, la ragazza di copertina (dram., ZDA
1978, r. Robert Green-wald, i. Kirn Basinger, Tab Hunter)
22.20	TV film: Il mistero della testa možzata
23.15	Vesti - nocoj
23.30	Tour de France
24.00	Film: La pappa reale (kom., Fr. 1964, i. Annie Girardot, Sacha Distel)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
13.00	Dnevnik
13.30	Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.30	Nadaljevanka: Il diavolo al Pontelungo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nad.: I naufraghi, 20.30 Buio nella valle
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Rubrika: Motor news
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di
Franca
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Jugoton;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne;
15.45	Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik;
17.00	Bubbling; 17.33 Shovv Business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
20.00	Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val.
Tudi na sinočnji seji občinskega sveta niso rešili politične krize v Tržiču
Sporazum med strankami se bo izvajal po počitnicah
Kriza na Občini v Tržiču, tudi po sinočnji seji občinskega sveta, še ni bila rešena. Stanje nejasnosti bo trajalo vsaj še dva meseca, tja do sredine septembra. Predstavniki petih strank so včeraj popoldne tik pred sejo sicer dosegli načelni dogovor in ga menda tudi podpisali. Dogovor zadeva v prvi vrsti Občino Tržič, vendar tudi nekatere druge ustanove v pokrajini. Bistvo dogovora je v tem, da bodo v upravno večino v Tržiču stopili republikanci, isto velja za Občino Gorico in Pokrajino. Do razširitve večine bo prišlo šele po poletnih počitnicah. Rešeno je bilo tudi vprašanje, katera od strank bo pustila eno odborniško mesto republikancem. To bo KD, ki pa bo v zameno dobila predsedništvo Konzorcija za industrijski razvoj na Tržiškem. Tak je dogovor, ki so ga včeraj popoldne dosegli predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI in SSk.
Torej kriza se, kljub temu, da je rešitev dogovorjena, zamrzne za nadaljnja dva meseca.
Glede na potek sinočne seje, ki se je pričela v znamenju velike negotovosti in z veliko zamudo, pa velja zapisati nekaj ugotovitev. Župan De-marchi je uvodoma predlagal spremembo dnevnega reda: namesto o ostavki župana in članov odbora in izvolitvi novih upraviteljev, naj bi občinski svet najprej odobril nekaj nujnih sklepov, o politično-upravnih vprašanjih pa naj bi razpravljali in odločali v drugem delu seje.
Predlog je seveda naletel na ogorčeno nasprotovanje predstavnikov opozicije, komunistov, zelenih in mi-sovcev. Po dokaj polemičnih posegih predstavnikov omenjenih treh strank, ki so naglasili, kako je mesto že več kakor tri mesece brez uprave in da je torej razjasnitev nujna, je predlog predsedujočega, kljub ogorčenim protestom, prejel večino glasov.
Komunisti in zeleni so po glasovanju zapustili sejno dvorano in zvečine, pomešani med sicer ne preveč številno publiko, sledili dogajanju v sejni dvorani, kjer je "stara" koalicija
z dokajšnjo težavo le spravila z dnevnega reda nekaj točk. Po vsebini nikakor niso bile tako nujne, da bi jih bili morali, po vsej sili odobriti že na sinočnji seji.
Nekatere točke so bile pravzaprav čisto navadna, tekoča administracija. Celoten potek seje je bil zelo živčen, kar je prišlo, spričo soparne vročine, še bolj do izraza.
Najpogostejši očitek predstavnikov manjšinskih strank je bil, da je uprava ravnala zelo samosvoje in ni upoštevala zahteve po sklicu občinskega sveta, ki jo je podpisalo štirinajst svetovalcev.
Nekaj pred enajsto uro so sejo za nekaj časa prekinili, da bi dali možnost vsem svetovalcem seznaniti se z vsebino malo pred tem doseženega sporazuma in se dogovorili za odgo-ditev razprave in glasovanja o ostavki župana in odbornikov.
Zadeva bo spet na dnevnem redu, tako vsaj v smislu dogovora, okrog 15. septembra, ko naj bi prilagodili tudi uprave v nekaterih drugih ustanovah.
Mladi poslušalci zadovoljni z jazz koncertoma na gradu
Razmeroma sušno glasbeno poletje sta nekoliko osvežila dva večera jazz glasbe na prireditvenem prostoru na grajskem obzidju. Predsinoči je nastopil kvartet, ki ga sestavljajo Alberto Delfini, Giorgio Gregori, Paolo Gregorig in Giovanni Toffoloni, sinoči pa je bil na vrsti ansambel "Sartorello Forniture Group", ki je na turneji po Italiji.
Na sliki (foto Bumbaca) prizor s predsinočnjega jazz koncerta na gradu.
Pobuda za skupno promocijsko dejavnost prometnih struktur
Dežela bo financirala promocijsko dejavnost ustanove za tržiško pristanišče, za deželno letališče in goriški blagovni terminal. Finančne prispevke za pristanišče in blagovni terminal bo preko trgovinske zbornice nakazala tudi EGS. Tako izhaja iz daljšega poročila za tisk, ki ga je dostavila Trgovinska zbornica.
Pred kratkim je bil o zgoraj omenjenih vprašanjih govor na sestanku, za katerega je dala pobudo Trgovinska zbornica. Na sestanku so predstavniki raznih ustanov soglašali s predlogom predsednika zbornice dr. Enza Bevi-lacgue, o izdelavi skupnega promocijskega programa za multimodalni sistem prevozov v pokrajini. Tak načrt naj bi skušal uresničiti tehnični odbor.
Na sestanku so vzeli tudi v pretres nekatere pobude, ki jih bodo izvedli v prihodnjih mesecih v raznih evropskih središčih, od Prage, Varšave in Budimpešte do Muenchna. Gre za sodelovanje na sejmih, mitingih in podobnih manifestacijah gospodarskega življenja.
Predsednik zbornice Bevilacgua je tudi seznanil udeležence s pobudamni za ponovno ustanovitev konzorcija Contrago. Gre za konzorcij med avtoprevozniki nan Goriškem. Bevilacgua je tudi napovedal, da bodo iz Goriškega slada zagotovili tudi finančna sredstva za nakup novih tovornjakov. Finančna podpora bo v obliki posojil po zelo ugodnih pogojih.
Do konca meseca še možnost cepljenja proti steklini
Že prejšnji mesec so uslužbenci veterinarske sekcije goriške Krajevne zdravstvene enote opravili obvezno cepljenje psov proti steklini v vseh krajih v pokrajini. V prihodnjih dneh bodo opravili še dodatno cepljenje in sicer po sledečem razporedu: TRŽIČ -28. in 29. julija od 8.30 do 10.30 v občinski klavnici; GORICA - 28. in 29. julija od 11.30 do 12.30 na športnem stadionu na Rojcah; ŠTEVERJAN -danes 21. julija od 8.30 do 10.30 v bivši osnovni šoli; ŠKOCJAN - 29. julija od 8.30 do 10.30 v bivši klavnici; MARIA-
NO - 25. julija od 8.30 do 9.30 v socialnem centru v Ul. Manzoni; FARA - 26. julija od 8.30 do 9.30 v občinskem parku; ŠLOVRENC - 27. julija od 8.30 do
9.30	pri športnem igrišču v Ul. Gavina-na; MOŠ - 28. julija od 8.30 do 9.30 v otroškem vrtcu; VILEŠ - 22. julija od
10.30	do 12.00 pri bivšem županstvu; ROMANS - 29. julija od 9.00 do 11.00 v občinski garaži; ZAGRAJ - danes 21. julija od 8.30 do 10.30 v bivši šoli v Ul. Mucchiut; FOLJAN-REDIPUGLIA -26. julija od 8.30 do 10.00 v osnovni šoli v Foljanu; GRADIŠČE - 27. julija od 10.00 do 12.00 v bivši klavnici.
Kmalu prvi konkretni ukrepi za varstvo okolja
Pokrajina kupuje premični laboratorij
sprejemanju ukrepov za omejevanje onesnaževanja. Res je sicer, da je treba za uspešno zdravljenje najprej ugotoviti bolezen in poznati bolnika. To velja tudi za vprašanja okolja. Pri nas, v mislih imamo Goriško, smo na tem, da napravimo prve korake, prav v smeri ugotavljanja vrste in stopnje onesnaženosti ozračja.
"Predvidoma že v jeseni bomo imeli na razpolago premični laboratorij, s katerim bomo lahko ugotovili do kakšne stopnje je onesnažen zrak, ki ga vdihavamo in sledili spremembam. Sestavljena je bila že tudi komisija, ki naj bi sodelovala pri izbiri vrste premičnega laboratorija in opreme". Tako zatrjuje predsednik goriške pokrajine Gianfran-co Crisci. Pred dobrima dvema letoma je pokrajinski svet odobril načrt posegov na področju okolja in zdravja. Izvajal se bo postopoma. Prva stopnja, to je nakup posebnega premičnega laboratorija je že v izvršilni fazi. Naslednji dve stopnji zadevata postavitev dveh fiksnih postaj, ene na robu Brd (pri kočniku), druge na obalnem področju in pa namestitev mreže aparatur za ugotavljanje onesnaževanja, ki ga povzroča termoelektrarna v Tržiču.
Proračunska vrednost celotnega načrta, katerega izvajanje financira Ministrstvo za okolje, preko Dežele, znaša 3,5 milijarde lir. Nakup premičnega laboratorija, ki naj bi bil na razpolago že do jeseni, pa velja okrog pol milijarde lir.
S premičnim laboratorijem naj bi med drugim ugotavljali tudi prisotnost in stopnjo kislosti dežja. Gre za pojav, ki je po nekaterih vesteh v naši in sosednjih deželah, zaskrbljujoč. Kisli dež in o tem ni nobenega dvoma več, povzroča odmiranje gozdov. Prve žrtve so iglavci. Odmiranje gozdov je krepko prisotno tudi v naši deželi. Posebno opazno je odmiranje v Kanalski dolini.
Ob tem gre upoštevati, da so viri onesnaževanja v glavnem tuji, čeprav tudi delež krajevnih onesnaževalcev ni zanemarljiv.
Do zdaj je bilo glede kislega dežja na razpolago le bolj malo podatkov. S premičnim laboratorijem naj bi se stanje Umiranje dreves nad Zajzero - foto Klemše	bistveno spremenilo, seveda na bolje.
Zaskrbljenost spričo naraščajoče onesnaženosti okolja je razumljiva, nekoliko manj razumljiva pa je počasnost pri
Interpelacija KPI na Občini o strošku za gradnjo avtoporta
Med torkovo nevihto je ponekod na območju Brd padala toča
V goriškem občinskem svetu se v prihodnjih tednih, najbrž pa šele po dopustu, obeta vroča razprava v zvezi z izgradnjo avtoporta. Komunistični svetovalci so namreč postavili pisno vprašanje glede postopka, ki se ga je uprava poslužila pri zakupu in oddaji 2. skupine del. Predstavniki komunistične partije želijo imeti na razpolago vso dokumentacijo, ki se nanaša na varianto načrta.
Komunisti nadalje sprašujejo, kako namerava uprava ravnati v prihodnje, pri nadaljnji izgradnji avtoporta. Ob tem navajajo, da je bila proračunska vrednost načrta osem milijard lir, danes pa je narasla že na triintrideset milijard lir.
Podobno naraščanje cen je opazno tudi pri posegu, ki se trenutno izvaja. Dela so bila oddana, tako piše v obrazložitvi pisne interpelacije, za dvakrat večjo vsoto od proračunske.
Odbornik za javna dela Mario Del Ben je predlagatelju (Robertu Busoli-niju) zagotovil, da bo uprava v doglednem času nudila izčrpen odgovor.
Komunistični občinski svetovalci so podobno vprašanje o isti tematiki predložili že pred dobrima dvema letoma.
Danes spet seja na goriški občini
Goriški občinski svet bo drevi nadaljeval z delom, ki ga ni uspel opraviti na torkovi seji, ki je ne bilo zaradi nesklepčnosti. Namestnik župana -prvi občan je menda te dni v Rimu, je za danes ob 18.30 spet sklical občinski svet. Ker gre za sklicanje po nujnos-tnem postopku in za drugi sklic, se
danes po vsej verjetnosti ne bo pojavilo vprašanje sklepčnosti. V torek je manjkala več kakor polovica članov občinskega sveta in kar trije odborniki. Dnevni red zasedanja je enak tistemu, ki je bil poslan že za torkovo sejo.
V torek seja na Pokrajini
Pred nastopom poletnih počitnic se bo v prihodnjem tednu v torek in sredo, vsakič ob 16. uri, sestal tudi goriški pokrajinski svet. Na torkovi seji naj bi, poleg drugega, sprejeli odstop republikanskega svetovalca Vollija in vstop prvega neizvoljenega na njegovo mesto. Na dnevnem redu je tudi razprava in glasovanje o dokumentu za zaščito ptic.
Vremenoslovci napovedujejo in obljubljajo nastop pravega poletja, vreme pa se še zmeraj ni ustalilo. Občasne padavine povzročajo nemalo skrbi kmetom, posebej pa vinogradnikom, saj so take razmere kot nalašč za razvoj raznih glivičnih bolezni. Pridelek ogrožajo tudi dokaj pogoste nevihte s točo. Na nekaterih mestih v Brdih so ledena zrna prizadela pridelek že nekajkrat. Zadnjič v torek ponoči. Na srečo je toča klestila le nekaj deset sekund, sicer bi bile posledice katastrofalne. Grozdje je zdaj v taki fazi rasti, da se poškodbe zaradi toče ne zacelijo več. Škoda je dvojna: gre namreč za izgubo količine, pridelek pa je, oziroma bo, slabše kakovosti.
Ledena zrna so povzročila škodo v vinogradih med Ščednim in Oslavjem. Med torkovo nevihto so nekaj škode povzročile tudi strele. Ena od teh je
Požig posode za odpadni papir predsinoči na Senenem trgu
Le nekaj dni potem ko je goriški občinski svet odobril spremembe pravilnika mestne policije in smetarske službe, namenom, da spodbudi prebivalce k sodelovanju pri ohranjevanju čistoče v mestu, so se predsinoči neznanci znesli nad zabojem za zbiranje odpadnega papirja na Senenem trgu. Zaboj je začel goreti nekaj pred 20. uro. Skoraj nobenega dvoma ni, da gre za pobalinsko dejanje, saj so bili zaboji za papir in druge posode za odpadke pred meseci že večkrat tarče podobnih vandalskih dejanj.
Na kraj so prihiteli goriški gasilci, ki so s pravočasnim posegom v nekaj minutah pogasili plamene in preprečili hujše posledice. Ogenj je le delno poškodoval posodo, večje škode pa ni bilo. Včeraj so na Senem trgu bili zaposleni delavci občinske smetarske službe, da so očistili cestišče. Gasilci so namreč med gašenjem morali stresti ves papir iz posode na cesto.
Prizorišče požiga na Senenem trgu so si ogledali tudi agenti goriške kvesture, ki vodijo preiskavo o zadevi.
uničila električno napeljavo gostilne Vogrič na Valerišču, kjer je zaradi izpada elektrike prišlo še do dodatne škode.
Astronomski večer v Fari
V prostorih observatorija v Fari bo drevi s pričetkom ob 21.30 nekoliko neobičajno srečanje. Pripravlja ga astronomski krožek ob 20-letnici prvega človekovega pristopa na mesec. Predvajali bodo serijo takrat posnetih diapozitivov, radovedneži pa bodo skozi teleskop lahko pogledali proti tistemu območju lune, kjer je pristal prvi človek.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v prihodnjem šolskem letu na Goriškem sledeče tečaje: dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (tisoč ur), dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur), izpopolnjevalni tečaj iz angleščine (2. stopnja - 120 ur), Izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur), izpopolnjevalni tečaj za operaterje z zunanjo trgovino (120 ur), izpopolnjevalni tečaj za strojepis (120 ur), tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov - društev (30 ur), tečaj ažuriranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (40 ur) in tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur). Prijave sprejemajo samo še danes, 21. t. m., na sedežu SDZPI v Križni ulici 3 (tel. 81826), kjer nudijo interesentom vse podrobnejše informacije v zvezi s tečaji.
razna obvestila
Uradi Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje
bodo zaprti od 24. julija do 25. avgusta.
Knjižnica Damira Feigla v Gorici bo od 21. julija do 18. avgusta zaprta zaradi dopusta.
SPDG-rekreacija prireja 30. in 31. julija dvodnevni izlet v Triglavsko pogorje. Odhod s Travnika ob 5. uri. Predhodna vadba na trim stezi v Pev-mi 24., 26. in 28. julija ob 19. uri.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Lei, io e lui«.
VERDI Zaprto do 19. avgusta.
VJTTORIA 17.30-22.00 »Vacanze partico-lari di giovani mogli«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Popoldanske strasti«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Življenje s stricem«. 22.30 »Dekleta iz taksija«.
DESKLE 19.30 »Zaljubljena sirena«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale - Trg Republike 26 - tel. 410341.
_________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 12. uri Gastone Berloso iz Vidma v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Italijanski kulturni delavci o izkrcanju na Luno
Lažje je osvojiti Mesec kot se zazreti v človeka
Prvi človekov negotovi korak na Mesecu
Pred dvajsetimi leti se je človek prvič izkrcal na Luni. Ob proslavljanju tistega dogodka ZDA napovedujejo novo spektakularno pobudo: zopetno izkrcanje na Mesecu in še bolj zahteven pristanek na Marsu. Ameriški predsednik Bush je včeraj v svojem slavnostnem govoru osvojil priporočila ameriškega sveta za vesolje, čeprav ni omenil ne možnih datumov podvigov kot tudi ne predvidenih stroškov.
Človek, kot kaže, si spet zastavlja za cilj vesoljsko obzorje, čeprav se zaenkrat tudi s fantazijo ustavlja samo na pragu vsemirja, v katerem pluje s svojo svojsko vesoljsko lad-jico-Zemljo. Toda, kaj je pomenil človeku prvi skok na prag vsemirja? Kako je v skupni kolektivni zavesti ostal trenutek, ko je človek prvič vtisnil svojo stopinjo v Lunin prah? Smo v že v postlunarni fazi? Je izkrcanje na mesecu res bilo prelomnica v naši zgodovini? Ta in še druga vprašanja je nek italijanski časopis zastavil nekaterim kulturnim delavcem.
Pisatelj Giuseppe Pontiggia, ki je pravkar osvojil nagrado Strega, je menil, da mu fotografije našega
planeta, ki so bile posnete z Meseca, vzbujajo predvsem občutek, da so zgodovinska obdobja v bistvu samu trenutki, tisočletja le drobci časa v urah, ki jih bije vesolje. »Človek je dejansko pohitel v svojem razvoju. Istočasno s človekom, ki stopa na Luno, živi tudi človek, ki še obožuje Luno. Ta sočasnost je res presenetljiva, saj te kar pretrese ob misli, da je še pred nekaj desetletji Jules Verne izpadel kot vizionar, ko je opisal izkrcanje na Mesecu. Prepričan sem, da se je res začelo novo obdobje, ponavljam pa, da so geološke ere samo trenutki...«
Laura Conti, ki se je v Italiji med prvimi začela zavzemati za zaščito okolja, je prav tako navdušena. Po njeni oceni je izkrcanje ha Mesecu imelo pozitiven vpliv, saj je omogočilo znaten napredek znanosti in boljše razumevanje okolja. Nekoč so bili ljudje prepričani, da sta znanost in politika ločeni, danes pa hodita vštric. Z informacijami, ki jih dajejo sateliti, pojasnjuje Laura Conti, na primer ni mogoče več skrivati jedrskih in drugih arzenalov. V tem smislu je osvajanje Lune,
pravzaprav znanstveni in tehnološki napredek, ki ga je osvajanje omogočilo, prispevalo vsaj delno k miru na Zemlji.
Drugačnega mnenja je bil duhovnik Ernesto Balducci. Po njegovem izkrcanje na Luni ni še postalo del kolektivne zavesti, kar povzroča v človeku zbeganost. Program Apollo je bil, pravi Balducci, odraz optimizma devetnajstega stoletja. Tega optimizma sedaj ni več. Pred vesoljskimi planeti je nujno raziskati še skrivnostni človeški planet, saj nebo lahko še čaka.
Precej sličen je tudi pogled psiha-nalista Alda Carotenuta. Izkrcanje na Luni, mit nove meje je po njegovem samo razširitev psihološkega procesa, s katerim človek išče nove cilje in nova obzorja, da bi lahko spoznal samega sebe. Paradoksalno je pri tem dejstvo, da je v tem svojem osvajanju človek še vedno v zamudi s poznavanjem organa, ki mu spoznavanje omogoča: možganov. To dokazuje, da je spoznavanje okolja, tudi zelo oddaljenega, kot je Luna, lažje, kot spoznavanje samega sebe in človeške duševnosti. »Na Luni,« meni Carotenuto, »ni nič. To so odprave programa Apollo dokazale. Ko smo to ugotovili, smo si rekli, da bo morda bolje iskati znotraj sebe, kjer bomo morda nekaj našli. Kljub temu pa je vseeno še bolj po ceni odprava na Luno, kot raziskovanje znotraj samega sebe.«
In tudi Piero Camporesi pritrjuje. »Zavedli smo se, da je misel, da bi lahko skladiščili na Luni velik del tegob Zemlje, nerealna. Doumeli smo, da pravi problem ni mesec, pač pa težave Zemlje. Zato osvojitev Lune ni v naši kolektivni zavesti kot mit. Rekel bi, da je bilo osvajanje Lune prekomerna doza fantazije, odraz pijanosti...«
Pisatelj in slikar Emilio Tadini je presenečen nad dejstvom, da se ni ustvaril mit. Človek po njegovem mnenju ob izkrcanju na Luno ni bil sposoben tistega skoka, ki bi mu omogočil preseganje zastarelih mitov. In vendar bi bilo dovolj, da bi si spet priklical pred oči tisto noč, posnetke, ki so imeli patino starega filma, presenečenje o pogledu na Lunino površino, da bi se ustvaril mit.
Oblikovalec Elvio Fiorucci ne izključuje, da je Luna vplivala na človeško zavest in kulturo. Kljub vesoljskemu podvigu izpred dvajsetih let pa ni izgubila svojega magičnega čara. Polna luna na jasnem večernem nebu vzbuja v človeku še vedno iste občutke, kot jih je pred dvajsetimi, pred sto ali še več leti. Ne glede na to, da je Neil Armstrog vtisnil v njen prah odtis svoje vesoljske obutve.
Pismo slovenskih pisateljev
Odločno zavračanje »pritlehnih« načel
Pred nekaj dnevi je predsedstvo Zveze pisateljev Jugoslavije izdalo apel javnosti, v katerem je zahtevalo izpustitev vseh, ki so jih varnostne službe »izolirale«, ali pa njihovo predajo preiskovalnim sodnikom v skladu s kazenskim postopkom. Društvo slovenskih pisateljev apela ni podpisalo. V nadaljevanju objavljamo pismo, s katerim je predsednik Društva slovenskih pisateljev utemeljil predsedniku DJP ta sklep.
Spoštovani predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije,
tvojega poziva članom predsedstva Zveze pisateljev Jugoslavije, da naj podpišejo apel, ki se zavzema proti izolacijam na Kosovu, za ukinitev zakonov, ki jih omogočajo, in ki hkrati kliče po strogem kaznovanju veleizdaje, nasilja, genocida, itd., - v imenu Društva slovenskih pisateljev ne morem izpolniti.
Temeljni razlogi za zavrnitev apela, ki ga pošiljaš, so naslednji:
A. Samo v nekaj poslednjih mesecih je Društvo slovenskih pisateljev naslovilo na slovensko in jugoslovansko javnost, na Zvezo pisateljev Jugoslavije in na vsa pisateljska združenja naslednje proteste:
1.	POZIV SLOVENSKI IN JUGOSLOVANSKI JAVNOSTI (25. 2. 89), v katerem smo skupaj s še devetimi organizacijami v Sloveniji protestirali zoper napovedane represalije in zoper napovedano uvedbo izrednih ukrepov na Kosovu.
2.	PROTI IZREDNIM UKREPOM -ZA MIR IN SOŽITJE NA KOSOVU (27. 2. 89) - skupaj z drugimi organizacijami v Sloveniji in ob podpori več sto tisoč individualnih podpisov.
3.	APEL JAVNOSTI IN PISATELJSKIM DRUŠTVOM V JUGOSLAVIJI (10. 4. 89), v katerem smo poklicali pisateljska združenja v Jugoslaviji, da se distancirajo od predsedstva Zveze pisateljev Jugoslavije, ki je odklonilo zahtevo slovenske delegacije, naj predsedstvo zavzame stališče, ne le do teptanja temeljnih človekovih pravic na Kosovu, marveč tudi do preganjanja nekaterih pisateljev v Črni gori in na Hrvaškem.
4.	SPOROČILO KOMISIJE ZA ZAŠČITO MIŠLJENJA IN PISANJA PRI DSP OB ZAČETKU PREGONA PROTI 215 ALBANSKIM INTELEKTUALCEM S KOSOVA (22. 4. 89), v katerem Komisija in DSP opozarjata na izolacije, protipravno preganjanje in na čistke, ter pozivata vsa pisateljska društva in ZPJ, naj se uprejo tem sramotnim postopkom in oživljanju stalinistične prakse.
Vendar vse zaman, vse zastonj! Pisateljska društva so molčala in ZPJ se je v resnici izkazala z nedoraslo in "plit-koumno" asociacijo, kot jo sam imenuješ v svojem pismu.
In prav zato, prav zaradi ignorance, brezbrižnosti in molka o teptanju človekovih pravic v ZPJ, Društvu sloven-
skih pisateljev ni preostalo drugega, kot da je s SPOMENICO SLOVENSKIH PISATELJEV (9. 6. 89) potegnilo črto ločnico med ZPJ in lastno "entiteto". Prepričani smo, da bi bilo naše kakršnokoli nadaljnje sodelovanje v Zvezi pristajanje na ista "pritlehna" in za pisatelja nespodobna "načela". (Tudi zato je tvoje pisanje v D AN ASU, ko "pravniško" razlagaš položaj DSP po Špomenici, novo zatiskanje oči pred dejstvi in seveda zapeljevanje javnosti v območja, ki nikogar ne zanimajo.)
B.	Tvoj poziv za podpis sem prejel (12. 7. 89) na dan, ko je predsedstvo Jugoslavije objavilo sporočilo, da v izolaciji ni več nobenega Albanca. -Ob upoštevanju dejstva, da je DSP pred dvema mesecema zahtevalo tovrstni protest od Zveze pisateljev Jugoslavije, se moram vprašati, čemu in komu naj zdaj izkazujem svoj "pogum" in državljansko neposlušnost s pozivom po izpustitvi ljudi iz izolacije!?
C.	Tvoj apel pa zraven vsega ni samo zapoznel in do Društva slovenskih pisateljev obstruktiven akt, pač pa v osrednjem delu tudi nesprejemljiv. Kaj naj v kontekstu aktualnega dogajanja pomeni poziv: »Vsak naš državljan, kateremu se s krepkimi dokazi na odprtem in svobodnem sojenju pred sodiščem s sodelovanjem obrambe in javnosti dokaže veleizdaja, terorizem, zaroto proti državi ali spodbujanje sovraštva, nasilje in genocid, ta -kot povsod v civiliziranem svetu -mora nositi zakonske sankcije...«? Mar ni to vračanje na realsocialistični model, v katerem je vrhovna vrednota država (in partija), človek pa je zato tu in na razpolago, da ji služi in je sam po sebi nič? Mar je res "naloga" pisatelja, da kliče državo in njene organe k strogemu kaznovanju posameznikov, ljudi, ki pod njenim okriljem niso srečni? Ali res ne veš, da organi pregona in tožilstva po širjavah Jugoslavije izkazujejo veliko pripravljenost za preoblikovanje ovadb in tožb iz zloglasnega 133. člena v druge člene kazenskega zakonika, ki so mani razvpiti?
To so, spoštovani predsednik, razlogi, zaradi katerih apela, ki ga ponujaš, v imenu Društva slovenskih pisateljev ne morem podpreti. Razumem ga pač kot pesek v oči jugoslovanski in svetovni javnosti, razumem ga kot poskus izbrisa celotne dejavnosti DSP na tem področju in s tem poskus odvzemanja teže naši Spomenici.
In končno, kot sem ti skušal opisati pod točko C, dojemam tvoj apel (ki ga je medtem predsedstvo ZPJ že sprejelo, kot berem v današnjem DELU) kot spodbudo ravnanju trde roke s posamezniki, ki se z ustrojem in posledicami partijske države ne strinjajo.
Pozdrav!
Rudi Šeligo, predsednik Društva slovenskih pisateljev
Roman "Neptunov krst" je napisala Marija Vogrič; opremil ga je Luciano Kleva, izdala pa založba Lipa v Kopru. Tiskala ga je tiskarna "Slovan" v Ljubljani, deloma pa financirala Kulturna skupnost Koper.
To je najnovejše delo Marije Vogrič, Primorske pisateljice in družbene delavke, ki živi v Kopru. Njena dosedanja dela so kajpak obravnavala, skozi aspekte, predvsem primorsko problematiko in dogajanja. Roman "Neptunov krst", kakor je razvidno iz naslo-ya. zadeva prireditev, na kateri "krsti-1° mlade fante, ki so se odločili za Pomorski poklic, v bistvu pa pomorsko šolo v Piranu in dogajanja na njej. Mično ozadje romana je vseskozi morja s svojo očarljivostjo, pa tudi neprijetnimi predstavami.
Roman, ki bo, kakor trdijo, v kratkem razprodan, je po svoje, kljub dogodivščinam, ki ga sestavljajo in ki so Pogosto napete in zapletene, vabilo za *e večji odziv na pomorske poklice. Cahko rečemo, da spada v tisto literarno zvrst, ki tako ali drugače opozarja na pomen morja, te dobesedno vitalne možnosti, ki se je v Sloveniji še zmeraj ne zavedamo dovolj. Vogričeva je s em romanom, pa čeprav je njegovo emeljno okolje pomorska šola, uspela Udi razodeti neskončne in izjemne načilnosti pomorskega sveta.
Avtorica je subjekte v romanu izpeta vila kar najbolj naravno; prizori so a stvarni, razplete navdaja globina, ogodke na šoli, okrog nje, pa tudi aleč od nje, pogosto predstavlja iz-®n° dramatično, celo tako, da segata 26 V Imutalnost. Vogričeva je odkri-0; tak° rekoč brez dlake na jeziku, i akrita je, kakor je odprto morje, ki ;,bs^da nekaj več kot samo turizem obali. Morje je neizprosno; kdor ga iatflerava sP0Znati in se z njim ukvar-z m' Se mora pripraviti temeljito. Izpit morjem ne dopušča prikrivanj. Drnhiman TJnptunov krst" obravnava nip eni mladih v času dozorevanja. Iz vph a nastaia skozi gojence, njihovo r° all Pa tegobno obnašanje, ki pa t > . °t skupni imenovalec nezadržno nl° za morje in življenje na njem,
Roman Marije Vogrič Neptunov krst
Slovenci in problemi pomorstva
stvarna podoba pomorskih zavodov v Piranu pred kakimi 25 leti. Tedaj je namreč Marija Vogrič bila tudi predsednik okrajnega odbora mladine v Kopru in je seveda natanko poznala razmere na šoli in okrog nje, pogosto pa se je morala z njimi ubadati neposredno. Roman med drugim potrjuje, da ga je napisal človek, ki je še kako dobro poznal tedanje obdobje in njegove pregibe.
Beremo, da je Vogričeva s tem ro-manon razkrila, da se za mlade pomorce viharji in brodolomi začno že na šoli. Danes so razmere bržčas drugačne, nakatere stičnosti pa so le ostale. "Krst" je dejansko življenjski izpit, ki nekaterim odpre vrata v pomorske poklice in življenje, drugim pa jih dokončno zapre. Roman po svoje izpove tudi, kako je včasih napak ravnala tako imenovana kadrovska politika, ko je šlo za izbor kadrov za morje. Celinska miselnost pogosto ni mogla sprejeti morja drugače kot avanture, zato pa tudi bodoči pomorski kadri naj bi imeli pustolovske značilnosti.
Takim pogledom ustrezajo nekateri mladi akterji v tem romanu. Posamezne podobe so oblikovane impresivno; to velja tako za gojence kakor za profesorje in, denimo, za vodilne dejavnike v pomorskem domu. Pri tem pa naletimo na novo spoznanje; Slovenija namreč še pred drugo svetovno vojno ni imela pomorskih šol (tudi zategadelj, ker ni imela "svojega" morja), skratka ni imela, vsaj v prvih letih ne, resnično usposobljenega pedagoškega kadra za pomorstvo. Dogajalo se je, da so bili profesorji na tej šoli večinoma nekdanji pomorski častniki, sicer odlični poznavalci svoje stroke, toda kar precej oddaljeni od pedagoškega znanja in meril.
Tudi s tega vidika so nastajali problemi. Toda roman ima svoje nesporno gibalo v tem, da naglaša mladino in mlade, njihove probleme pa razgrinja in ocenjuje kot domala neizbežne (čeprav so si med sabo sila različni), zato pa jih tudi predstavlja kot nalogo družbe, da jih rešuje vestno in po najboljših močeh. Družba pa te vloge žal ne odigrava. Pogosto ravna tako, da osebne probleme dozorevajočega človeka (pa še bodočega pomorca po vrhu) zanemarja, ali pa jih rešuje dobesedno napak.
Problemi se tako zaostrujejo. Zoper to zaostrovanje pa v bistvu odločno dviga svoj glas avtorica, ki seveda vztrajno in smiselno ščiti mlade junake, za katere se družba skorajda ne zmeni. Dogodkov pa je v romanu nič koliko. Vsak dogodek pa tako rekoč krepijo globoko in barvito podana psihološka stanja, ki bi se včasih celo bolj prilegala "zrelejšim" akterjem. Roman je v vsakem primeru pestro prizorišče zapletov in razpletov; nekdo utegne reči, da jih je bržčas še preveč in da je to celo na škodo in dinamiko romana, dasiravno ta nikoli ne zastane.
Vsak dogodek v romanu pa ima svojo težo, saj so si med sabo globoko različni tako po družbeni tematiki in psihološki zvrsti, kakor po dejanskem razpletu. Dragan, Miloš, Valter (posebno ta), Koritnik (ta je v romanu predsednik mladine, se pravi, da opravlja podobno funkcijo, kakršno je imela svoj čas Vogričeva), Bojan in Martin so tako rekoč zreli "situacijski" nosilci, ki bralca pritegnejo z vsem tistim, kar je dobrega ali slabega v njih.
Bojan je po romanu celo končal v zapor, odtod pa je prijateljici Cvetki napisal pismo, ki zgovorno okriva ogrodje celotne fabule. Pravi: »Kmalu
po prihodu v pomorsko sem spoznal, da je tam življenje drugačno, kot sem si predstavljal. Naenkrat sem bil prepuščen sam sebi. Starejši dijaki so se obnašali kakor zreli pomoroščaki. Kot goba sem vpijal vase zgodbe o dogodivščinah, ki so v meni spodbujali željo, da se čimprej uveljavim. Občudoval sem fante, ki so bili predrzni do profesorjev in vzgojiteljev. Zame so bili junaki tisti, ki so si upali špricati pouk in goljufati profesorje. Pozneje sem odkrival, da je ta ali oni sin razvezanih staršev, alkoholikov, da je bil v rani mladosti prisiljen krasti, če je hotel preživeti. Veliko je bilo takih, ki so propadli v drugih šolah. Nisem se zavedal, kdaj sem jih začel posnemati.«
In nadaljuje: »... V zaporu čedalje bolj spoznavam, da je za srečo človeku potrebno kaj več kot bogastvo. Vsi zakladi tega sveta ne odtehtajo ljubezni, naklonjenosti in spoštovanja...« Roman nehote spodbuja primerjavo z razmerami, v katerih žive nekatere današnje mladinske sredine, kjer so žal doma mamila, kraje, nasilstva. Družbena skrb ni zadostna in je zastarela. Določeni prizori romana pa zanesljivo sodijo na visoko literarno raven. "Neptunov krst" je opisan pretresljivo. Nepozaben je opis, kako so gojenci kradli. Presunljiva je podoba Valterjeve mame. V srce zareže prizor na sodišču.
Družba, pa čeprav po nazivu socialistična in samoupravna, ne skrbi dovolj. Tudi do bodočih pomorcev nima razčiščenih pojmov in pogledov. Nekje piše, da se sicer zavzema za načela, da pa jih v bistvu zavrača. Prednost romana je zlasti v tem, ker v šolsko okolje učinkovito vpleta širše družbene probleme. Navsezadnje pa tudi ne
gre za visokoravenske sociološke ali pa psihološke naloge, marveč zato, da bi te uresničevali kar najbolj preprosto. Veliko manj problemov z mladimi bi bilo, če bi ti bili deležni večjega razumevanja, pri tem pa resnične topline.
Mariji Vogrič gre tudi priznanje, da zna spretno obračati pero; pa tudi njeno besedišče je bogato. Skratka, jezik je lep, v tem romanu skorajda ni tujk, pa čeprav po svoje obravnava problematiko pomorstva in njene odseve, pri čemer Slovenci izrazno še niso povsem doma.
Priložnost je tudi, da pojasnimo, da to ni prvi roman Marije Vogrič, primorske pisateljice, ki zna globoko posegati v probleme, tudi tiste, ki so še kako intimno zamotani. Ganljivo je leta 1964, v romanu "Ljudje bodo ostali" opisala vstajo Primorcev, zlasti na Cerkljanskem (po njem se napravili tudi film). Deset let pozneje pa se je v romanu "Zaznamovani" lotila problematike, ki je na določen način podobna zdajšnji: vrta namreč v probleme, na katere doma, na šoli in marsikje naletavajo zablodeli mladostniki, ki so jim nadeli izločevalni početat izvržen-cev.
Roman je izredno berljiv, vsebinsko je zasnovan sila dinamično. To je knjiga za mlajše in starejše. Pa tudi ni knjiga samo za takorekoč obalni del naše domovine, marveč za vse kraje, koder živimo. Dejstvo je namreč, da čeprav roman opisuje dogajanja in probleme, ki so bili svojčas prejkoslej značilni za določena šolska okolja, in čeprav so opisi včasih filmsko izraženo, "neorealistični" in domala kruti, vsebuje noto, ki je kar bistvena: da bi namreč le še bolje morali spoznati morje in njegove čare. Morja namreč ne predstavljajo samo brodolomi (teh je zmeraj manj), marveč vse bolj stvarne in pestre perspektive, ki pa nimajo samo gospodarske oznake: morje namreč tudi duševno in duhovno sprošča, odpira mičnejša obzorja in ustvarja nove neslutene življenjske možnosti.
MIRO KOCJAN
Dobil je zadnjo alpsko etapo
Fignon nezadržen
Od danes do nedelje Davisov pokal
Jugoslavija na Švedskem
Po antisemitskih izpadih
Afera Rosenthal v parlamentu
VIDEM — Afera Rosenthal je romala v parlament. Skupina poslancev PSI je na ministra za šport Carrara naslovila vprašanje, v katerem ga med drugim sprašuje, zakaj je vodstvo nogometnega društva Udinese nenadoma preklicalo pogodbo z izrelskim nogometašem in ali ni to morebiti posledica antisemitskih izpadov, ki so se pojavili brž, ko se je razširila vest, da bo Rosenthal igral za videmskega prvoligaša. Uradno so se pri Udineseju odpovedali igralcu, češ da ima poškodovano hrbtenico, toda še v sredo zjutraj so zdravniki klinike Gervasutto v Vidmu zagotavljali, da je Rosenthal zdrav, popoldne ga je društvo predstavilo javnosti, zvečer pa se je nenadoma premislilo. Resnici na ljubo je treba povedati, da je menedžer izraelskega nogometaša izjavil, da se je društvo odpovedalo igralcu preprosto zato, ker ni imelo denarja, da bi izplačalo Ro-senthalov dosedanji klub Standard iz Liegea. Rosenthal se je tako že vrnil v Belgijo, kakorkoli že pa je vsa zadeva bolj slabo spričevalo za vodstvo videmskega kluba.
VILLARD DEL LANS — Laurent Fignon je na zadnji alpski etapi toura poskrbel še za en velik podvig in ga od končne zmage zdaj loči prav malo, še posebej če pomislimo, kako suvereno je včeraj obračunal z vsemi svojimi tekmeci. Med vzponom na St. Nizier, ko so vsi čakali napad na Fignona, je ta presenetil ostale in se 3 km pred vrhom podal v protinapad, prehitel Herrero in pustil vse na cedilu. Prva sta reagirala Lemond in Delgado, Mottet pa je povsem popustil, prišlo je tudi do nekaj zakulisnih ekipnih iger. Kakorkoli že, je imel Fignon na vrhu 15" prednosti, nato pa celo 54". Ko je glavnina naposled složno pritisnila na plin, je bil Fignon že na vznožju zadnjega 2 kilometra dolgega vzpona.
Od preostalih etap je nevarna le zadnja na kronometer od Verseillesa do Pariza, vendar pa je Fignon, čigar forma se spet vzpenja, tudi v nedeljo favorit.
Danes bo na vrsti etapa s tremi lažjimi vzponi.
VRSTNI RED 18. ETAPE: 1. Fignon (Fr.), ki je 91 km prevozil v 2.31'28" s povrpečno hitrostjo 36 km na uro. 2. Ro-oks (NizJ po 24"; Theunisse (Niz.) ; 4. Le-jarreta (Sp.); 5. Kelly (Irska); 6. Lemond (ZDA) i.č; 7. Delgado (Sp.) po 33"; 8. Ca-
margo (Kol.) 36"; 9. Alcala (Meh.) i.č.; 10. Herrera (Kol.) 47"; 11. Bugno (It.) 2 06”; 12. Cornillet (Fr.) i.č.; 13. Mottet (Fr.) 2'07; itd.
SKUPNA LESTVICA: 1. Fignon (Fr.) 80.26'39"; 2. Lemond (ZDA) 50"; 3. Delgado (Šp.) 2 28"; 4. Theunisse (Niz.) 5'36"; 5. Mottet (Fr.) 7'29"; 6. Rooks (Niz.) 7'31"; 7. Lejarreta (Šp.) 8'31"; 8. Alcala (Meh.) 11'19"; 9. Millar (VB) 14'20"; 10. Kelly (Irska) 14”33; 12. Bugno (It.) 21'01".
Na ženskem touru Longojeva ne pozna odomra. Včeraj je četrtič zapored dobila etapo s 5" prednosti pred večno tekmico Caninsovo, ki pa ima na skupni lestvici 7'09" zaostanka.
Katanec k Sampdorii Zavarov ostaja
GENOVA — Sampdoria je včeraj uradno sporočila, da je od Stuttgarda odkupila 26-letnega slovenskega nogometaša in jugoslovanskega reprezentanta Srečka Katanca, za katerega je zahodno-nemškemu klubu baje odštela štiri milijarde in pol lir. Juventus, ki je začel priprave na novo sezono, je potrdil Sovjeta Zavarova.
BASTAD — Konec tedna bo znova v znamenju dvobojev za Davisov pokal, Jugoslavija pa bo že drugo leto zapored nastopila celo v polfinalu svetovne skupine. V Bastadu se bo pomerila proti Švedski. V dosedanjih obračunih za Davisov pokal med tema reprezentancama je položaj izenačen 3:3, a tokrat Jugoslovani nimajo nobene realne možnosti, da premagajo superfavorizirane Švede, dobitnike že štirih pokalov v letih 1975, 1984, 1985 in 1987. Zaradi poškodbe na roki za modre namreč ne bo igral Slobodan Živojinovič, tako da bo vso breme slonelo na mladih ramenih komaj 17-let-nega Gorana Ivaniševiča in na bolj izkušena, a manj nadarjena Orešarju in Prpiču. Tudi prvi švedski igralec, Stefan Ed-berg je poškodovan (zvin gležnja), a bo nastopil v igri dvojic s specialistom Jar-rydom, med posamezniki pa ga bo nadomestil Jonas Svensson. Glavni adut Švedske pa je kajpak Mats Wilander. Švede močno favorizira tudi igrišče, saj peščene površine, kakršna bo v Bastadu, Jugoslovanom ne ustrezajo. Za modre je vsekakor že velik uspeh, da so se uvrstili v polfinale in tako že dobili 180.000 do-
larjev nagradnega sklada, ki bo še kako pripomogel k razvoju tenisa v Jugoslaviji-
Včerajšnji žreb je določil sledeče pare: danes ob 12. uri: Svensson - Ivaniševič; VVilander - Prpič; jutri Edberg/Jarryd -Ivaniševič/Prpič; v nedeljo VVilander -Ivaniševič in Svensson - Prpič.
V drugem polfinalu svetovne skupine se bodo v Miinchnu pomerili reprezentanci ZRN in ZDA. Spored: danes (ob 16. uri) Steeb - Gilbert; Becker - Agassi; jutri (ob 14. uri) Becker/Jelen - Flach/Seguso; v nedeljo (ob 14. uri) Steeb - Agassi; Becker - Gilbert. Gostitelji, lanski zmagovalci pokala, so favoriti.
Za obstanek med šestnajsterico najboljših ekip na svetu pa se bodo Italijani v Aarhusu pomerili z Dansko. Danes (pričetek ob 16. uri) bo Nargiso igral s Tau-sonom, Camporese pa bo nato preizkusil moč Christensena. Jutrišnji dvojici sta Mortensen/Flintsoe in Camporese/Nar-giso. Italijani so nesporni favoriti, saj so Danci skorajda amaterji. Nekoliko boljši je Tauson, Christenesena pa ni med prvimi 400 igralci na svetu!
Na nordijskem prvenstvu v Tornsbergu
V okviru poletnega praznika KŠD Vipava
Teniški turnir Športnega društva Dom
A. Bogatčeva dvanajsta
Pred pričetkom svetovnega prvenstva, ki bo od 28. t. m. do 4. avgusta na Finskem, se je jadralka TPK Sirena Arian-na Bogateč v prejšnjih dneh na Norveškem v kraju Torns-berg, 60 km od Osla, udeležila odprtega nordijskega prvenstva, na katerem je na absolutni lestvici v konkurenci 65 deklet v razredu europa osvojila 12. mesto. Njena uvrstitev bi lahko bila višja, če je ne bi v peti od šestih regat zaradi predčasnega štarta doletela diskvalifikacija, zaradi česar so v skupnem seštevku upoštevali tudi njeno uvrstitev na skromno 33. mesto (velja pet najboljših rezultatov) v prvi regati. V ostalih regatah (po dve na dan) pa je Arianna dosegla sledeče dobre uvrstitve: na drugi je bila 15., na tretji 13., na četrti tretja in na šesti osma. Dobitnica nordijskega prvenstva je domačinka Garvinova. Vsekakor je bila Arianna prva od Italijank, vse boljši rezultati v teku preizkušnje same pa kažejo na stopnjevanje forme, ki jo naša jadralka zdaj še izpopolnjuje na treningih v zahodnonem-škem kraju Flensberg.
V soboto maraton Franja
LJUBLJANA Jutri bo v Tacnu pri Ljubljani štart 8. tradicionalnega kolesarskega maratona "Franja". To je vsako leto najbolj množična kolesarska prireditev v Jugoslaviji, na kateri je doslej nastopalo med 1000 in 2000 kolesarjev. Letos prireditelji računajo na rekordno udeležbo - nad 2000 tekmovalcev. Štart bo jutri od 8.20 do 8.50 pred izobraževalnim centrom ONZ v Tacnu, kjer se bodo zamudniki še lahko prijavili do 7.45. Proga bo dolga 156 km, potekala pa bo prek Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Idrije, Cerkna, Škofje Loke in Vodic nazaj v Tacen. Na cestah, kjer bodo vozili udeleženci maratona, bo popolna zapora za promet. (F. Božič)
Nogomet in odbojka na Peči
Včeraj se je na Peči v okviru poletnega praznika, ki ga prireja domače KŠD Vipava, pričel tradicionalni turnir v nogometu in odbojki.
V uvodnem srečanju sta ženski ekipi iz Gabrij in s Peči igrali neodločeno 2:2.
Današnji spored: ob 18.30 Gabrje - Vrh (moški nog.), ob 19.30 Sovodnje - Vrh (ženski nog.), ob 20.30 Sovodnje - Peč (odbojka).
Turnir se bo nadaljeval v ponedeljek in bo trajal vse do naslednjega četrtka, (mč)
Schoene h Glaxu
MILAN — Devetindvajsetletni ameriški košarkar Russ Schoene (center, 207 cm) bo v prihodnji sezoni igral za veronskega A-2 ligaša Glaxo. Belopolti Schoene je dve leti že igral v Italiji za milanski Simac, nato pa je prestopil k NBA moštvu Seattle Supersonic. Zanj se je potegoval tudi milanski Philips, a veronski odborniki so bili očitno spretnejši.
Sevciuc trener Sisleya
TREVISO — Brazilec ruskega porekla Paulo Sevciuc (46 let) je novi trener odbojkarjev Sisleya. Podpisal je dveletno pogodbo, zamenjal pa je Neria Zanettija.
Memorial Baretti
Na drugi izvedbi nogometnega memoriala Baretti, ki se bo začel 5. avgusta, bodo nastopile Sampdoria (zmagovalec prve izvedbe), Fiorentina, Roma in reprezentanca ZDA.
hk,
TPK SIRENA
vabi vse otroke od 8. do 14. leta starosti, da se udeležijo tečaja za jadrnice optimiste, ki bo od 24. t. m. do 4. avgusta. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu kluba (Miramarski drevored 32) v popoldanskih urah (tel. 422696).
SPDG - REKREACIJA organizira 30. in 31. julija dvodnevni izlet v Triglavsko pogorje. Odhod s Travnika ob 5.00. Predhodna vadba na trim stezi v Pevmi in sicer 24., 26. in 28. Julija ob 19.00.
KD A. PAGLAVEC
organizira od 29. julija do 5. avgusta tečaj za vožnjo s kajaki. Podatke za udeležbo dobite pri društvenih odbornikih in na sedežu ZSŠDI v dopoldanskih urah.
PRIMOTOR KLUB
obvešča člane, da se bo nocojšnja redna seja odvijala ob 20.30 v društveni gostilni v Dolini in ne v gostilni Pri Studencu kot navadno.
ZSŠDI
sporoča, da bo v soboto, 22. t. m., urad zaprt.
V	Ceseni je favorit konj Feystongal (X), ki je na zadnjih dirkah pokazal do-Jbro formo. Fiorino Bell se lahko izkaže, čeprav štarta v drugi vrsti. Med protagonisti bo gotovo tudi Fistil (2).
V	drugi dirki v Ceseni se zdi Forna-rina (2) najboljši. Najnevarnejši tekmec bo Elgerid (1), nedavni zmagovalec podobne dirke. Preseneti lahko regularni Encoracher (X).
Prav je, da za rimsko dirko najprej omenimo konja Dessie d'Asolo (2). Štartal bo v drugi vrsti, a je hitrejši od ostalih. Fagari (X) bistveno napreduje. Fumo Del Ronco (1) lahko preseneti.
Četrta dirka v Rimu bi lahko bila plen Fenomena Al (X). Njegov glavni tekmec bi lahko bil Eudosso (2). Omenimo naj še dobrega, a nekonstantnega konja Golden Finish (1).
V	Montecatiniju je favorit Gravino (X), če ne bo naredil napake na štartu. To bi lahko morebiti izkoristil Furbo-ne (1), ki štarta v prvi vrsti. Dobro obveščeni viri trdijo, da bi lahko zmagal Elduyen (X).
V Montegiorgiu bo Darfo (2) tekmoval s sebi neenakimi tekmeci. Neznanka je v tem, da že dalj časa ne nastopa. Godwin Or (X) štarta iz ugodnega položaja. Omenimo naj še regularnega Favolella AF (1).
DIRKA TRIS
Na štartu v Ceseni bo 19 konj. Naši favoriti: 7 Fuoco Pra; 2 Graziani; 3 Ci-bifrizzo Mo. Za sistemiste: 15 Green Fire; 13 Ero Galla; 9 Bietolino.
1.	—	prvi	X
drugi	1	2
2.	—	prvi	2
drugi	1	X
3.	—	prvi	2
drugi	1	X
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	2	1
drugi	1	X
6.	—	prvi	2
drugi	1	X
V znamenju velikega zanimanja
Na sliki (foto Čubej): nagrajenci 1. Domovega teniškega turnirja
Teniška dejavnost se čedalje bolj uveljavlja na Goriškem. Pred dnevi se je zaključil v Štandrežu turnir za posameznike in posameznice. Tekmovanje, ki ga je priredilo športno združenje Dom iz Gorice, je popolnoma uspelo, saj je sodelovalo preko 40 igralcev. Številčnost je nedvomno poplačala vloženi trud organizatorjev, ki so se res potrudili, da bi turnir lahko potekal brez večjih zapletljajev.
O vse večjem zanimanju, ki ga vzbuja teniška dejavnost na Goriškem, dokazuje tudi število ljubiteljev te panoge, ki so se vsak večer zbirali ob robu igrišča in z zanimanjem prisostvovali posameznim tekmam. Se posebno živahno je bilo na zaključnem večeru, ko sta se v velikem finalu pomerila Valter Nanut in Boris Cotič, ki sta se prav tako spoprijela za osvojitev prvega mesta na turniju, ki ga je pred slabim mesecem pripravilo štandreško društvo Oton Župančič. Tudi tokrat je slavil Nanut, ki je v samih dveh setih odpravil sicer izkušenega tekmeca. V ženski konkurenci pa je slavila zmago Martina Cogliatti, ki je v finalu premagala Nadjo Fajt.
Ob zaključku turnirja je predsednik ŠZ Dom Marko Čubej pozdravil vse igralce, ki so se zbrali na krajši slovesnosti. Čubej je poudaril, da je turnir res presegel vsa pričakovanja, tako da bi bilo treba v bodoče resneje razmišljati o ustanovitvi teniške sekcije, in to morda ravno v sklopu mestnega združenja.
KVALIFIKACIJE: Baradel - Semolič 9:1; Koršič - M. Makuc 9:6; I. Cej -Orazietti 9:2; Contino - F. Zampar 9:7; M. Komel - Mosetti 9:3; Sanzin - Pod-beršič 9:1; D. Peric - Braini 9:1.
1.	KOLO: Nanut - Vižintin 9:2; F. Peric - D. Ferfolja 9:7; E. Zampar - Baradel 9:1; I. Komel - A. Ferfolja 9:1; S. Ferfolja - Marušič 9:1; B. Makuc - Koršič 9:6; M. Makuc - B. Peric 9:3; Mučič
-	Vouk 9:1; J. Cej - I. Cej 9:3; Lutman -Ziani 9:5; R. Devetak - R. Ferfolja b.b.; Contino - Lukeš b.b.; L. Devetak - M. Komel 9:1; Tommasi - Dordit 9:3; Chiz-zolini - Sanzin 9:3; Cotič - D. Peric 9:5.
2.	KOLO: Nanut - F. Peric 9:2; E. Zampar — I. Komel 9:5; B. Makuc - S. Ferfolja 9:4; Mučič - R. Makuc 9:3; Lutman - J. Cej 9:7; R. Devetak - Contino 9:5; Tommasi - L. Devetak 9:6; Cotič -Chizzolini 9:7.
ČETRTFINALE: Nanut - E. Zampar 9:3; Mučič - B. Makuc 9:3; R. Devetak -Lutman 9:8; Cotič - Tommasi 9:7.
POLFINALE: Nanut - Mučič 6:4, 6:3; Cotič - R. Devetak 6:3, 6:2.
FINALE ZA 3. IN 4. MESTO: Mučič
-	R. Devetak 6:1, 6:2.
FINALE ZA 1. IN 2. MESTO: Nanut
-	Cotič 6:3, 6:4.
Ženski turnir
POLFINALE: Fajt - Lutman 9:5; Cogliatti - Koren 9:5.
FINALE ZA 3. IN 4. MESTO: Koren
-	Lutman 9:2.
FINALE ZA 1. IN 2. MESTO: Cogliatti - Fajt 9:3. (mal)
Davor Zupančič	16.
Meje nemogočega
Kratek pregled svetovnega alpinizma
Veliki Emilio Gornici
Drugi slavni alpinist, o katerem moramo spregovoriti, je Emilio Comici. Že na začetku svoje plezanje, ko sem še s težavo lazil po nižjih stenah v domači Glinščici, sem večkrat slišal za njegovo ime od izkušenih plezalcev. Kmalu sem spoznal, da je sleherna skala v Bregu videla in se nato uklonila njegovemu mojstrskemu slogu. Še danes najlepše smeri v Glinščici nosijo njegov podpis. Zvezda Emilia Co-micija je začela blesteti v Dolini Glinščice, kjer je ustanovil prvo italijansko plezalno šolo, nato je vse svetlejše
nadaljevala svojo pot preko Julijcev do Dolomitov, kjer je zmogel prvo italijansko šesto stopnjo na Sorelli di Mezzo v skupini Sorapissa, in žal prerano ugasnila na lažji smeri nad Selvo v Val Gardeni. Njegov najlepši podvig pa ostaja vzpon preko severne stene Cima grande di Lavaredo. Vzpon je v tistih časih, tako piše Antonio Berti, vzbudil pravo strmenje, saj ni nihče mislil, da je steno sploh možno preplezati.
S tem podvigom je Comici dosegel svoj estetski ideal plezanja in ga takole označil: »Nekoč bi rad preplezal
smer, ki bi sledila poti kapljice vode, padajoče z vrha gore.«
In še: »Plezalec, ki je ugotovil najbolj logično in elegantno smer, pleza po njej do vrha in pri tem zavrača lažje alternative, čeprav se zaveda ogromnega napora in stalne napetosti, ki se od njega zahtevata, s skrajno napetimi živci meri opravljeno pot, v spopadu z vrtoglavico in praznino vsepovsod... tisti plezalec ustvarja pravo umetnino, včasih izjemne vrednosti, sad duha, pričevanje človeške umetniške občutljivosti, ki bo za vselej vklesana v skalo, dokler bodo obstajale gore.«
Žaradi takega mišljenja so Comicija imenovali "Umetnik gora". Comici je bil tako ali drugače vedno v središču pozornosti, pa naj je šlo za občudovanje ali polemike. Julius Kugy je po prvem vzponu na severno steno Cima Grande izjavil: »Zdaj sem končno povsem prepričan, da te stene ni mogoče "preplezati"«.
Comicijevm estetski ideal plezanja je z leti - v svoji skrajni obliki - privedel do fanatične rabe svedrovca, za kar pa ne moremo kriviti tržaškega plezalca, pa čeprav je pri svojem najbolj znanem vzponu uporabljal do tedaj neznane tehnične pripomočke, saj ostaja ta alpinist v bistvu eden vidnej-
ših predstavnikov prostega plezanja in velik ljubitelj gora.
Obdobje med vojnama je bilo torej -kar se alpinizma tiče - najsvetlejše. Junaštvo takratnih plezalcev se ni nikoli ponovilo. Kline so uporabljali le v skrajnem primeru in lestvic, kot jih pojmujemo danes, sploh niso imeli. Padec prvega v navezi je v tistem obdobju - ob razmeroma slabem materia-
lu - pomenil njegovo smrt, tako da je bilo prosto plezanje res prosto in izredno nevarno. Takega plezanja se danes ne lotevajo niti najbolj zagrizeni free-climberji.
Predvsem za tiste čase je torej upravičen Livanosov stavek: »Alpinizem samo dvakrat ni nevaren, preden se z njim ukvarjamo in ko smo, če imamo srečo, z njim opravili.«
Emilio Comici med Giuseppom (levo) in Angelom Dimaiem
Društvo ob sotočju Soče in Vipave se sicer ukvarja tudi z drugimi športnimi panogami
Ob primeru Sovodenj se bom nekoliko razpisal o imenih in naslovih. O tem, da nas imena in naslovi opredeljujejo navzven, ne more biti nobenih dvomov kljub sofizmom, ki se jih marsikdo poslužuje, da bi opravičeval sebe ali okolje, kateremu pripada, kadar nosi ime, ki naj bi ga ne kompromitiralo pred narodnostno večino. To velja za posameznika, kot za organizacijo, za podjetje kot za interesno dejavnost. Velja tudi za športno društvo.
Ob prirojeni alergiji velike večine večinskega naroda do javno zapisane slovenščine je kakršnokoli odmikanje z naše strani samo prilika, da smo zabrisani, da nas ni, da smo zakriti kot kužni madež. Z zunanjo simboliko bi se morali temu zoperstaviti in to tudi delamo. Kakor kdo. Oglejmo naslove slovenskih športnih društev na Goriškem v dinamiki razvoja.
Najstarejša so nastajala v času večjega pritiska in so si nadela nekoliko ali precej kamuflirana imena (Juven-tina, 01ympia, Savogna-Sovodnje uradno Savogna). Po Slovenskih športnih igrah in Memorialih posvečenih M. Fileju smo ustanovili vrsto društev z zvenečimi slovenskimi imeni (Dom, Mladost, Hrast, Iskra, Brda, Vipava -ribiško društvo-, Naš prapor); so pa tudi izjeme (Velox).
Nekateri športni odseki so si nadeli ime kar po prosvetnih oziroma kulturnih društvih (O. Župančič, Vipava, Danica, Briški grič, Dol/Poljane). Ta miselnost in nalet sta se še nadaljevala (Val, Soča, Mak), vmes pa so se začela pojavljati imena in oznake, ki so bile izraz denarne pomoči gospodarskih ustanov. Najprej so bile oznake vezane na ime matičnega društva, začele pa so se pojavljati tudi samostojno ne glede na matično društvo. Enkrat z razlago združitve dveh ali več društev, drugič zato, ker se matično društvo ni dovolj zanimalo za odsek, ki se je organizacijsko razbohotil, tretjič zaradi dinamičnega časopisnega sporočanja in potem, ker je baje tako bolj "figo". Ker smo v Gorici majhni, tišji in revnejši, je pojav komaj zaznaven v primerjavi s tržaško pokrajino.
Iz Savogna v Sovodnje
Zakaj jemljem toliko prostora So-vodnjam z vsesplošnim pojavom, če je pa stran posvečena temu društvu? Prvič zaradi tega, ker smo nekateri res naveličani samega branja postav, tehnik napadov in obrambe, zamenjav v tej in tej minuti, poškodb v tem in tem setu, prekrškov v tem in tem polčasu in radi vsaj v poletnem času prezeženo same osnove gibalnih dejavnosti, da posežemo v druge silnice in razmerja.
Drugič pa zaradi tega, ker so Sovodnje redek, če ne že edinstven primer ureditve in preimenovanja iz uradne Savogne v uradne Sovodnje. To se je zgodilo sicer že pred poldrugim letom, a prav je, da ne pozabimo takih svetlih primerov. Če je že vsesplošno sprejeto v manjšinski psihologiji, da si ne popravljamo priimkov, naj bi vsaj pazili na organizacije in društva, kjer se osebno ne izpostav-tjamo (če je že to izpostavljanje). To-rel bravo za Sovodnje.
Društvena dejavnost
. V minuli sezoni so pri društvu meh samostojen nogometni odsek mcitno za fante) in žensko odbojko v Povezavi z Domom pod oznako Dom-gorest. V nogometu so premogli tri ostva: člansko moštvo je nastopalo k . amaterski ligi, začetniki in cici-am pa vsakdo v svoji. Vseh nogo-v Stašev je bilo 62. Dekleta so sodelo-ia, po podatkih iz novembra mese-a' v Petih odbojkarskih moštvih.
cii\temu je treba dodati še rekrea-Pot v teIovadbo za odrasle, ki pa ni Za 6 .la Preko vse sezone predvsem t tadi odhoda vaditeljice, a tudi z Položljivostjo telovadnice ni bilo t ® v redu. Dodatni dokaz, da infras-ktura vpliva na naraščanje dejav-
SqU in tudl
v sovodenjski občinski
ovadnici primanjkuje prostora in a za vse želje in p< ' ’	1 ’
Sk0 utvar o treh vadbah teden-
ne da bi
si h i ,vse želje in potrebe, skn 6 ad utvar o treh vadba! pry Vsal za tekmovalna moštva višjih
dor^..z3orai navedenem pa je treba Uowf,U-, balinanje, ki se je »uradno« mai lri ° v društveno delovanje ko-VseVi zadujem času. Iztočna točka je ob ealt0r izgradnja balinarskih stez ki : ovodenjskem Kulturnem domu, jjj le vzpodbudila marsikaterega do-C]na, da se je z večjo vnemo začel
posvetiti tej panogi. Rekreacijskemu igranju so sledila tudi tekmovanja in prirejanje turnirjev.
Potreba po splošni telesni vzgoji
V naslednji sezoni bo dejavnost ostala na enaki stopnji z majhnim dodatkom, da bi morala rekreacija potekati vso sezono. Mi dodajamo, da bi zelo radi videli in slišali, kako bo v prihodnji sezoni v Sovodnjah tudi splošna telesna vzgoja za osnovnošolce. Kam bomo pa šli po otroke, če jih je malo in če so že zavzeti z nogometom, kotalkanjem, miniodbojko in su-perminiodbojko? Saj ni nujno, da bi splošna telesna vzgoja trajala od septembra do junija.
Nič pa ne bi škodilo, če bi tudi v tem primeru prišlo do združitve (če smo ta pojav že tako mitizirali) in bi generacija osnovne šole skupaj ne-specializirano vadila recimo septembra, oktobra in morda še novembra ter si pridobivala osnovne motorične sposobnosti ne glede na panogo (spretnost, hitrost, dinamično moč, boljšo zaznavo prostora, ritma in telesa, obvladanje malega orodja). Bodočim odbojkaricam ne bo škodilo
DRUŠTVENA IZKAZNICA
Letnica rojstva: 1955.
Športne panoge, ki jih je društvo kdajkoli gojilo: nogomet, moška odbojka, ženska odbojka, splošna telesna vzgoja za otroke, rekreacija za odrasle.
Društveni sedež: Sovodnje, Kulturni dom.
Igrišča: Občinsko nogometno igrišče v Sovodnjah, občinska telovadnica.
Tekmovalna liga: 3. nogometna amaterska liga, začetniki, cicibani, ženska odbojka v združenem moštvu Dom-Agorest.
Število aktivnih športnikov leta 1988: 62 nogometašev in 25 odbojkaric.
Dosedanji predsedniki: Jožef Pelicon, Janko Cotič, Jožef Tomšič, Viljem Fajt, Davorin Pelicon, Darij Cotič, Jožef Peric, Marjan Devetak, Davorin Pelicon, Marjan Tomšič, Lucijan Fajt.
nekaj akrobatike (tudi kotalkarice so je potrebne), kotalkaricam ne bo škodila vadba odrivne moči in obvladanje žoge v premikanju, bodočim nogometašem ne more škoditi poznavanje piroet ali drže pri bagerju.
Dve vprašanji tehničnega značaja ostajata odprti za prihodnjo sezono. Napor, ki je pri nogometu potreben v zvezi s prevozi mlajših članov na vadbo in na tekme, je res precejšen. Tudi v Sovodnjah čutijo potrebo po kombiju kot kje drugod. Precej pomagajo starši.
Usposabljanje vaditeljev
Drugo vprašanje so usposobljeni vaditelji, ki naj obvladajo slovenščino. Ne gre toliko za prvo moštvo, čeprav bi bilo hvalevredno tudi v tem primeru. Gre za mlajše skupine, kjer mora biti pristop istočasno tehnično in pedagoško na višku. Ta dva vidika si pri sovodenjskem društvu postavljajo. Zaupanje imajo glede tega v kader iz novogoriškega obmejnega področja, ki se je že izkazal.
Čez poletje si bodo prizadevali, da pride do zadovoljivih dogovorov in da bodo že poznani vaditelji (in morda še kdo drug) na razpolago. Sicer pa na našem področju trenerjev za
popoldansko vadbo, ki je za mlajše najprimernejša, enostavno ni.
Z igriščem so v Sovodnjah verjetno na bolj šeni kot drugod (beri v Doberdobu in Štandrežu), saj imajo vse urejeno po predpisih. Za cicibane potegnejo potrebne črte kar na glavnem igrišču počez, ker tako rešitev pravilnik nogometne zveze dovoljuje. Za potrebe ' suhega treninga' oziroma za kondicijsko pripravo uporabljajo ali bi uporabljali telovadnico, če bo kaj ur na razpolago (rešitev za cicibane sem že opisal).
Povezovanje navzven
Kako se društvo povezuje navzven? Poleg dejanske simbioze med športnim in istoimenskim kulturnim društvom v vasi ter z ostalimi organiziranimi oblikami dela v sovodenjski občini se nogometna moštva srečujejo tudi s sorodnimi skupinami in dejavnostmi na našem ozemlju in preko meje.
V zadnjih letih je vse več dogovarjanja s Štandrežci in Doberdobci zaradi skupnih mladinskih moštev. Do prijateljskih in trening-srečanj prihaja z nogometaši iz Bilj, iz Škofje Loke (letos poleti praznuje NK Škofja Loka 60-letnico obstoja in je priredil priložnostni turnir, ki so se ga udeležili tudi Sovodenjci) in iz Mirna. V začetku poletja so sodelovali na turnirju cicibanov v Gabrjah, konec junija pa so še sami priredili nogometni turnir - Memorial v spomin nogometaša in prizadevnega organizatorja Antona Ferfolje, ki je umrl pred štirimi leti. Stike imajo tudi s Korošci: na turnirju v Selah so zasedli prvo mesto pred Selami in Škofjo Loko. Da pa so pri društvu pripravljeni in imajo posluh tudi za druge pobude širšega značaja, je že skoraj samo po sebi umevno in zabeleženo v številnih člankih in poročilih.
Končno zabeležimo glede zunanjih stikov in prisotnosti, da sta letos dva društvena igralca igrala v izbranem moštvu Furlanije Julijske krajine na vsedržavnem turnirju 3. amaterske lige.
Značilnosti društvenega okolja
Katere so značilnosti društvenega okolja z geografskega, upravnega, demografskega in socialnega vidika? Sovodnje se nahajajo 42 m nad morjem in cela občina meri 16,8 kv. km. Leta 1986 je na občinskem ozemlju živelo 1771 prebivalcev, v samem osrednjem naselju pa 837 (leta 1981). V res veliki večini so prebivalci slovenske narodnosti.
Če gledamo s športnega zornega kota, potem je treba k tem podatkom (dodajmo še povprečno gostoto 107) zabeležiti še prisotnost in delovanje kotalkaric in kotalkarjev na Peči (Vipava), ribičev (iz cele občine a pretežno iz Sovodenj), moške in ženske odbojke pri društvu Soča, o čemer bomo kaj napisali posebej, balinarjev (Danica z Vrha) in rekreacijskih dejavnosti, ki sežejo v planinstvo, mali nogomet, smučanje in motoristiko. S tem v zvezi dve besedi o Primotorju, ki beleži člane tudi od drugod, vendar je srž - poleg Štandreža - ravno v sovodenjski občini.
Če bi opravili raziskavo, ki bi pokazala, koliko občanov se v povprečju bavi s telesno kulturo, bi Sovodnje verjetno dosegle zelo visoko mesto na lestvici. In še nekaj podatkov: Sovodenjci so zaposleni v sekundarnih in terciarnih dejavnostih. Pravih kmetov niso več zabeležili že ob popisu leta 1974. Večina zaposlenih hodi na delo v Gorico, vendar je tudi doma precej obrtništva in kakšen manjši obrat. Javne stavbe so: županstvo, orožniška postaja v Sovodnjah in Gabrjah ter finančnih stražnikov v Rupi, šole v Sovodnjah, Rupi in na Vrhu, Železniška postaja v Rubijah, cerkev v Sovodnjah, na Peči in na Vrhu, občinska telovadnica v Sovodnjah, pošta. Potem so tu še kulturni domovi v Sovodnjah in na Vrhu ter sedeži na Peči in v Gabrjah.
Organizirane oblike dela bomo zabeležili samo za osrednje naselje: v Sovodnjah je še kulturno društvo, šola Glasbene matice, odsek glasbene šole Kogoj?, so krvodajalci, odsek Vsedržavne zveze partizanov, taborniki, skavtje in Posojilnica.
Pripravil ALDO RUPEL Uredil RUDI PAVŠIČ
Med društvene dejavnosti sodi tudi balinanje
Članska postava nogometašev Sovodenj
Sovodenjski cicibani, ki so zmagali goriško prvenstvo
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000 - din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja L	A
in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
21. julija 1989
Omejene posledice letalske nesreče v Sioux Cityju rezultat prisebnosti in spretnosti pilota
Tragedijo v Iowi preživelo 176 potnikov
SIOUX CITY (IOWA) Že ob zori so bili na letališki progi v Sioux Cityju zbrani vsi oddelki tamkajšnje reševalne službe. Na delu so bili že od prejšnjega popoldneva, ko je strmoglavilo potniško letalo DC-10, v nočnih urah pa so morali reševalno akcijo prekiniti. Sicer pa niso imeli več veliko dela, saj so že pred nočjo rešili vse preživele, odnesli večino trupel, pogasili požar na letalu in našli obe črni škatli. Včeraj so v glavnem zaključili iskanje posmrtnih ostankov potnikov, ki niso preživeli padca letala.
Nesrečo je vsekakor preživelo vseh enajst članov posadke ter 176 potnikov. Reševalci so že zbrali 67 trupel, pogrešajo pa 43 oseb, za katere najbrž ni več upanja, da bi kakorkoli preživele težko preizkušnjo. Število žrtev je sicer naraslo že v noči na četrtek, saj si je iz razbitin letala pomagalo kar 183 potnikov, od katerih jih je sedem podleglo težkim opeklinam in številnim zlomom.
Obračun letalske nesreče bi bil vsekakor lahko znatno težji. Na DC-10 je namreč opustil hidravlični sistem, ki je dejansko srčna žila vsakega letala. Če se pokvari hidravlični sistem, ostane pilot brez sleherne »tehnične« pomoči, brez podvozja, brez nosnega kolesa in smernega krmila. Pilot, ki je skrbel za polet iz Denverja v Chicago, pa je bil pravi veteran. Na potniških letalih je delal že dolgih 33 let, kar je za pilote precejšnja doba, in je bil zato izvrstno kos težki situaciji.
Najprej je menda prišlo do okvare na motorju. Ostanke enega od motorjev so namreč našli na nekem polju, kakih 120 kilometrov od kraja, kjer je letalo strmoglavilo. Prav padec motorja naj bi povzročil okvaro na hidravličnem sistemu, ki je v trenutku odpovedalo. Pilot je obvestil naj bližje letališče, da se pripravlja na zasilen pristanek, pri tem pa ni imel na razpolago dovolj dolgih pristajalnih stez. Tako se je odločil za progo, na katero so med drugo svetovno vojno pristajali bombniki B-29. Od takrat je ni nihče več uporabil.
Ker je bil pilot brez običajnih tehničnih pripomočkov, si je izposodil pri kondorjih tehniko prostega pada. Na nebu je risal široke kolobarje, pri tem pa se je spuščal, ne da bi pridobival na hitrosti. Lahko je zavijal le na desno, ko se je spustil do zadovoljive višine pa je pripravil letalo na pristanek. Brez zavor in podvozja je bilo to skoraj neuresničljiv manever, ki pa mu je delno le uspel. Letalo se je dotaknilo tal in se najprej razklalo na tri dele, ki so nato eksplodirali. Med prvo in drugo fazo »pristanka« pa je ostalo ljudem na krovu dovolj časa, da so si lahko rešili življenje. Če pomislimo na razplet padca, lahko sami sklepamo, kakko čudežno se je iz DC-10 izvleklo skoraj 200 ljudi. Letalska družba je priznala, da je pilot pravi heroj, temu pa je dodala, da je bilo letalo, staro 15 let, v odličnem stanju, saj so ga menda prav pred kratkim temeljito pregledali, čeprav je znano, da so letala DC-10 že tako preveč ostarela in odrabljena.
Na slikah (AP): DC-10 malo pred »pristankom«, ostanki letala in reševanje malega preživelega potnika
Kučanova popularnost raste Stanovnik pa je še vedno prvi
LJUBLJANA — Najnovejša raziskava slovenskega javnega mnenja je pokazala, da popularnost Milana Kučana med Slovenci nezadržno raste. Vendar pa si mora (za razliko od Slobodana Miloševiča v Srbiji) to priljubljenost vseeno deliti z dvema ali tremi kolegi: na prvem mestu lestvice je še vedno Janez Stanovnik (s 66,5 točke), zato pa je zdaj Kučan z drugega mesta izrinil Jožeta Smoleta, ki je »zbral« 52,1 točke, medtem ko je četrti dr. Janez Drnovšek s 35,5 točke. Novi predsednik predsedstva SFRJ se je letos kot meteor prebil v vrh, kar je povsem razumljivo, saj je bil pred majskimi volitvami, ko je premagal Marka Bulca, skoraj neznan. Stabilnejši trend vzpona lahko opazimo pri Milanu Kučanu: medtem ko je leta dobil 1987 samo 11 točk, lani 27, se je letos prebil kar na drugo mesto.
Med opozicijskimi prvaki (oziroma alternativci, kot se jim v Sloveniji reče) so se najvišje povzpeli Igor Bavčar (peto mesto), »uvrščeni« pa so tudi Janez Janša (3,8 točke), Ivan Oman (1,6) ter Dimitrij Rupel (1 točka), medtem ko je mladinski predsednik Jože Školč dobil 3,2 točke. Izmed upokojenih politkov sta se na lestvico uvrstila samo Franc Šetinc (1,4) in Stane Dolanc (1,4).
Na spisku nosilcev nesprejemljivih idej je seveda Slobodan Miloševič absolutni zmagovalec (60,7 točke), sledita pa mu Stane Dolanc (4,8) in Mirlos-lav Šolevič (4,4).
Zanimivo je, da je predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan požel nekajkrat več točk oziroma simpatij kot organizacija, ki jo vodi. Kar 67 odstotkov anketirancev namreč meni, da ima partija srednji do zelo majen
ugled, petina pa celo misli, da sploh nima ugleda. Tako se bo moral priljubljeni komunistični prvak v prihodnje {poglobljeno lotiti tega razkoraka v priljubljenosti, medtem ko se bo Janez Stanovnik bržkone najbolj zamislil nad podatkom, da večina Slovencev meni, kako so slovenski politiki v Beogradu premalo odločni in prevečkrat popuščajo.
Kljub vsemu pa Slovenci nikakor ne bi držali križem rok, če bi jim kdo od zunaj, recimo »protibirokratski revolucionarji«, skušali odstaviti njihovo vodstvo. Skoraj 18 odstotkov ljudi je izjavilo, da bi se uprli ne qlede na posledice, 54 bi se jim ogorčeno postavilo po robu, 16 odstotkov je neodločnih, 11 procentov pa je takšnih, ki bi disciplinirano ubogali. Ne glede na številne afere in govorice v zvezi z možnostmi vojaškega puča le petina Slovencev verjame, da je to res možno. (Z. Š.)
Kashoggiju še ni uspelo »kupiti« svoje prostosti
NEW YORK — Newjorški sodniki so zavrnili prošnjo savdskega podjetnika Adnana Kashoggija za izpustitev iz zapora s kavcijo. Njegovo prošnjo bodo na zahtevo branilcev še enkrat proučili 27. julija, saj je Kashoggi prostovoljno pristal na ekstradikcijo iz Švice, kjer je bil zaprt od 18. aprila.
Delo branilcev ne bo lahko, čeprav Kashoggi tvega majhno kazen v primerjavi s prekrški, ki jih je zagrešil v glavnem skupaj z bivšim filipinskim diktatorjem Marcosom in njegovo soprogo Imeldo. Marcosu je namreč pomagal prenesti v ZDA za kakih 140 milijard lir dragocenosti in premičnin, ki so bile državna last, poleg tega pa je podprl njegov načrt, da iz Metropolitan Museuma v Manili odnese več dragocenih eksponatov, predvsem slik. Kashoggi sam pa je menda v Združenih državah vodil nezakonite posle, ki so mu navrgli več kot 350 milijard lir. Savdski petičnež je na prvih mestih seznama svetovnih bogatašev, znan pa je tudi zaradi nekaterih vojaških kupčij, ki so pozneje prišle na dan v aferi Irangate.
Prevrnil se je nevaren tovor
BOČEN — Na brenerski avtocesti približno 20 kilometrov od Bočna se je prevrnil nemški tovornjak, ki je prevažal nevarne kemikalije. Tovor je bil namenjen v neko tovarno gume v Brescii, vozniku tovornjaka pa je postalo med vožnjo slabo; nerodno je zapeljal na bankino in se prevrnil. Samo brezhibni embalaži tovora se je treba zahvaliti, da se na videz banalna nesreča ni spremenila v pravo ekološko katastrofo. Tovornjak je namreč prevažal organske perokside, ki se v stiku z vodo prav lahko spremenijo v nevaren eksploziv.
Nikelj v ceneni bižuteriji lahko škodi zdravju kože
RIM — Bižuterija je skoraj nepogrešljiv modni dodatek, je pa lahko tudi nevarna zdravju. Dermatološka klinika S. Maria e S. Gallicano iz Rima je 1.800 študentkam iz raznih mest poslala vprašalne pole, katerih vprašanja so se nanašala na spremembe, ki jih posameznice opažajo pri nošenju bolj ali manj cenenih uhanov. Anketa je pokazala, da kar 62 odstotkov teh deklet trpi za kožnimi nevšečnostmi, nekaj izjem pa tudi za nevarnimi dermatozami.
Preiskave v laboratoriju so dokazale, da je teh sitnosti kriv nikelj, ki se ga oblikovalci bižuterije poslužujejo kar z veliko žlico. Nikelj ima to lastnost, da v stiku s snovmi, ki jih izloča vrhnjica in z znojem povzroči okvare na koži, ki velikokrat niso ravno zanemarljive. Z vztrajnim nošenjem uhanov joni niklja pronicajo tudi v globlje sloje kože in s časom povzročijo alergije in celo huda patološka stanja. Alergija se pojavi najprej z rahlim srbenjem, s časom se na mešičkih pojavijo krastice, ki srbenje še povečajo.
Dermatologi so naredili laboratorijske poskuse z 10 primerki uhanov in umetno pridobljenim znojem. Najbolj ceneni uhani so že po 12 urah sprožili veliko količino niklja in sicer 92,9 mikrograma, uhani, ki vsebujejo manj niklja pa so ga sprožili 54 mikorgramov. Zanemarljivo reakcijo je imel samo en par dražjih uhanov. Z dokazi v roki dermatologi priporočajo nošenje zlatih in srebrnih uhanov, ki so sicer dražji, a neoporečni, ženskam, ki jim bižuterija povzroča kakršnokoli kožno reakcijo pa odločno odsvetujejo, da si ušesne mešičke prebodejo. Pri takih subjektih bi namreč bila reakcija niklja v neposrednem stiku z globljimi sloji kože huda.
Gozdni požari pestijo Francijo
PARIZ — Francoske oblasti skrbi ognjena stihija, ki že nekaj dni uničuje gozdove širom po Franciji. Najhuje je v Medocu pri jezeru Lecanau, kjer so v sredo evakuirali 3 tisoč turistov iz nekega kempinga pri Le Porgeju. Včeraj pa so s tega območja izselili še 5 tisoč ljudi, saj ogenj že ogroža nekaj vasi. Oblasti so na prizadeto območje poslale sedem protipožarnih letal, med katerimi sta tudi dva canadaira, in 300 gasilcev. V Bordeaux so včeraj poslali vojsko, ki bo pomagala gasilcem in prostovoljcem pri gašenju požara. Vsi pa upajo, da do v prihodnjih urah deževalo. Požarom je poleg človeške malomarnosti botrovala predvsem suša.Meteorološke napovedi pa niso spodbudne. Jugozahodno Francijo bi morala preiti nevihtna fronta, če pa bo padavine spremljal veter, bodo te le malo pomagale.
Na sliki (AP); pri Le Porgeju se z vodnimi curki borijo proti plamenom