Kritlke. Nikdar nismo bili proti kritikom, želeli smo jih celo imeti. Pa tudi, če niso bile zgolj hvalisanje, če so bile tudi trplke in ostre, da so bile le poštene in pisane z dobrim namenom. Moj Bog, človek velikokrat pogreši, tudi odbor Mladinske matice ni nezmotljiv, in poštena kritika je kot dobra roka, kot kažipot, ki pazi, da ne zaideš na stranpota in te vodi po bližnicah do cilja. Kritika pa, ki samo trga, 'katere namen je le škodovati in uničevati, taka kritika ne bi smela imeti pravice do življenja, pošteni ljudje bi ji ne smeli dati ne potuhe ne zavetišča. Tako kritiko spoznaš po strasti, s katero je pisana, spoznaš po jezi in žolču. Nekaj tega žolča sem čutil v dveh recenzijah, ki sta izšli skoro istočasno v »Ljubljanskem zvonu« in v »Slovencu«. Avtor prve je Lojze Zupanc, druge pa Josip Vandot. Vsem je jasno, da postaja Mladinska matica od dne do dne bolj znana. Krog njenih sotrudnikov raste. Tu srečaš že umetnilke, katerih imena so že na glasu tudi izven mej naše domovine. — Tudi dejstvo, da je dobila Mladinska matica v enem samem dobrem letu okrog 50 rokopisov, kaže. da jo naši pisatelji že močno upoštevajo. Ne bi bilo odve«, da navedemo mnenja nekaterih Iistov o delu in pomenu Mladinske matice. Navajamo samo liste iz zadnjih časov in ki jih imamo slučajno pri rokah. Vinko Košak piše v oceni »Tihega življenja« (Ljubljanski zvon), da je to delo lepa obogatitev naše mladinske Iknjiževnosti, ki je dobila v Mladinski matici dobrega podpornika in pospeševalca. Kristan pravi v 3. številki »Svobode« med drugim: Mladinska matica, ki je po številu naročnikov med našimi književnimi družbami na drugem mestu takoj za Mohorjevo družbo in katera ima lahko s svojimi 30.000 naročniki neizmeren vpliv na vzgojo mladine, vrši vzgojno delo prav smotreno. France Vodnik govori v daljši ugodni oceni Lovrenčičeve Iknjige tudi o zelo delavni Mladinski matici. »Jutro« dostavlja v oceni letošnjih knjig še to-le: Knjižice Mladinske matice so po svoji vsebini in obliki, posebej pa še po nizki ceni, prav primerne za najširše vrste naše mladine. V njenih vrstah izvršuje Mladinska matica važno 'kulturno vzgojno nalogo. Janez Rožencvet v 9. številki »Ženskega sveta«: Letošnji književni dar Mladinske ma- tice je izmed vseh njenih publikacij najboljši. Zanimiv, umetnišiki veliko vreden in v moralnem oziru neoporečen. V zadnjih »Odmevih« pa piše A. Zerjav: Moramo priznati, da ima edino le Mladinska matica neki stalno določeni program, smer urejevanja in organiziranja naročnikov, dočim pa izdajajo skoro vse druge založbe posamezne mladinske knjige brez dovolj utrjenega književnega in podjetniškega načrta. Zupanc pa trdi v nasprotju z vsemi temi, da je v letošnji izdaji Mladinske matice toliko breztendenčnosti, toliko nedostatkov, ki se nerazdružljivo prepletajo z nesmotrenostjo, da se mu zdi potrebno in pravično izpregovoriti že Ikončno odkrito besedo o teh knjižicah, ki nudijo iz leta v leto naši mladini neprimerno in nesodobno pojmovanje osnovnega življenjskega principa. In njegov drug Vandot: Med vs^pii publikacijami, ki jih je Mladinska matica izdafa v petih letih, ni niti ene knjige, ki bi dosegla nadpovprečno stopnjo, če izvzamemo dve drobni Skuljevi poučni knjižici. Zanimivo. je primerjati tudi ocene posameznih knjig. Bevkovo knjlgo »Lukec išče očeta«, ki sta jo ugodno ocenila »Tovariš« in »Jutro«, nekoliko manj ugodno »Popotnik«, smatra Rožencvet v »Ženskem svetu« za najboljšo knjigo letošnjih matičnib publikacij. Odveč bi bilo — pravi kritik — hvalisanje Bevkovih literarnih vrlin in njegove živahne fantazije. Pisatelji, ki tožijo o brezbrižnosti čitateljev, naj opazujejo, s kakšivim zanimanjem požirajo otroci in odrasli to Bevkovo povest. Zupanc ne smatra dela ne za dobro ne za slabo, pove le, da ga bodo otroci radi brali in nadaljuje takole: Toda, ali je res potrebno vlačiti našo deco po Ameriki, če hočemo pisati »potopisne zgodbe«? Ali so res samo »zamorklje« predmet, ki ga je vredno obdelovati. Ali bi ne bilo bolje, da Mladinska matica ponatisne drugo leto Erjavčevo »Iz Ljubljane v Šiško«? Vandot celo nekam namiguje. da je Bevkova povest plagiat nemških »Reiseromanov«. Eksotične osebe — pravi dalje — so risane neverjetno šablonsko in včasih nastopajo, kakor bi jih za lase privlekel na oder. Itd, itd. O Deržajevi slikanici »Življenje hudobne kavke Katke« prinaša »Ženski svet« dokaj hvale. Kritik jo imenuje veselje otrok. Ugodne ocene imajo tudi vsi ostali listi. Recenzent v »Popotniku« jo smatra celo za najboljšo knjigo letošnjih publikacij. Tu si nista edina niti Vandot in Zupanc. Vandot pravi, da so slike dobre in izvršene v otroškem duhu in je celo prepričan, da bodo imeli otroci tre- nutno veselje nad tem delcem. Zupanc jo pa neusmiljeno mesari: To je slikanica, kakršna bi ne smela biti. Delo ni umetnina, niti nima nikakega pomena, ne zabavnega, ne pravljičnega, ne vzgojnega, še manj poučnega. Držaj nas dolgočasi s svojo Katko. Itd., itd. in končuje: Slikanica je slaba zelo slaba. Ni vredna niti razpisane nagrade niti svojega rojstva! »Botra z Griča« Kristine Hafnerjeve ne najde milosti pri kritiku v »Popotniku«. Drugi jo hvalijo. Celo Zupanc in Vandot postaneta naenkrat kavalirja. Vandot bi rad pohvalil delo in vendar grajal Matico. To se mu posreči. Napisal je: To je res delo, ki zasluži priznanje. Samo nesreča, da ga je izdala Mladinska matica, ker pri otrocih ne bo vzbujalo nikakega zanimanja. — To delo torej ni mladinsko. Zupanc pa pravi, da je ta knjižica zares mladinska. To je zares knjiga, ki je vredna, da je izšla, ki je tudi vredna razpisane nagrade. In zdaj smo pri »Kresnicah«. »Jutro« jih je veselo pozdravilo, ko je pisalo med drugim: Letošnji urednik pisatelj Ribičič je pripravil mladim čitateljem, pa tudi Qdraslim, ki jih zanima naša knjiežvnost, zares prijetno presenečenje. — Pohvatili je treba samo zamisel in nje izvedbo. Tako smo dobili pregled naših najboljših mladinskih pisateljev in med prispevki marsikakšen biser, ki bo vzradostil tudi odraslega čitatelja. Knjižica je opremljena prav okusno. Mirno jo lahko smatramo za dogodek v naši mladinski književnosti. Podobno ocenjuje »Kresnice« tudi »Ženski svet«, ki poroča, da je našlo uredništvo Mladinske matice to pot posrečeno zamisel za »Kresnice«. Med prispevki smatra kritik stvari, ki so jih napisali Bevk, Finžgar, Gaspari, Mrzel, Magajna, Klopčič, Pahor in Župančič za prave kposlovne bisere. Tudi o ostalih stvareh pravi, da so dobre. Le za Gasparijev pregled dogodkov po svetu meni, da je odmerilo uredništvo premalo prostora. O knjigi piše še precej ugodno tudi »Popotnik«. Še drugi so pisali o »Kresnicah«. Omenili so jih nekateri srbski in hrvaški Hsti, uredništvo »Jugoslovenčeta« pa je naprosilo celo odbor Mladinske matice za dovoljenje, da ponatisne iz »Kresnic« šest prispevikov. V nasprotju z vsemi pa sta zopet Zupanc in Vandot. V slepi besnosti bije posebno drugi na desno in levo: po Matici, po uredniku in po sotrudnikih. V polprikriti besnosti se zaletava v vse, zanikuje vse. Kritika obeh je poleg tega natrpana gorostanosti in prikritih namigavanj, da je ne smemo prezreti in se povrnemo k njej še v posebnem čknku.