Posamezna številka Din 2.
Št. 135.
V Ljubljani, v nedeljo 8. junija 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto 1*
NARODNI
■
umu
I Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | f	Mesečna	naročnina:	f
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. |
N*eodvisen političen list
---------—-----n.....	:
Uredništvo: WoIfova ulica št. 1 /1. — Telefon 213. Upravnišlvo: Marijih trg 8« — Telefon 44.
C-
•0
Rokopisi se ne vračajo. —- Oglasi po tarifu. f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. § I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	1
Dan zmage.
Jutri bodo slovesno vzidani spominski kamni v dom Sokola I. na Taboru. Sokolska misel bo s tein praznovala svojo veliko zmago, zakaj, samo ljudje, Hi so čisto prežeti od sokolske misli so 315ogli zmagovati vse ovire, ki so jih navalili nasprotniki sokolstva za zgradbo sokolskega doma.
Nakrat, skoraj čez noč je bilo treba Pričeti z gradnjo doma; denarja skoraj nobenega, draginja stavbenega materiala ogromna, neugoden čas in sto in sto drugih neprilik. Da, bilo je tako težavno, da so omahovali celo znani pripelji sokolstva in da je trenutno skopaj vsa javnost obupala nad zgraditvijo sokolskega doma.
Pa skoraj se je vse obrnilo na bolje. Sokoli niso obupali in čim večje so bile °vire, tem bolj se je stopnjevalo njihovo delo in njihova propaganda. Stalno ie pričel večati krog delav&v za Sokolski dOm, vedno bolj so se množili dohodki in gradnja se je pričela in stavba je rastla. In jutri bo slovesna Vzidava spominskih kamnov, ker dovr-Sitev Sokolskega doma je gotova stvar.
Idealizem je zmagal nad materializmom, požrtvovalnost nad egoizmom in ljubezen nad sovraštvom. To je prvi Pomen jutrišnje slavnosti in v tem je največ ja lepota sokolske zmage. Ker ta zmaga pravi, da je delo za sokolstvo identično z delom za idealizem in da je delo proti sokolstvu istovetno z delom za materijalizem. Iz materijalizma pa izvira vse zlo današnje dobe in zato Pove zgodovina zgradbe doma Sokola I. tudi lek poti današnjim neprilikam.
Za vse jugoslovenske patriote pa ima jutrišnja slavnost še poseben po-taen. Tudi Jugosloveni grade danes kvoj dom, tudi oni se morajo boriti na vseh koncih in krajih proti nasprotnikom gradnje jugoslovenskega doma, ki **osi ime: jugoslovenska država. Zgradba sokolske trdnjave na Ta1x>ru uči, kako je treba graditi jugoslovenski dom.
Ne gledati ovir okoli sebe, temveč Gledati je treba samo cilj pred seboj. Naj govore nasprotniki ujedinjenja karkoli, naj razširjajo vsepovsodi svoj Nemoralen strup malodušnosti, pravih Patriotov vse to ne moti, zakaj njihova Vena mora premagati vse ovire.
In ta vera. mora dati požrtvovalnost Vsem rodoljubom, da ne verujejo samo v zmago, temveč da za njo tudi delajo. !^o je namreč najgloblji pomen z današnje sokolske zmage. Ne samo govoriti, ne samo trkati se na prsa o veličastni sili nacijonalne misli, temveč dejati za njo in z delom pridobivati pristar-?ev in jih uveriti, da ni misli nad nacionalno mislijo. Tako so delali člani pokola I„ s tem so si pridobili pristašev in samo na ta način je bilo mogoče, so kljub najtežjim neprilikam zgra-“di najlepši Sokolski dom, kar jih ima
•Jugoslavija.
Na isti način moramo tudi mi vsi ^Pagirati našo državno misel. S svo-Ponašanjem, s svojim idealizmom Paramo sebi pridobiti spoštovanje pri da bo vsled tega spoštovana tudi ■j^l, katero izpovedujemo. Prodreti /^ra vsepovsodi prepričanje, dsa boTci močno in enotno Jugoslavijo preseko Po svoji morali, po svoji požrtvo-,.„,n°sti vse druge in da bo zato ve-
ljalo
Povsodi kot zakon, da je biti east-
v v Številu pristašev ujedinjenja. Isto-Dai moTa P0 tudi Prodreti zavest, da ^Sra patrijotizem dolžnost. Napačno -^vljeno je vprašanje: kako misliš o -ij'i’ teanveC Pravilno je vpraša-si že storil za Jugoslavijo. Rono 1!f>e freha meriti po delu za narod, . . ^inešenih žrtvah in ne po bese-so bile izrečene za narod. Do-. inska ljubezen mora biti dejanska in imi* p.aplriu- ker samo tako bo zgrabil ^.Sar ^TŽavna zgradba, ker samo bo Jugoslavija nepremagljiva.
-emu tako, so dokazali člani naJr,-	2310 k njihovemu da-
H«mu praznlku iskreno čestitamo. iNa nas pa je, da doprinesemo isti
v	ns* na^ Jugoslavije in da ^nogočnno zanamcem, da bodo oni praznovali prav tako sijajen dan zmage
ob	ka"°r	za Praznuje sedaj
olokobtih na Taboru sokolska misel
Ministrski svet
le spreieS novo izvozno carinsko tarifo.
Beograd, 7. junija. (B) Nocoj ob 18. uri se je začela plenarna seja vlade. Govorilo se je o potrebi odhoda g. Pa-šiča na Bled. V političnih krogih se je nocoj demantirala vest, da odide nocoj Pašič v Ljubljano in od tam na Bled, da bi se razgovarjal s kraljem o situaciji. Ako bi odšel Pašič na Bled, bi se to smatralo za važno potezo proti akciji opozicije na Bledu. V slučaju odhoda na Bled bi nesel Pašič seboj tudi ukaz
o	rekonstrukciji vlade. V resnici pa se na tej seji vlade o tem ni ničesar sklenilo. Več članov vlade pa je izjavilo, da ne bi bilo čudno, ko bi Pašič šel na Bled. Opozicija pa bi v tem slučaju zahtevala od krone, da se skliče izredna seja narodne skupščine. Naš dopisnik je zvedel na železniški postaji, da ni ničesar pripravljenega za nocojšnje potovanje Pašiča v Ljubljano. Na seji se je govorilo tudi o Albaniji in se je sklenilo, da naša vlada ne bo intervenirala.
Nato se je govorilo tudi o Rumuniji in Franciji, o notranji situaciji, o shodih, konferencah, o akciji opozicijonalnega bloka itd., naposled pa se je definitivno
določila nova cariuska tarifa, ki obsega
7	tiskanih pol.
Tiče se v glavi m sledečih predmetov: za izvoz 100 kg i>šenic.e bo treba plačati carine 20 Din, za rž 20 Din, za koruzo 10 dinarjev, ječmen 10 Din, oves 5 Din, fižol 25 Din, seno 2 Din, za izvoz konj starih nad
3	leta 200 Din, pod tremi leti živa vaga 100 kg 40 Din, zaklano in odrto govedo je carine prosto, neodrto pa 40 Din, za svinje do 70i kg teže je izvoz prepovedan, nad 70 kg pa se bo plačale od komada ali pa od 100 kg (po izberi izvoznika) 200 Din, za zaklane svinje 100 Din, od svežega in soljenega mesa 50 Din. Izvoz masti je carine prost, ravnotako izvoz mesnih izdelkov. Za izvoz jajc je plačati 100 Din, istotako za izvoz perutnine. Za zaklano perutnino pa je plačati 50 Din. Izvoz koz ostane nespremenjen. Izvoz volneni); krp brez omejitve se carini z 20 dinaTji. Izvoz premoga ]e carine prost Za izvoz • lesnih izdelkov (Iglasto drevje) 30 Din, iz drugega lesa 10 Din, hrastovi lesni izdelki 15 Din, oljnati plodovi in semena 100 Din, stekleni odpadki so carine prosti, istotako sveže in suhe slive v zabojih, ostale pa 3 Din, od pšeničnega zdroba in moke 8 Din, izvoz medu ie carine prost. Nova izvozna tarifa stopi v veljavo v torek 10. junija. Carina se je potemtakem znatno zmanjšala in je izvoz mnogo svobodnejšL To se je storilo radi povečanja proračunskih dohodkov in pa ker prihajajo novi pridelki
Prodiranje albanskih vstašev.
Usoda Tirane je negotova. — Intervencija naše države?
Beograd, 7. junija. (B) Borba med vladinimi pristašj in vstaši se nadaljuje. O padcu Tirane ni v Beogradu ničesar pozitivnega znano. Vsled pre-k in jen ja vseli vezi med našo državo in Albanijo, se večina vesti dobiva potom zaupnega kurirja in beguncev. Preteklo noč je dospela vest, da je Tirana padla, da je albanska vlada pod zaščito tujih čet in da se je umaknila v Elbasan. Da-
vi	pa ie dospela nasprotna vest, to ie, da Tirana ni padla in da se borba nadaljuje okoli Tirane in tudi na ozemlju Tirane same, da se pa vladine čete še drže.
S k a d a r, 7. junija. (B) V Skadar so dospeli na italijanski ladji Hasan beg Prištinac, Hasni Cur (brat Bajrama Cu-ra) in Irfan beg Ohri. Njihov prihod se tolmači tako, da nameravajo zbirati Arnavte z našega ozemlja ter jih organizirati v čete.
Debar, 7. junija. (B) Vstaškim četam se jč posrečilo, zavzeti mnogo ozemlja med reko Skumbo in Epiško-Pejo.
Skadar, 7. junija (B) Cela Albanija do Leša se nahaja v rokah vstašev.
Beograd, 7. junija. (Z) Ob priliki borbe v Tirani je bil ubit predsednik albanske konstitusnte Frašeri. Iz Korke se doznava, da so se'člani vlade in icon-stituante pred padcem Tirane umaknili v Elbasan. Po vesteh iz Podgorice je povodom padca Tirane pobegnilo veliko število beguncev na naše ozemlje. To so po večini razbite vladine čete iz Skadra.
Beograd, 7. junija. (B) Nocoj so se začele razširjati vesti o eventuelni okupaciji Skadra od strani naše vojske in da je generalni štab že dal mnenje, da se proti presenečenjem na meji najbolje zaščitimo z okupacijo Skadra. Naša vlada pa to odločno demantira. Vendar pa je ideja okupacije zavzela vse politične kroge, vladine in opozici-jonalne. Vlada se drži rezervirano kot dobra prijateljica in soseda ter čaka na korak Italije. Italija namerava zasesti Drač in Valono, Grčija pa Janjino. Na ta način bi se akciji vstašev vzel vsak uspeh.
Razmerle med Rušilo in Romunijo.
Izjave Trockega.
Moskva, 7. junija. (K) Ruska brzojavna agencija poroča: V zvezi s sistematičnim razširjanjem vesti, po katerih bi sovjetska vlada nameravala vojaške mere proti Besarabiji, se je zadnje dni razširila v inozemstvu vest, da je Trockij na nekem shodu v Podolsku izjavil, da stremi sovjetska vlada ravnotako, kakor prejšnja carističria za osvojitvijo Carigrada. Trockij je nato izjavil zastopniku ruske brzojavne agencije, da ni podal te in tudi ne slične izjave o Besarabiji. Sovjetski vladi podtikano
stremljenje po gospodstvu nad Carigradom in morskimi ožinami je v kričečem nasprotju z njegovimi ponovnimi zagotovili in tudi z načeli sovjetske vlade. Da je sovjetska vlada od vseh vojnih hamenov proti Romuniji zelo oddaljena, dokazujejo med drugim tudi od članov sovjetske vlade ponovno po-datie izjave. Vznemirjajoče vesti se razširjajo gotovo od Romunije, da bi se javnost spravila v zmoto glede de-* ianskega položaja v Besarabiji in o vršeči se koncentraciji romunskih čet
Prepovedana zborovanja.
Beograd, 7. junija. (Z) Vlada je odredila, da se zabranijo vsa zborovanja in vsexmanifestacije, ki so v zvezi s trboveljskimi dogodki.
Zagreb, 7. junija. (Z) Hrvatska republikanska seljačka stranka, hrvatska zajednica, hrvatska Starčevičeva stranka prava, hrvatski radnički savez (radičevci), nezavisna radnička partija Jugoslavije in nezavisni radnički sindikati (komunisti) so sklicali za pondeijek
9.	t m. ob 10. uri dopoldne v Zagreb javno protestno zborovanje na Mažu-raničevem trgu v Zagrebu zaradi dogodkov v Trbovljah. Za jutri v nedeljo ob pol 11. uri je bil oblastni odbor Or ju-ne v Zagrebu odredil v prostorih Sokola komemoracijo z nacljonalisti v Trbovljah. Ob tej priliki bi naj nastopili kot srovornlki člani Orjuae in Slani ne-
katerih nacijonalnih udruženj. Kakor se doznava, je policija zabranila obe prireditvi, tako skupščino radičevcev in komunistov, kakor tudi komemoracijo Orjune.
Vprašanje rekonstrukcije kabineta.
Beograd, 7. junija. (Z) Današnje »Bcogradske Novosti« prinašajo sledečo informacijo: Vprašanje rekonstrukcije vlade Pašiča se še vedno pretresa v radikalnem klubu. Danes se trdi, da bo Pašič izvršil manjšo rekonstrukcijo viade, t. j. da bodo iz kabineta izstopili dva do trije ministri. Ko se ponovno pojavi kriza in ko bo Pašič zahteval volitve, takrat bi se rekonstrukcija izvedla temeljiteje in bi izstopilo iz vlade več ministrov. Radikali smatrajo, da je politična situacija taka, da so volitve, ki bi jih oni vrSili s samostalniml demokrati, neizogibno.
Posvetovanja radi sestave franc.
kabineta.
Pariz, 7, junija. (K) (Agence Ha-vas) Predsednik Millerand je konferiral danes dopoldne s Petrom Landryjem, s Ferdinandom Faurejem, Bussonom in Dariacom. Razgovori so bili istega značaja, kakor prejšnji in so potrdili vtis, da bo tekom popoldneva Millerand poveril neki osebnosti sestavo kabineta. Še prej pa da se bo razgovarjal ob 3. uri popoldne s Steegom. Sestava bi se izvršila v smislu volitev z dne 11. maja.
Pariz, 7. junija. (K) (W) »Matin« piše: Predsednik Millerand bo poveril sestavo kabineta politiku, ki je po svoji preteklosti določei}, da izvede program levice. Predsednik ne namerava voditi politike, ki bi bila v nasprotju s splošno voJilno pravico. Omenja se generalni guverner alžirski in pariški senator Steegi.
Italijanski parlament
Dr. Wllfan za pravira narodnih manjiin.
Rim, 7. junija. (T) Predsednik zbornice Rocco je otvoril sejo ob 15. uri. Predsednik je prečital pismo maksi-malista Luccia, v katerem naznanja, da je pozval poslanca Graya na dvoboj, ker mu je očital, da je avstrijski špijon. Predsednik naznani na to, da je Filip Diratti, ki je bil izvoljen v Siciliji in Lombardiji, optiral za Lombardijo.
Nato je dobil besedo poslanec dr. WHfan, ki je predlagal v glavnem naslednji dnevni red:	Zbornica poživlja
vlado, da natančno poroča o vseh zakonodajnih ukrepih glede tujerodnih manjšin v novih pokrajinah, zlasti na šolskem polju in rabe njih jezika v javnih uradih in pred sodiščem. Dr. Wilfan je poudarjal važnost manjšinskega vprašanja tujerodnega prebivalstva, ki je obenem izredno važno za ostale večine v državi. Seveda ne smemo pri reševanju tega vprašanja vršiti pretresa samo glede številčnega razmerja med večino in manjšino, ampak je treba upoštevati dejstvo, da živijo na istem ozemlju ista plemena. Upoštevati je treba njihove zasebne in javne odno-šaje. 'Nikdo ne more odrekati narodnim manjšinam njih najelementarnejših pravic, da ohranijo svoj jezik in svoje ple-
me. Ako bi Italija priznala to pravico, bi istočasno rešila tudi zelo važno vprašanje meja. Vlada naj torej zbere ves materijal glede upravljanja narodnih manjšin, da bi se mogla tako otvoriti v zbornici razprava o postopanju z manjšinami.
Na to je popolar Poggiano Pico govoril v prvi vrsti za zboljšanje gmotnega položaja duhovščine. Sardinec Lussu je zelo ostro nastopil proti fašizmu. Pred vsem je oporekal fašizmu pravico, ki si jo lasti, da je edino on patrijotičen. Fašizem je prišel na površje le s silo in z grožnjami in danes noče opustiti teh metod. Izvor fašizma je protiproletarska akcija. Domovina ne more biti monopol samo ene stranke, ona ni dogma, ampak živa resničnost. Zaradi tega je skrajni čas, da se povrne v deželo legalnost. Ob zaključku je povzel besedo Mussolini, ki je rekel, naj mu zbornica oprosti, da poseže ‘z govorom vmes kar med razpravo, toda dosedanje razprave niso dovedle do nikakega razčiščeni® političnega položaja. Mussolini je nato omenil glavne govornike posameznih strank in je vsakega posebej po svoji navadi okrcal.
Prepovedan slovenski koncert v Trstu.
Nečuveno postopanje italijanskih nasilnikov.
' Trst, 7. junija. Zbor Učiteljske zveze v Trstu je nameraval prirediti v soboto v »Filodramatico« v Trstu koncert, ki ga je pa tržaška kvestura brez vsake motivacije prepovedala. Že lani je kvestura zavrnila prošnjo za dovoljenje, češ da ne dopuščajo take prireditve politične razmere, da se pa bo mogel koncert vršiti letos. Toda tudi sedaj je kvestor prošnjo zavrnil, češ da je prvotno mislil, da se bodo pele italijanske pesmi in da je dobil tak nalog od prefekta. Na prefekturi pa so zastopnikom zbora izjavili, da o tem ne vedo ničesar. Vendar sta se kvestor in prefekt kasneje telefonično sporazumela, da ostane pri prepovedi. Pri koncertu bi imel sodelovati tudi operni pevec Rijavec, ki je že prispel v Trst. (Tako razumevajo italijanski nasilniki »prijateljski sporazum« med našim in italijanskim narodom!!)
DR. KOROŠEC GRE NA BLED?
Beograd, 7. junija. (B) Dr. Korošec je baje določen, da potuje jutri na Bled in zaprosi avdijenco pri kralju. Poročal mu bo o nazorih opozicijonalnega bloka glede situacije. Obenem bi prosil za sklicanje izredne seje narodne skupščine. Pri kralju je bil tudi Marko Cemovič, bivši konzul in prijatelj opozicijonalnega bloka.
POVRATEK MINISTRA DR. SRSKIČA
V	BEOGRAD.
Beograd, 7. junija. (Z) Minister notranjih del dr. Srskič se je povrnil danes v Beograd in je poročal ministrskemu predsedniku Pašiču o poteku preiskave v Trbovljah in o avdijenci pri kralju na Bledu.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 7. junija. (Uradno) Vreme se ie naglo zboljšalo In Je pričakovati, da ostane neteoremeujeno oba praznika.
ZBIRAJMO ZA SOKOLSKI TABORI
Možnost državnega udara v Franci)!.
Beograd, 7. junija. (B) Vest o možnosti državnega udara v Franciji se potrjuje. Posebno radikalni vladini krogi so prepričani, da pride do tep. Vse radiografične vesti, ki jih dobiva vlada, govore, da je mogoče, da vzame general Foch oblast v svoje roke. Ako pa Foch tega ne bi storil, lahko stori to predsednik Millerand. Danes je Millerand izjavil, da ima po ustavi pravico ostati na svojem položaju 7 let. Millerand lahko sedaj odgodi skupščino, 'da se izogne padcu v skupščini in v senatu. O tem nastaja sedaj cela polemika po vsej Franciji. Ta situacija je velikega pomena tudi za našo vlado.
ITALIJANSKA KRALJEVSKA RODBINA V MADRIDU.
Madrid, 7. junija. (T) Danes so prispeli semkaj italijanski kralj, kraljica in prestolonaslednik. Na postaji jih je sprejela španska kraljevska dvojica, i,ia-dalje člani direktorija in Derivari. Na postaji je bilo mnogo fašistov v kroju fasistovske milice. Italijanski kralj jo sprejel diplomatični zbor.
ZAPRISEGA ZAGREBŠKEGA VELIKEGA ŽUPANA.
Zagreb, 7. junija. (Z) Zjutraj ob
10.	uri dopoldne je v predsedništvu pokrajinske uprave v Zagrebu položil prisego v roke državnega podsekretarja Wilderja novi zagrebški veliki župan Ivan Zuccon in primorsko-krajiški veliki župan Jovan Mojsilovič. Dr. Zuccon je takoj prevzel posle oblastnega veli* kega župana.
•Borzna poročila.
C u r i h , 7. junčja. New York 568.30, London 24.52, Pariz 28.90, Mflan 24.70, Praga 16.00, Budimpešta 61, Bukarešta 2.45, BeogTad 6.875, Sofija 4.05, Dunaj 0.080125.
Trst, 7. junija. (T) Devize: Fna»-cija 116.50—117, London 99.20—99.45, New York 22.95—23.05, Švica 403—406, Praga 67—67.35, Dunaj 0.0320-0.0330, Zagreb 27.40—27.65. Valute:	avstrijske	krone
0.0320— 0.0330, jufcosloveuskl dinarji 27.40— 27.65, dolarji 22.85—23. funt šterlinjtl 9040 do 99.35.
Pismo iz Varšave.
Gospod Gr afekt, sedanji minister poljskih financ, je s svojo energično skoraj kruto politiko dosegel v razmerama kratkem času stabilizacijo poljske 'marke. Medtem, ko je jeseni 1. 1923 poljska marka drča la čim dalje hitreje svojo pot navzdol, ji je Gr&bski v ia-buarja L 1924 s svojimi radikalnimi odredbami zastavil pot in od tedaj notira dolar na varšavski borzi brez izpre-raerabe 9,300.000—9,360.000 mkp.
V januarju 1924 je Grabski izvedel valorizacijo poljske železnice in pošte in ustvaril poljski zlat (— i švicarski frank) za podlago železniških iu poštnih tarifov.
Da pa se bo obdržal poljski zlat res kot stabilna podlaga poljskih financ, bo treba še nadalje varčevati dome, iz tujine pa dobiti izdatnih kreditov. Kar se tiče inozemskih kreditov, nima inozemstvo še zadostnega zaupanja do Poljske. Poljska je sosed Rusije in vsied tega — po rnnenju inozemstva — preveč predana vplivom boljševizma. Tudi ni inozemstvo še prepričano o končno veljavnih poljskih mejah in računa še na eventualne komplikaije bodisi s strani Nemcev, bodisi s strani Rusov. Enako nima tujina dosti zaupanja! v finančne zavode. Da si pridobi Poljska to zaupanje, jo čaka še ogromno delaj, ki bo morda še trudopolnejše kot'sanacija in stabilizacija valute...
Kakor je v vseh devalomiranih državah s početkom stabilizacije nastopila silna draginja, tako vlada tudi sedaj na Poljskem neyerjetna draginja. Zlasti metropola — Varšava je danes eno najdraijih mest na svetu. V potrdilo le nekaj številk! Tako n. pr. zasluži navadni klavec volov mesečno 1 milijardo mkp, kar znaša v naši valuti okoli 10.000 Din. Poleg tega dobi še vsak dan 2 kg mesa kot dodatek. Seveda so tudi cene živi jenskim potrebščinam primerne takim plačam. Tako stane v restavracijah navadno kosilo brez pijače od 150 do 2CO Din, najslabši sedež v kinematografu 70 Din, navadno pismo v inozemstvo 6 Din. Ker pa plače odgovarjajo cenam živi jenskih potrebščin, so tukajšnji ljudje zadovoljni in ne občutijo draginje. Le mi inozemci jo ob-
maja 1924.
Čutimo neusmiljeno, saj je iivljenje v Jugoslaviji dva do trikrat ceneje. .
H koncu se je tudi Poljska začela zanimati za narodne manjšine na svojem teritoriju. Doslej vsied finančnih težkoč enostavno ni imela časa za to prevažno vprašanje, dasiravno živi na njenem ozemlju preko 30 odstotkov tujih narodnosti, zlasti Belorusov in Ukrajincev. Sedaj pa se je ustanovila posebna komisija, ki, bo proučevala narodne manjšine in bo skušala zmanjšati antagonizem med Poljaki in ne-poljskimi manjšinami. Ni še gotovo, če bu mogla ta komisija zabeležiti kak uspeh, zakaj ?ri nepoijskih narodnostih ne uživa posebnega zaupanja. Povojni poljski šovinisti so namreč s svojim pretiranim panpolomzmom samo poslabšali že itak neprijazno razmerje med njimi in nepoljskimi narodi. Zlasti pa sovraži Poljak svojega nekdanjega gospodarja — Rusa. V časopisih, na predavanjih in v kinematografih se vedno znova predstavlja divji živalski Rus v razmršenl kučmi, Id ugrablja poljsko zemljo in poljsko dekle. Na sa-škim trgu v Varšavi so Poljaki začeli razdirati eno najlepših varšavskih stavb, rusko cerkev iz belega mramorja*. z velikanskimi umetniškimi mozaiki in peterimi čebuljastimi kupolami, nekdaj kritimi s čistim zlatom. (Ziato so s kupol pobrali Nemci m časa svojega upada v svetovni vojni.) Na poljskih univerzah morajo Rusi najprvo polagati izpit iz poljskega jezika, šele potem se jim štejejo semestri. (Če bi ista naredba veljala tudi za nas. potem bi marsikateri Jugoslovan izgubil 2 ali 3 semestre študija mi poljskih vseučiliščih.) Nostri-fikanti z ruskih medicinskih fakultet morajo še enkrat polagati vse izpite 2 in
3	rigoroza. In to so včasih že sivolasi možje, ki so že dolgo vrsto let ali celo desetletja živeli med svetom kot praktični zdravniki Tako se godi tu osovraženim Moskalcem.
H koncu naj omenim še, da so te dni prinesli poljski iiustrovani časniki 2 sliki univerzitetnega profesorja Slovenca1 dr. Frana Ilešiča, navdušenega poljsko-jugoslovanskega rodoljuba.
Božena Kokalj, eaiid. med.
Tržaško pismo.
V	Trst ti 6. junija 1924.
Po tepežu, ki j« na?,tal v rimski zbornici pretekli petek povodom govora soeija-ijšta Mateottija in zaradi skrajno žaljivih izpadov poslanca Ginnte proti opoziciji, so bi poaaaci par dni oddehnlli. Sele J. t. m., t. J. TOtej y torek so se zopat zbrali, da nadaljujejo razpravo o odgovoru zbornice na pre-.. stolni govor. V tem kratkem presledku je bii .zopet en velik državn; praznik, tako ime-r.ovar.o »Festa dello Statuto*, kat pomeni praznik obletnice proglasitve italijanske . ustave. Že večkrat sem naglaSal v svojih poročilih veliki patrijotlčni pomen, ki ga , >mak> slični državni prazniki, ki se vršijo istočasno od enega konca Italije do tirngega uti po istem enotnem programu. Nočem zopet razpravljati o tem, pač pa naj tudi ob tej priliki vnovič raz/tasim, da se, kar se v';tiie gojitve državnega patrijottema, morejo drugi narodi — .n ne v zadnji vrsti ravno iugostovenski na«*} — od Italijanov mito-gokaj naučiti. —
Proslava obletnice tu v trstu je imela letos morda nekoliko vet važnosti kskoi po navadi. Prisoten je bil namreč tudi poslanec . m podpredsednik sed-.nie zbornice, pcilga-*ec našega narodnega doma (Hunta. Na tržaškem pokopališču. k'er je bil ta dan posvečen spomenik padlim fašistom, je hnel gospod Giunta zopet en govor. Giunta Je dober ■ govornik in njego-vi govori so sploh lepi 'in učinkoviti Tudi « svojim nedeljskim govorerm se je hkazal, soda ne samo kot idober. govornik temveč tudi kot nepo-boljžljivs politični grešnik, ki hoče opravičiti svoje grehe s tern, da jih. skuša poveličeva-; Ti m Wi povzdigovati na čast vrtin in zaslužnih dejani Tako se je tudi oh tej priliki pobahal s svojim junaškim delanjem nad nekdaj veličastnim nnšhn Narodnim domom. Ponosno je pričaJa ta iirosročna zgradba o , kulturnem in gospodarskem napredku našega življa v Trstu- Sedaj kaže že štiri leta •svoja suha in ožgana rebra. Za domačina in tujca so te razvaiiite dokument, spričeval«, neizbrisne sramote za vse Italijane Giunto-ve vrste. Toda on in njegovi vidijo v pozo-riSču tega našega kulturnega hrama zalog .svoje slave in časti. PrklevJc »požigalci*
;jim laska in so ponosni nnn,. Na nekaj •*’-i važnega pa vendar*e pozabljajo v svo.i ■’ napuhu. Pozabljajo. t!a je Narodni dom ;\tal še le sedaj, ko se nabaja v raj.vr,lin .h, zares pravi simboi ir pomembna narodna zastava. S požigom poslopja So hoteli doseči, da bi zgorel tud. ta pomen, toda dosegli so ravno nasprotne. Ponovil se Je ta slučaj vojaških zastav. Pri par udi od velike nedelje smo videli več takih zastav. Bile so raztrgane, preluknjane ln razcapane. Bile so v ognju in v bojni nevihti Kakor ne more bojna . vihra uničiti zastava, temveč ji !e več a in povzdiguje cesto in veljavo, tako je tudi naš raztrgani ir. pohabljeni Narodni dom ohranil ravno tisto svojo pomembnost, ki so jo hoteli uničit, in iztrebiti s svojkn ognjem in mečem. So stvari, ki )ih ogenj m meč b« moreta doseči in proti njumu je tudi g, Giunta brez vsake moči. -
Že isti dan se Je tržaški poslanec (ro-tfMn a Toskane) vrnil ,v Rim, kjer so ga gotovo Čakala važna opravila. Med drugim am mora iti po glav:, dasi je sicer junak, njegova viteška zadev* % demokratskim po-islaacera generalom Bcncivenga. Ta incident mmi priča, da je delovanje ssdanje failstov-sjfce zbornice podrejeno pravzaprav dvema
poslovniku, kana drugi strani Slučaj Giucta-Bencl-aamrtč ni nekaka osamljena izjema.
im**
temveč so »c izcimile iz dosedanjih raz-u av, ki trajajo ne še polna dva tedna, kar tri častne afere. Pole® zadeve Ghmta-Benci-venga imamo častno postopanje med posl. Vieinijem in Dl Cesar«, dalje med posl. Luc-0; -jem in fašistom Gray-om.
V	zbornici vlada torej vzvišeno viteško razpoloženje m častc' kodeks je v večji časti nego poslovnik. Naravno je, da so tudi sedanji poslane! pravi in resnični »vitezi*, zakaj le med vitezi, ki se plašijo zmerjanja, klofut, pretepanja in drugih viteških nastopov, so mogoče častne afere. Argumentiranje se iabko prepasti podpovprečnim mevžam, posebno pa v taki zbornici, ki je sestavljena po večini 1/ krepkih in pogumnih mladeničev, ki se morejo poleg drugega ponašati tud; s tem, da so skoraj vsi pristni otroci italijanske zrna,.., pardon Zmage. Kot zanimivost o teh častnih aierah naj omenim le dejstvo, da je bii dvoboj med Ghinto in generalom Bencivengo odložen, ker je bil ta poslednji v zadnji parlamentarni bitki ranjen' Med tepežem je namreč pade! -in si izpahnil roko. Z Giunto se bo po-merfl šele tedaj, ko popolnoma ozdravi, tako da bo mogel svobodno vihteti bridki meč. Razume se, da vlada za izid tega spopada prav veliko zanimanje.
Pa tudi če se spustimo s teh viteških višin v nižave bolj vsakdanjih razlag, so ti incidenti1 zelo značilni za presojanje razmerja med večino in opozicijo sedanje italijanske zbornice. Večina je oblastna, objestna, imperialistična. Hotela bi, da bi manjšina odložila vsako orožje in teko priznala, da so nastopili v Italiji novi čtisi, in sicer boljši časL časi sreče in napredka, .ki jih }e doživela Italija po zaslugi fašizma in fašistovske revolucije. Opozicija tega noče priznati, temveč izrablja, kakor je bilo pričakovati, ravno razpravo o odgovoru na Prestolni govor, da razkrinka fašizem in njegovo diktaturo pred Italijo in drugim svetom, da pokaže, da je iašistovski uspeh PTi zadnjih volitvah le plod nasilja in ne izraz prave narodne volje. In opozicija je v svoji kritiki naravnost neizprosna. Le podari se držijo v tej pomembni besedni bor-malo nazaj. To njihovo zadržanje kaže,
i, hočejo ostati zvesti svoji tradicionalni smeri srednje poti, po kateri hodijo od leta
i919 dalje. Vsied . tega je opozicija malo oslabljena, toda poguma ji, kakor rečeno, ne primanjkuje.
Večina se zaveda v polni meri pomena sedanje debate. Zaveda se tudi, da s čisto parlamentarnimi sredstvi opozicije ne more ukrotiti, da ne more prisiliti starih ln preizkušenih parlamentarcev, kakršnih ie precej med socijalteti in demokrati, da bi se ponižali in se začeli obnaša« kakor kaki mladoletni začetniki Odtod jeza, ki 3ili večbio, da razgraja in grozi. Večinski govorniki so tudi le povedali, kako bodo udarili opozicijo. ako se st« poboljša, in sicer ie povedal to Farinacci na seji preteklega torka. Zagrozil je, da bo dala večina vladi pooblastilo »sine d!e<r, za neomejeno dobo, ako manjšina ne bi hotela odnehati od svoje »obstrukcije«.
Razprava o odgovoru na prestolni govor bo ta teden najbrže končana, zakaj za . jutri se pričakuje, da nastopi Mussolini z daljšim govorom, v katerem bo obrazložil politiko svoje vlade. Mussolini je budno spremljal razvoj dosedanjih razprav in zato je pričakovati, da bo njegov govor izčrpen,
v, ?e kralš Viktor Emanuel vrne s svojega obiska v Madridu, ga bo torei 2« ?gVqi na
mizj odgovor poslanske zbornice. V sredo Je namreč kralj zopet odpotoval v .inozemstvo. V italijanski vojni luki Spezia se je vkrcal in odpeljal na Špansko. Spremlja ga večja eskadra italijanske vojne mornarice.
Za Mussolinijev govor ob Zaključku razprave o odgovoru zbornice na prestolni govor vlada tudi med nami Slovani veliko zanimanje. Vsekakor se bo moral dotekniti g. Mussolini tudi našega vprašanja. Pri razpravi je nastopil tudi poslanec dr. Besednjak, ki je srečno prestal parlamentarni krst. Govoril je o volilnih nasiljih in pokazal Mussoliniju pri tej priliki fotografijo našega narodneg? mučenika Antona Strancar-ja na mrtvaškem odru, Ta gesta Je napravila globok vtis. Kakor sera. mogei zvedeti, je nameraval govoriti tudi poslanec Wilfan. Koncem preteklega tedna se je pa moral nujno vrniti za par dni v Trst Pred odhodom je naprosil dr. Besednjaka, naj tudi njega vpiše v listo govornikov. Listi, ki so objavili seznam vpisanih govornikov, pa niso omenjal! njegovefca imena. Dr. WUfan je tedaj — ako so moje informacije točne — brzojavil dr. Besednjaku, naj ga vpiše, ako tega ni še storil. Do sedaj mi ni še znano, ali je bi! dr. Wt fan vpisan in so listi pomotoma izpustili njegovo ime. ali pa ga dr. Besednjaku ni bilo mogoče vpisati Ako je bil vpisan, bo gotovo govoril še na današnji seji. Vsa naša javnost bi gotovo iz srca obžalovala, ako bi dr. Wflfan v tako važni razpravi, kakor je razprava o odgovoru na prestolni govor, ne mogel, priti do besede.
Incident radi neenakega postopanja naših poslancev povodom otvoritve zbornice ie sedaj pojasnjen. Tukaišnja »Edinosti je objavila sporočilo, v katerem naglaša, da 'e pooblaščena izjaviti, da sta oba slovanska poslanca »dogovorno tako postopala«. Isto ootrjuje tudi posl. Besednjak v dopisu iz Rima, ki ga je poslal »Goriški Straži« Gre torej za incident, ki ni bil nikak incident. Javnost bo to z veseljem pozdravila, kakor pozdravlja na drugi strani tudi vest, da sta oba naša zastopnika pripravljena odkritosrčno sodelovati v skupni borbi za interese in piavice našega ljudstva v Primorju.
To zahteva od njih že volilni sporazum, a v še večji meri seveda Jima nalaga to kritični položaj našega ljudstva, ki mu grozijo vsak dan nove nevarnosti. ' A. Z,
ICIeri&aiRi advokati Sn njihovi klijfanfl.
Maribor, 6. junija.
Naši klerikalci so postali v zadnjem času pravi advokati ki jem’Jejo v zaščito vse subverzivne in protidržavne elemente. Prišli so celo tako daleč, da zagovarjajo tudi tiste, ki so nasprotniki njihove stranke in so jim tudi sicer škodljivi in nevarni. Tako komunisti gotovo niso načelni prijatelji klerikalizma in so mu prav tako nevarni kakor drugi, k! ne trobijo v njegov rog, če m še bolj, toda ker so proti sedanjemu pravnemu redu v naši državi in proti nacijonalnemu obhežju jugosiovenskega ljudstva — zato jih ščitijo, zato so njihovi najboljši zagovorniki. Da pri tem tudi računajo na komunistično dedščino je gotovo.
Ravno tako, kakor komunisti in še veliko bolj, so klerikalcem opasni radičev-ci, saj jim posebno pri nas na severu odvajajo cele trume volilcev to pristašev in v taint agitaciji naravnost hujskajo proti dr. Korošcu in SLS. Vendar so že nad leto dni1 klerikalci najboljši in najvdžnejši Radičevi zavezniki in goreči zagovorniki njegovih protidržavnih in protinarodnth izdajstev in zločinov. Vse to zopet samo radi tega, ker so radičevet proti naši državi, proti njenemu edinstvu in iugoslovenskem bratstvu, Naši Nemci in nemčurji so vse prej ka-i;or klerikalnega prepričanja, imajo svoio stranko, ki je svobodomiselna in ki skuša profitirati pri volitvah prav tako na račun klerikalcev kakor na račun drugih strank, vendar so klerikalni advokati vzeli v zaščito tud; te klijente. V svojem časopisju zagbvarjajo zahteve nemškega kluba in se zgrazajo nad vsako kaznijo, ki 'so prejmejo Nemci in nemčurji radi njihovega iredentističnega dela. Pii nas na deželi ščitijo razne nemčnrje ter jih drže na raznih društvenih in drugih mestih in ko so bili nedavno v tukajšnji delavnici železnice odpuščeni inozemski nemški in nemčurski delavci, naj-bolj zagrizeni naši nasprotniki, so-bili zopet Icierikalni advokati tisti, ki so jfh vzeti v zaščito in intervenirali, da se zor-et sprejmejo v službo. Pač zopet samo zato, ker so nasprotniki in sovražniki naše države.
Ravno iako so vzeli klerikalci v zaščito makedonstvujušče, madžanone, turčiue in sploh vse, ki so prott državi iti edinstvu našega naroda. Kdorkoli je proti naS, s krvjo junakov in mučenikov ustvarjeni državi, najde v klerikalcih svoje zagovornike in branilce pred državno autoriteto. Besna jeza. ker v naši državi ne morejo gospodariti tako kakor so v klerikalni Avstriji, jih goni tako daleč, da v svoji slepoti ne vidijo, da jih je pot, po kateri hodimo, mora privesti v pogubo, pa naj že zmaga edinstvena nacijonalna in državna misei, ali pa subverzivni in -protidržavni elementi a la komunisti, radičevci in nemčurji.
če bi zmagali ti, katere danes klerikalni advokati zagovarjajo in branijo, bi za plačilo ne dobimo prav nič drugega, kakor vsak izdajalec, krepko brco! Kakor hitro bi komunist! pri nas vzpostavili svojo diktaturo, bi klerikalizma bilo konec. Prav tako bi se zgodilo v slučaju ostvaritve Radičeve »mirotvorne« republike, še slabše pa, ce.,se Posrečilo Nemcemi In nemčurjem priključiti Slovenilo Avstriji, Za vsakega logično mislečega človeka je torej jasno, da zamore uresničenje načrtov klijentov klerl-Kamih advokatov roditi samo popolno pogu-do bLb, le njim samim je sovraštvo do edinstva in do jugoslovenske države docela zmedlo pamet
Klerikalno advokatstvo pa ne vodi v pogubo samo njih samih, ampak tndl ves naš slovenski del jugoslovanskega naroda in celokupno našo državo, zato Je skrajni čas, da se ta klerikalna advokatura zapre in kll-jenti razženejo. Radi pobesnelih ljudi, ki drve sami v pogubo, ne da bi se zavedali kaj delajo, nikakor ne moremo In ne smemo dopustiti, da vtonemo tudi mi, da vtone ves naš narod. Skrajni čas Je, da se pri.nas uvede režim odločnosti, ki ne bo poznal prizanašanja in kolebanji.
Monsre?	tef@?RaeiI©Rai®
Ravnokar zboruje na Dunaju 3. kongres interriacijonale strokovnih organi-z?eij. Delejrati na kongresu zastopajo 21 dežel z 18' milijoni organiziranih delavcev. Na kongresu je med drugim zastopana Belgija, Bolgarija, Danska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, lealija, Jugoslavija, Kanada, Letska, Luksenburška, iiolandija, Avstrija, Palestina, Romunija, Južna Amerika, Španija, švedska, Švica, Češkoslovaška in Madžarska. Iz Jugoslavije prisostvujejo kongresu 4 delegati: Likar, Pfeifer, Svetek in bivši posl. Topalovič. Kongresa se je udeležilo nadalje 18 internacionalnih strokovnih tajnikov, dalje internacionalni delavski urad, socialistična delavska internacionala, internacionalna strokovna zveza, intemaci-ionalna zveza delavk, internacionalna federacija transportnih delavcev in končno esiiandska centrala strokovnih organizacij,
Na predvečer kongresa je pozdravil internacionalne zastopnike strokovno, organiziranega delavstva manifestativni obhod dunajske delavske mladine.
Kongres je otvoril Mertens (Belgija), ki je v svojem pozdravnem govoru povdarjal uspešno delovanje amsterdamske internacionale in njen vpliv pri sklepanju mirovnih pogodb z ozirom na zahteve delavstva, pri uvedbi oserrrur-nika in pri. pomoči, ki jo je nudila internacionala stradajoči Rusiji, nemškemu in madžarskemu proletariatu. Na predlog delegata Mertensa je bil Izvoljen za predsednika kongresa angieški poslanec Parceli. Za izvolitvijo predsedstva so sledili pozdravni govori ki so izpolnili dopoldansko zborovanja.
Na popoldanskem zborovanju je noreča! tajnijc internacionale strokovnih organizacij Sassenbacfi. Takoj po otvoritvi debate o tajniškem poročilu je Fred Bramlev (Anglija) predlaga!, da stopi internacionala v pogajanja z ruskimi strokovnimi organizacijami, kar je izzvalo živahno debato. Večina delegatov je izjavila, da z ruskimi strokovnimi organizacijami ne more imeti amsterdamska internacionala nobenega opravka. Ruski komunisti so glavni krivci, da so danes strokovne organizacije razdvojene in s tem tudi oslabljen nastop svetovnega proletariata, Bram-leyey predlog je bil nato odkazan posebni komisiji.
Na drugem zborovainem dnevu je najpreje referirai J. Oudegeest (Holandija) o internacionalni socialni zakonodaji katere glavno načelo bodi:	1.
uporabljati človeško Plovno silo po principin. ki zagotavljalo kolikor mogoče dolgo in nemoteno vzdržanje do
normalne starosti, 2, olajšati skrb za delavsko družino med periodo delovnega udejstvovanja in 3. preskrbovati, delavsko družino v slučaju bolezni, de-' k’nezmožnosti in starosti. Referent je v obširnih izvajanjih utemeljeval esernur-nik, govoril o kapitalistični produkciji,
o	svobodnem koalicijskem pravu in o stanovanjski bedi. — V debati je Bram-ley (Anglija) konstatiral, da angleške delegacije ne zadovoljuje Oudegeestov referat, ker je preozkosrčen. Prav posebno je v referatu pogrešal zahtevo po nacionalizaciji železnic, zemlje ir naravnih zakladov.
Tretji dan kongresa ie bilo prečrtano poročilo o odnošajih internacionalne zveze strokovnih organizacij do internacionalnih strokovnih tajništev Sklenjeno je bilo, da se vpokliče v predsedstvo strokovne zveze tri člane strokovnih tajništev. Nadalje je kongres sprejel na znanje izjavo strokovnih tajništev, ki priznavajo edinole internaci-jcnalno strokovno zvezo v Amsterdamu za centrum strokovnih organizacij. Za tem je referirai Grassmann (Nemčija) o stališču internacionalne zveze strokov* nih organizacij do internacionalnega delavskega gibanja in ugotovil, da morajo strokovne organizacije poslovati ločeno in avtonomno od političnih strank. Vse strokovne organizacije morajo biti prepojene s socialističnimi ideali, katere je znanstveno utemeljil Karl Marx in kateri so tudi cili vsega v Amsterdamu organiziranega delav- -stva. Referent se odločno izreka proti komunistični stranki. Za Grassmannom je referirai Straas (Dunaj) o intemaci-jonalnem boju proti vojni in militarizmu. Kongres je sklenil, prirediti v vseh državah dne 21. septembra manifestacijo proti vojni in militarizmu.
Ob priliki zborovanja kongresa je priredila dunajska socialna demokratična stranka veliko manifestacijo delavstva. Dunajsko delavstvo se je v sprevodu poklonilo zastopnikom amster damske internacionale.
Obenem s kongresom strokovne internacionale zboruje na Dunaju ekse-kutiva socijalistične delavske internaci-jcnale. Zborovanje eksekutive je polnoštevilno obiskano. Predseduje Vander-veide (Belgija). Dnevni red obsega med drugim posvetovanje o političnem položaju, o garancijskih pogodbah, o osemurnem delavniku, o protivojnih demonstracijah, o slavi« šestdesetletnice ustanovitve internacionale in o raznih organizatorienih vprašanjih,
V	zvezi z amsterdamsko intemaci-jonalo zboruje na Dunaju tudi bureau socijalistične mladinske internacionale.
vpraiinla^
Prihodnji mesec se vrši v Ženevi šesta
mednarodna delovna konferenca. XIII. del .   iwa,v„>ljw ,
versajske pogodbe, ki ureja mednarodno | nodafo Toda ne samo zakonodajalci, mar-a.iCvno organizacijo, doioča, da pošlje i več tudi delavske organizacije se čestc
saimezne države morajo potem spraviti take konvencije v sklad z naeijonalno zako-
Dobra reklama povečuje produkcijo In spe-šl prodalo. Najboljša reklama so velesejmi In zato se bo vsak industrialec, obrtnik In tntOTec udeležil kot razstavljale IV. Ljubljanskega vzorčnega velesejma od 19. do 25. avgusta 1924. Zahtevajte prijavnico In jo nemudoma pošljite izpolnjeno uradu LJub-Ifanskega velesejma. Izvedena Je najobšlr-nelsa propaganda za obisk kupcev po celi državi la *
vsaka država na vsakoletno konferenco štiri odposlance, od katerih zastopata dva vlado, eden delodajalce, drugi pa delojemalce. Odposlancem je dodeljeno primerno število tehničnih svetovalcev.
V mednarodnem uradu dela je zastopanih 53 držav, tOTej ena več nego v Zvezi narodov, Ta država je Nemčija, Pc sta-iutu sms brti namreč članica delovnega urada tudi država, ki ni v Zvezi narodov, obratno pa morajo biti vsi člani Zveze tudi v mednarodnem uradu dela. Združene države pošiljajo kot običajno svoje opazovalce. kljub temu, da se je vršila prva konferenca 1. 1919 v Washingtonu, kjer ie bii! v načetu sprejet osemurni delavnik’ Od tedaj pa so Združene države dosledno odklanjale podpis vsake pogodbe, ki bi bila
V	zvezi z versajsko mirovno pogodbo.
Javnost je le malo poučena o velikanskem delu dei-ovmega S ra da. Marsikdo ga sploh*' smatra samo za privesek Zveze narodov. Njegovega pomena pa ne moremo dovolj preceniti. On služi vendar namenu socijalnega mira, brez katerega je vsaki resnični mir izključen. Podjetje ie proiioi-rtmo na dolgo vrsto let in delovanje delovne organizacije ima česlo samo tehnični karakter. V takih slučajih namreč pripravlja Podlago za mednarodne konvencije, k! morajo seveda biti ratificirane od posameznih držav. Na ta način torej prav nič ne posega v suverenost posameznih držav, Po-
čestc
obračajo na ta urad. V tem oziru je urad nekak informacijski biro za vsa delovna vprašanja. Tako je odgovoril v letu 1023 na 323 vprašanj, stavljenih od strani raznik držav, kakor tudi na razna vprašanja organizacij dekjciaiaicev in delojemalcev.
Sedeče' številki nam nudijo sliko o dosedanjih uspehih. Dosiei je izdelal urad 16 načrtov za konvencije in izdal 20 Priporočil glede delovnega razmerja in organizacije dela. Konference sklepajo z dve-tretjinsko večino. Sklepi Imajo obliko pri* poročila, ki se da oosameznim članom bodisi v svrho mednarodne konvencije, bodisi kot smernica za naeijonalno zakonodajo.
Take konvencije se pečajo povečini s sledečimi vprašanji: sprejetje osemurnega delovnika, nočno delo žen in nedoraslih otrok, de?« žensk pred In po porodu, delovni pogoji 2ti mladino, tedenski počitek, ' brezposelnost, uporaba strupenih plinov, inšpektorati dela. Predstoječa konferenca meseca junija se bo pečala z vprašanjem'. »Izkoriščanje prostega časa delavcev.« Brezdvomno bo dal ta problem priliko ;a naj^ličnejšo kritiko dosedanjega življenja delavskega sloja. Za sedaj omenjajo nekateri listi alkoholizem in sredstva proti njemu knjižnice, predavanja, večerne tečaje, šport itd. Seveda bodo v tem vprašanju podane samo splošne smernice, glavna nafoga čaka ljudi, ki Jim je blagor delavskega sloja pri srcu.
Politične vesti.
= I. Kongres slovanskih geografov ln
etne-raiov v Pragi. V sredo so po otvoritvi kartografske razstave začele delovati Posamezne sekcije. V četrtek dopoldne Je Oha prva skupna seja, na kateri so prebrali nekaj resolucij, ki se tičejo Izdanja repro-aiifvcil prvotnih kart češkoslovaške republl-Ke, dalje zahteve, da naj se slovanska imena na mednarodni karti sveta pišeio v slovanskih jezikih in končno, naj se ustvari s .pna, slovanska kartografska terminologi-ja in skupnf znakovni ključ. Nato so preda« val} gen. Boškovič, prof. Lencewicz ln prof. kovačev o delu državnih zemljepisnih za-Pr^«)Vf' ^bskem, poljskem in bolgarskem, tl?:: LzekanowskI Je pa govoril o uporabi Kartografije v antropogeogralijL
Q„„“, Nova žrtev makedonstvujuiilh v
V Sofiji je bij sredi ulice ustreljen rvL*1 , skeza zarotnika odvetnik Milan ker Je v svojih brošurah obsojal politiko Todora Aleksandrova. — Pred krat-Kim ata bila od iste organizacije umorjena 3n.lani, sofijski trgovec Eškenazi in nje-?°v, sln» ker ni hotel plačati zahtevanega izsledil/113^kedonstvujuičlm. Morilcev Se niso
. , ~ Nemčija hoče Imeti proste roke za boaoco vojno. »Petlt Parislen* poroča iz
v Zvezo narodov, ko bi le hotela. Nemška država, ali vsaj velik del Nemčije, sl ie % da bi imela proste roke za bodočo vojno, Kadarkoli, pravj lord CecO, se je v moj prisotnosti sprožilo vprašanje Zveze narodov, so nemški državniki vedno ugovarja* li, ali pa zahtevali kot pogoj vrnitev kolo* nij. Treba tto, da začno Nemci drugače Obšiti, ako v resnici hočejo mir.
=!rsko vprašanje je v javno*« zoP*4 oživelo in sicer po zadnjem sestanku ml®1" strskega predsednika obeh irskih držav z Macdonaldom. Toda kakor se zdi, nf i1®® sestanek v Chequersu nobenega pozitivnega rezultata. Namen sestanka Je Oti, da »e vstvari prijateljsko razpoloženje med vsemi. ki imajo opravka z vprašanjem irske razmejitve, ki se kljub temu ses'anku le n« bo kmalu rešilo. Sedanja vlada Irske držav« ima mnogo težkoč, od katerih Je najveS* ravno razmejitveno vprašanje, ki povtroc* skrbi tudi Macdonaldu.
„ = Avtonomija za Filipine. Državni ta}-nik vojnega ministrstva Zedinjenih držav je predložU senatu zakonski načrt o avtonomiji Filipinov. Po tem zakonu naj bi oo* bili Filipini v 25 letih popolno samostojno^ * Švica in Društvo narodov. Iz pe™* poročajo, da je Motta v parlamentu izja^*
a .-~v	-	——------------- —	—	da je Švica opravičena zabranlt!
naaga, da je lord Robert Cecil izjavil časni- [ Društva narodov prehod skozi Švico, a*» Kar jem, da bi L 1930 Nemčija bila sprejeta • bi bila prizadeta njena nevtralnost«
= Dr. Geza obsojen radi svoje proti-oabsfcuržke brošure. Iz Budapešte poročajo, da je bil tam dr. Kacsian Gžza, min. SYet-bik na razp., obsojen na globo 200.000 kron, radi svoje historične brošure, v kateri je Oazvai Franca Jožefa starega tirana in Karla nestalnega slabiča, oba pa grobokopa Madžarske. Državne pravdništvo je obtožilo avtorja radi razžaljenja dinastije in obeh poslednjih vladarjev. Dr. Gčza se je zagovarjal s tem, da Madžarska po detro-nizacijskem zakonu nima dinastije in da tudi min. pred. grof Bethlen ni bil obtožen, čeprav je dal streljati na kralja Karla. Vse, kar je napisal, je resnica, dokazana tudi s Pogodbo, v kateri je Franc Jožef leta 1880. obljubil Sedinograško Romuniji, ako bo podpirala avstrijsko politiko na Balkanu.
.= Razkritja o komunistični zaroti V Nemčiji. Berlinska politična policija je v stvari preprečenega komunističnega bombnega atentata v Povsdammu dognala, da
gre za .široko razpredeno komunistično akcijo. V odboru nemškega državnega zbora je izjavil soc. dem. posl. Loebe, da je že marca leta 1923 komunistična stranka po načrtu pripravljala oboroženo vstaio. Tako so našli samo pri enem komunistu 1100 novih revolverjev in 8 zabojev streliva. Na Wur-tenberškem so komunistom zaplenili več kakor 10.000 ročnfh granat. Komunistična centrala je izdala navodila, kako se izvedejo atentati na vlake. V konfisciranem navodilu je rečeno, da so napadi na vodilne kapitaliste jako zaželjeni. V Berlinu so prijeli člane »Čeke«, pri katerih so našli podrobne načrte za odstranjenje vodilnih osebnosti. K umoru gen. Seeckta ni prišlo, ker so se zarotniki zbali izdaje. Nasprotno pa je bil 7. jan. umorjen inž. Rauch, ker je izdal potsdamski atentat. Aretirani in zopet izpuščeni kom. poslanci Pfeiffer, Schlecht in Londan so morali vedeti za te načrte.
Radičevci in komunisti.
Maribor, 7. junija.
Vesti o Radičevem odltodu v Moskvo samo potrjujejo govorice, ki se na Skrivaj že nekaj časa širijo potom Radičevih in komunističnih agentov po našem obmejnem ozemlju, da se nam-pripravlja tajna radičevsko-koirm-nistična zveza, oziroma celo iuzija. V koliko so te govorice resnične, bo pokazala bodočnost, vendar bi ne bilo paketno iti mimo njih brez pažnje.
Radič je po polomu, ki ga je doživel s svojo blazno abstinenčno politiko in Politiko negacije spoznal, da ga zaimo-rešiti samo še nagel preokret, bodisi k državni politiki in k pomirien ju ali pa k še ostrejšemu nasprotstvu in revolu-cijonarstvu. Za prvi pravec preokreta Radič prevelik šovinist in preveč trdoglav in ve tudi, da bi v tem slučaju izgubil velik del svojih že preveč nahujskanih mas, zato se je, kakor se zasuje, odločil za drugega. Za hrvatske-83 separatističnega nacijonalista je v sovraštvu do narodnega in dr-uvuega edinstva, Jugoslovenov postal dftaš boljševikov. Na Dunaju se je le že več tednov pogajal z emisarji Moskovskih mogotcev o tajni zveri med Megovo in komunistično stranko.
Jedro pogajanj je baje tvorila sledeča osnova. Radičeva stranka pristopi formelno k tretji moskovski internaci-ionali, ohrani pa še nadalje svoje dosedanje ime in zunanje nastopanje, da se s tem ogne nevarnosti zakona o zaščiti države. Za protiuslugo se Moskva obveže pozvati vse jugoslovenske komuniste, da se pridružijo Radiču in nastopijo tudi pri volitvah skupno z njegovimi ljudmi, dalje pa prevzame tudi skrb 23 finansiranje Radičeve akcije in za moralno in eventualno tudi dejansko Podporo. Tako podprta bi Radičeva ranka prihranila s pomočjo vseh jugoslovanskih komunistov in prevratnih ‘Vicarskih elementov komunistično revolucijo in vzpostavila v naši državi -ovjetsko diktaturo pod vodstvom ^tjepana Radiča.
Ta pogajanja na Dunaju so imela za Posledico znano radičevsko izjavo o Preokretu politike HRSS, o kateri so jPPjočali tudi naši listi, med drugimi ce-Slovenec. Temu preokretu primerno * tudi pisanje »Slobodnega Doma«, ki zadnjih številkah slavi Rusijo in bolj-ovike kot odrešitelje Evrope in sveta, udi Radičeva nenadna prepoved nameravane proslave tisočletnice hrvat-Kega kraljestva izvira iz te preorijen-j, c'ie- Baje so boljševiki sami zahteva-k da se ta proslava ne sme vršiti, ker i bila koncesija monarhizmu in buržuj-, Kemu nacijonalizmu. Formelna pogod-
ba
0 zvezi radičevcev z boljševiki bi se
i "	jauitcv^v	JL	UU1JSCV1AI Ul
"hela podpisati v Moskvi, kjer bi se
ugotovile tudi vse formalitete in podrobnosti. Če je Radič torej res odpotoval v Moskvo, potem so vse te govorice resnične in je jasno, da je odšel tja zato, da podpiše pakt s sovjetom.
Dunajskih pogajanj so se udeležili baje tudi zastopniki jugoslovenskih in dunajskih komunistov, gotovo pa je, da so morali biti o njih vsaj obveščeni, kajti med radičevci in komunisti se o tem že govori in se tudi pri nas že srna trajo kot eno. Radičevski agenti pripovedujejo, da se na Hrvatskem že vrši formelno pristopanje komunistov k ra-dičevcem, kar se v ostalem krije tudi z vestmi časopisov, ki so pa sicer še netočne.
Po vsem tem je jasno, da so se radičevci tako odločno zavzeli za komuniste v Trbovljah in da so poslali tja tudi svoje ljudi, da »proučijo situacijo«. Morda bi bilo dobro, če bi oblast ugotovila s kom so ti Radičevi odposlanci v Trbovljah govorili in o čem so govorili. Mogoče je namreč, da niso samo »proučevali situacije«, ampak da so vodili še formalno priključitev komunistov k njihovi stranki? Dogodki v Trbovljah so pa pokazali še nekaj, česar absolutno ne smemo prezreti: da so se tudi naši klerikalci postavili na stran komunistov! Zdi se nam na prvi pogled nemogoče in vendar je tudi lahko mogoče, da naši klerikalci vejo za Radičevo preorijentacijo in da so sami ž njo v zvezi! Razni znaki zadnjih dni vzbujajo upravičen sum, da je temu tako.
Nedeljski dogodki v Trbovljah so ojunačili naše boljševiške elemente in tako prihajajo na dan tajne zasnove ob katerih se mora človek zgroziti. Če je vse to res, potem se pripravlja v naši državi in pred našimi očmi velikanski boljševiški komplet proti obstoječemu redu in proti naši mladi državi in to kljub zakonu o zaščiti države. Vprašamo le: ali bodo naše oblasti mirno gledale, da se pripravi naš boljševizem <za državni preobrat in bodo še nadalje mirno trpele delovanje komunistov, ra-dičevcev, klerikalcev in njim sorodnih protidržavnih elementov? Kaj namerava storiti vlada, da se pravočasno prepreči katastrofa? V tem slučaju ne gre za vprašanje te ali one stranke, ne gre več vprašanje enotnosti, federacije ali avtonomije, ne za vprašanje osebe ministrskega predsednika, ampak za vprašanje samega našega obstoja. Situacija zahteva naglih dejanj!
Slovanski svet.
Celjska porota;
1400 moskovskih dijakov deportiranih.
Ruska komunistična vlada je izvedla »či- j ščenje« moskovskih visokih šol, pri čemer J je bilo aretiranih in neznano kam deportiranih 1400 dijakov.
Sovjetsko gospodarstvo. Iz Moskve poročajo, da je ljudski komisarijat za pravosodje, sklenil, da prihrankov, vloženih v hranilnice pred revolucijo, sploh ni treba izplačati. —
Izid občinskih volitev v Bolgariji. Po
dosedaj znanih rezultatih so dobili: demokratski zgovor 60.361, komunisti skupaj z zemljedeflci 21.895, socijalisti 14.075, narodni liberalci 13.126, demokrati (Malinova skupina) in radikali 10.772 in narodna zveza 5.368 glasov. V Sofiji ima sedaj demokratski zgovor 32. komunisti in zemljoradniki 16, razne meščanske stranke 7 in socialni demokratje 5 mandatov.
Nova ruska železnica. V Zakavkazju so oddali v promet nov«', železniško progo Baku—Džulfa, katere zgradba je bila začeta že med svetovno vojno. Proga, dolga več sto kilometrov, je izredne važnosti, ker pelje ob reki Araz čez Mozanske stepe in ob pogorju, ki je bogato na bakru, svincu, kao-linu in srebru. S to progo je Baku direktno zvezan s Perzijo.
Zatiranje vsega ruskega v Besarabiji.
Berlinski ruski dnevnik »Dni« prinaša dopis Besarabca, ki se pritožuje nad krutim preganjanjem ruske kulture, jezika, šolstva ter knjig jn teatra po rumunskih oblastih v Besarabiji; besarabsko vprašanje se ne tiče toliko boljševizma, kolikor dejstva, da grozi deželi nasilna rumunizacija. Veiika večina prebivalstva je naklonjena sovjetski Rusiji; izjemo delajo le »pravoruski« veleposestniki, ki so iz sebičnih ozirov postali veliko-rumunski patrijotje.
Morska bolezen sovjetske mornarice.
Moskovska »Pravda« piše o priliki šeste obletnice baltiške sovjetske mornarice, da mora ruska mornarica izvesti v kratkem manevre, kar pa ni tako enostavno iz sledečega vzroka: Moštvo je sicer izvežbano v komunističnem duhu toda to še ne more preprečiti morske bolezni. Križarka »Aurora« je pr j napadu Kerenskega dobro sodelovala, toda v Kaspiškem morju se je lotila celokupnega revolucijonarnega moštva huda rriorsiia bolezen. Da se moštvo privadi tej bolezni, mora imeti mornarica velike manevre. vojna ladja »Vorovski« obišče zato neko italijansko luko, kjer bodo fašisti pregnali morsko bolezen.
Olimpijski kongres 1925 v Pragi. Iz Pa-
Pza Poročajo, da je bila na seji Mednarodne iootbalske federacije določena Praga za 'sestanek bodočega olimpijskega kongresa, ki se bo vršil leta 1925.
Tatvina.
V petek dopoldne se je zagovarjal pred porotniki radi tatvine Ivan Primožič iz Šoštanja. V mesecu marca leta 1924 je izvršil več različnih tatvin v Šoštanju, Novi Štifti pri Gornjem Gradu ter Ježici pri Ljubljani Kradel je pri kmetih, mesarjih in koder je sploh kaj mogel odnesti Prišla so mu prav kolesa, obleka, obutev, denar itd. Pri nekem vlomu v Novi Štifti so ga 25. marca prijeli. Bil je radi tatvin že štirikrat kaznovan. Sedaj je prejel zopet 2 in pol leti težke ječe.
Brata ubil.
Drugi se je v petek zagovarjal radi hudodelstva uboja dne 17. oktobra 1898 v Zigarskem vrhu rojeni Martin Božič, kateri je bil pred svojim dejanjem rudar v Trbovljah. Dne 4. maja se je nahajal v Zigarskem vrhu, kjer je bil s svojim bratom Janezom Božič na nekem sejmu. Ko sta se vračala s sejma sta bila oba pri starem očetu Jožefu Jazbecu, kjer je bilo še nekai drugih sorodnikov. Tam so pričeli popivati in se je pilo do poznega večera. Pri večerji je tned obema bratoma nastal prepir, katerega je izzval Martin Božič. Martin je zgrabil za nož, kateri je ležal na mizi ter sunil ž njim svojega brata Janeza v vrat. Janez Božič je drugi dan radi dobljene poškodbe umrl. Martin Božič je svoje dejanje skesano priznal, zagovarjal pa se je, da ga je izvršil v popolni pijanosti. Porotniki so potrdili vprašanje glede popolne pijanosti, glede nhoja pa zanikali, vsled česar je bi! Martin Božič obsojen le radi prestopka izvršenega v popolni Pijanosti, na 3 mesece zapora.
Uradna poneverba.
Šport.
BINKOŠTNI NOGOMETNI TURNIR.
Naročajte .NARODNI DNEVNIK,
Na oba binkoštna praznika se vrši na igrišču S. K. Primorja nogometen turnir med prvimi moštvi Ilirije, Hermesa, Jadrana in Primorja. Danes nastopita najprvo Jadran in Primorje, nato sledi tekma Her-mes-Ilirija. Jutri v pondeljek pa igrajo zrna govalci teh tekem med sabo zaključno tek mo. Tekme začno oba dni točno ob pol 17 uri, za tekme vlada veliko zanimanje. Vsi klubi nastopijo naravno v svojih najmočnej ših postavah in želja po turnirski zmagi bo navdušila vsa štiri moštva, da igrajo z naj' večjo požrtvovalnostjo, elanom in energijo Ilirija nastopi s svojimi najboljšimi, Hermes se nahaja na višku svojega letošnjega znanja, Jadran se je znatno ojačil in tudi Primorje je v zadnje tnčasu napredovalo. Turnir bo nudil nekako klasifikacijo moči po-edinih ljubljanskih klubov sredi letošnje pomladne sezone.
Štafeten tek skozi mesto za pokal »Jutra« se vrši danes ob 10. uri 30 minut.
S. K. Ilirija nas naproša, da objavimo, da na današnjem nogometnem turnirju ne sodeluje. Tozadevne notice so bile poslane listotn, ne da bi obstojal sporazum med SK Ilirijo in prireditelji turnirja.
Prihodnje nogometne tekme. — V petek 13. t. m. gostuje v Ljubljani tirolski prvak Innsbrucker Sportverein, ki nastopi proti našemu prvaku SK Iliriji. — V nedeljo 15. t m. se vrši na igrišču Ilirije finale za nogometno prvenstvo Slovenije za leto 1923-24. Tekmeca sta SK Ilirija kdt prvak Ljubljane in SSK Maribor kot prvak Maribora. SK Celje, prvak Celja, je/ izpadel v semifinalni tekmi dne 29. maja v Mariboru, v kateri je podlegel Mariboru z 0 : 6.
Včeraj v soboto so se zagovarjali pred porotniki radi hudodelstva uradne poneverbe rudniški uradniki Jože Podobnik in Franc Flajs iz Zabukovce, Franc Cingler. Anton Hladin in Alojz Velikonja iz Velenja. Pri državnih rudokopih Velenju in Zabukovci so se zadnja leta dogajale razne poneverbe, katere so izvrševali imenovani obtoženci na ta način, da so vodili v knjigah rudarje, katerih že dalje ni bilo tam, nekatere samske rudarje so imeli vpisane kot oženjene z otroci Itd. Te diference na plačah so spravljali sami v svoje žepe ter državno upravo na ta način oškodovali za velike vsote denarja. Razprava je trajala pozno v noč in bomo o njenem izidu še poročali.
‘Predsednik: »Koifko ste pa tzpifj?«
Obtoženec:	Ne vem. V začetku smw
pili vsak svoj četrt vina, kar naenkrat pa pride liter na mizo, pozneje smo pa še buteljke pilL — Vinjen sem bil tako, da sem pozabil celo cebo plačati, kar sem šele čez nekaj dni zvedel.«
Predsednik: »AH se večkrat tako nabijete ?«	j.
Obtoženec:	»Samo	trikrat v življenj*
sem bil pijan.«
Sodnik: »Pa saj ste bili vendar v do* brem razmerju s svojim predstojnikom.«
Obtoženec: »Da, da, v dobrem razmerju sva bila. Samo zadnjič me je .nekaj pri-: jel’. — Poštar mi je namreč rekel: ,Tebe hna pa nadsvetnik jako rad’, nakar sem jaz odgovoril: ,Se vidi kako rad me ima, kol me je ravno tako kvalificiral kakor Xa/ Po-star mu je to povedal, in gospod nadsvetnik me je stavil na odgovor. Sicer pa sva vedno dobro izhajala.«
Dokazno postopanje je ugotovilo, da je bil obtoženec sicer toliko pijan, da je imel zmešane oči, in se mu je jezik zapletal, nikakor pa ne tako, da bi se ne zavedal, kaj ’ govori.	vsts;
Državni pravdnik Mastnak predlag?' obsodbo.
v Predsednik: »Ali ste slišali? Gospod državni pravdnik želi, da Vas obsodimo. KaS ' pa pravite Vi k temu?«	. ^
Obtoženec: »Prosim, da se me oprosti, če je mogoče. Nikdar nisem še take neumnosti naredil in je ne bom nikdar več.« "'
Spričo celega dejanskega stanu sodišč« m moglo drugače, kakor, da ie obtoženca spoznalo krivim pregreška po § 104 s. k. 1. Obsojen je bil na 300 dinarjev denarne globe, v slučaju neiztirljivostl na 3 dni zapora. Tudi ima plačati 50 dinarjev takse.
§ 411 k. z.
Prosveta.
K°ncert Šentjakobskega pevskega zbora in Salonskega orkestra.
ambieijozen salonska orkester,
tež.
izmerjen na resno gojitev orkestralne glas-
so se sinoči ponovno predstavili ljub-OepfKi Publiki Pod vodstvom svojega agfl-dirigenta delavni šentjakobčani-orke-soi-T* ** Koncerta je pokazal, da društvo
JKVJUICJI Ul JV JAMVdMJ, V«. UŽUblVV
gluišh <eno enakc> stoji orkester in vokalno Izka? i Pridobitvijo g. Grobminga, ki se je -=- zaJ za nadarjenega in tenkočutnega di-
rigA ~ « uauarjenega m leimueuuiega oailAnfj 5entlakobskega zbora, Je. ta zbor na n Lf^ti do Popolne koncertne višine, je Ig BSJ;er Pod vodstvom g. Bučarja šte-pos„i, M®2 z nekaterimi dobrimi violinami. TiKti fiJE Pohvalno omeniti violončelista. koHur-ii *‘a.so splošna dobra, pihala pa so stru I- ^Klavirjem in harmonijem. Orke-
komnH? %te°*j Prilegajo krepki in živalmi ,	‘	Pohvalno omeniti Floto-
sko	hi	Mendelsohna »Zenitovanj-
rinfoniuf - stavek 5. Beethovnove salon«i„„pa ^ko Prenese barvo in značaj težak- v?jDtkes,ra in te dinamično zelo bilo mi1 , te K. Bučar napravil kar je Več ”3ovh?i Poslušnimi godbeniki naj-tevaiali	zhor	šteje 24 pevcev.
stareišADČ. aSe. nelcateri zborj novejšega in bsaiala p«	izmed	katerih	je	najbolj
Adamičeva «eva ’Dekle raed rožarai«, I*Kam sl lln * t6 in J- Ravnikova •lep večer . • Tadi Pavčlčeva »Nocoj je pa
12 teladimh ,^niam?dg?ats3ovzi.dobro tehniko in
Kess^DrL^msMf ,iz pevca: Slanovec,
dva zhora T J-e prav dobro pred" ^tehak glas. dmmii 5Por'st ima prijeten in Jtefijala bas Vok-m in pasovnega ma-iibka. Q.	Milan	ifC!!a ,p,a Ie. mestoma
- Milan ,	Je	mestom;
03dl« PokS dobro kultivfdaraiČeVi ’Seie
" —‘»vIran bariton.
»estrort lepo usoele^ vSlospe^orna dvignil !° Pri sTbko z as eden	r 3' šen‘iakobčani
šumeu aplavz s%°eraMP0ln0n5a
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 8. uri zvečer.
Nedelja 8. junija. Kamela skozi uho šivanke. Izven.
Pondeljek 9. junija. Paglavka. Izven.
Torek 10. junija. Zaprto.
Sreda 11. junija. Ob 3. uri pop. Mogočni prstan, mladinska predstava za otroke osn. šol Kranjskega okraja. Izven.
Četrtek 12. junija. Izgubljene duše. Red
F.
Petek 13. junija. Zaprto.
Sobota 14. junija. Ob 3. uri pop. Mogočni prstan, mladinska predstava. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Nedelja 8. junija. Ob 4. uri pop. Prodana nevesta, ljudska predstava.
Pondeljek 9. junija. Pikova dama. Izv.
Torek 10. junija. Zaprto.
Sreda 11. junija. Carjeva nevesta. Red^ A.
Četrtek (2. junija. Tosca, poslovilni večer gdč. Zikove in g. Šimenca. Izven.
Petek 13. junija. Traviata, gostovanje operne pevke Anke Miličeve. Red E.
Sobota 14. junija. Carjeva nevesta. Red B.
Nedelja 15. junija. Pikova dama, na čast gostov kongresa Udruženja vojnih invalidov. Izven.
»Pikova dama«. Po petletnem prestan-ku se vprizori v našem opernem gledališču zopet eno najboljših slovanskih opernih del in sicer Čajkovskega svetovnoznana »Pikova dama«. Opero je naštudiral ravnatelj opere g. Friderik Rukavina, zrežiral pa jo je po ruskem vzorcu režiser Sevastjanov. Glavne vloge so v rokah naših najboljših solistov. Lizo poje gna. Zlkova, grofico ga. Borova, Hermana g. Šimenc, kneza Jalet-ckega g. Popov, grofa Tomskega pa gosp. Cvejič. Ostale vloge pojo gna. Sfiligojeva, Smolenskaia, Korenjakova, Jeromova ter gg. Banovec, Mohorič, Pugelj, Gostič in Perko. Predstava se vrši na praznik v pondeljek ob pol S. tiri zvečer.
Ljudska operna predstava pri znižanih cenah. Danes v nedeljo popoldne ob 4. uri se poje v opernem gledališču »Prodana nevesta« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Na to predstavo posebno opozarjamo birmanske botre in botrice. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Drama vprizori danes zvečer veleza-bavno burko »Kamela skozi uho šivanke« z Rogozom in Rogozovo ter Juvanovo in Še-stom v glavnih vlogah. V pondeljek pa je druga vprizoritev francoske veseloigre »Paglavka«, kjer igrata glavne vloge Na-blotska in Putjata.
Mladinske predstave za Izvenljubljan-ske otroke. V sredo, dne 11. t. m. se igra
v dramskem gledališču »Mogočni prstan« za mladino osnovnih šol kranjskega šolskega okraja, Ta predstava je že popolnoma razprodana. Da pa ustreže raznim prošnjam, pripravljena je prirediti gledališka uprava isto predstavo še v soboto, dne 14. t. m. popoldne ob 3. uri, ako se priglasi dovolj učencev. Konec predstave Je ob pol 6. uri ter znaša vstopnina 6 Din. Prijave je poslati na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani.
Mladinska predstava v naši drami.
Osnovna šola »Mladika« priredi prihodnji teden v dramskem gledališču v lanski sezoni izborno uspelo pravljično igro »Dve Marički« s petjem, godbo in plesom, ki jo je spisala naša neumorna mladinska pisateljica gdč. Marija Grošljeva. Dan in uro predstave pravočasno naznanimo. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Opozarjamo zlasti stariše šolske mladine, da ne zamude prilike in privoščijo svojim malčkom plemenite In obenem vzgojne zabave.
Veronika Deseniška. Dramaturg gospod Oton Zupančič je izročil upravi Narodnega gledališča v Ljubljani svojo tragedijo »Veronika Deseniška«. Uprava je pričela takoj s pripravami za vprizoritev, ki bo koncem oktobra ali začetkom novembra v bodoči sezoni. Gospod dramaturg je prečftal tragedijo zbranemu članstvu drame, kr jo je navdušeno sprejelo.
7. junija.
Danes sta se vršili dve razpravi uradne poneverbe. Dopoldne je bila razprava proti računskima uradnikoma Josipu Podobniku In Francu Flajsu. Obtožena sta bila, da sta si kot računska uradnika pri državnem premogovniku v Zabukovcih prisvojila z nedovoljenimi manipulacijami znesek 118.750 Din in to v letih od 1919 do 1923 in za to vsoto oškodovala državni zaklad. Delala sta to na ta način, da sta vodila višji stalež delavstva, kakor je bil v resnici. Samski delavci so se n. pr. vodili kot oženjeni z otroci itd. Obtoženca sta svoje dejanje priznala. Porotniki so pri Podohniku potrdili vprašanje krivde, da je poneveril vsoto nad 250, toda pod 5000 Din, pri Flajsu pa so krivdo zanikali. Podobnik je bil obsojen na eno leto težke ječe, Flajs pa oproščen.
Popoldne se je vršila slična razprava, kakor dopoldne. Na zatožni klopi so sedeli računski uradniki Franc Cingller, Anton Hladin in Alojzij Velikonja. Obtoženi so, da so si na isti način pridržali v rudniku v Velenju in v istem času oškodovali državni zaklad za vsoto 110.500 Din. Tudi pri teh treh so porotniki potrdili, da so krivi hudodelstva uradne poneverbe in da je vsota presegala 250 Din, pač pa pod 5000 Din. Vsak izmed obtožencev je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe.
Ivan Možina, radi hudodelstva tatvine, -prestopka tatvine in	deležnosti tatvine pred:-">;
kaznovan,	se bo	seznanil topot s §-om	>	r
411 k. z.	,,-Tc
Sodnik ga pozdravi s tem, da mu povi * ' predkazni in dostavi: »Ste prav dober mož -kakor se vidi!«	.;
Obdolženec: »Ja — kdo pa piše tako?J, Sodnik: »Zandarmerija!«
Obdolženec:	»Sej	ni	res, kar pišejo ' :
enkrat sem predkaznovan...«
Sodnik:	»Vi ste	18. maja t, 1. Franceti	.
riohJ3 brez	vzroka	napadli in telesno po
škodovali?!«	.	;
.. Obdolženec: »Sem bil v gostilni, mak.3
Puan — plesal sem s svojim prijateljem.. ,*/ ,
Sodnik: »Z moškim...?«	j	T
Obdolženec ne razume zafrkacije in na *
daljuje: »Nekdo je rekel: .tale fant bo šov
dons spat. Kmal nato sem šov jest ven. Ud -■
o	tez iv. Kdo bo mene spat po- - ■
?ivn ~ V* pride ‘*». Pa me praša: ,Kv:	•
cČrAV^i -V-Pj01 pa s3m ria vem’ koko sva ' skp skučila. Tud tega na vem, kdo je druz
dvov 113 da te Ce sem ga jest pušku1 ■ ’'
Ker priče niso prišle (dasi jim je bilo vabilo dostavljeno), se obravnava preloži.
NajstarejSI dalmatinski prebivalci.
Izpred sodišča.
Ukradeno suknjo je kuplL
Krojač Matija Završan, že enkrat Tadi tega delikta predkaznovan, se zagovarja radi prestopka naleupa sumljivega blaga.
Sodnik: »Vi ste kupili ukradeno suknjo. Zakaj ste jo kupili?«
Obdolženec:	»Prišel	je .popoten’ člo
vek in dejai je, da nima denarja ter mora zato suknjo prodati.«
Sodnik: »Kakšen je bil?«
Obdolženec: »Kokr tale« (pokaže na odvetnika gospoda dr. Jelenca).
Salva smeha izbruhne.
Sodnik: »Pa ta ni bil.«
Obdolženec: »Seveda ni bil,«
Sodnik: »Koliko se Vara je zdela suknja vredna?«
Obdolženec: »Najmanj še enkrat toliko, kolikor je zahteval obdolženec zanjo. — Zahteval je šeststo kron.«
Sodnik: »Pa se Vam ni zdelo nič sumljivo, da je »popotni« človek zahteval tako malo?«
Obdolženec: »O, — prav nič. Mislil sem, da možic vrednosti ne pozna, ali pa je res v denarni zadregi Rekel je. da išče dela, suknja pa da je last njegovega brata. Sumil nisem ničesar. Tudi skrival je nisem. — Moj brat je pripovedoval po vasi, da sem jaz suknjo kupil in tako Je oškodovanec zvedel zanjo, prišel je k meni in jaz sem mu jo takoj izročil.
Ker se je obdolženec tako dobro zagovarjal, je naravno, da je bil oproščen. Kljub temu pa mu je sodnik zagrozil, da ga bo zaprl, ako še kdaj kako ukradeno stvar kupi
§ 104 s. k. z.
Martin B„ sodni ofidjal se je 14. januarja t 1. nekoliko preveč »pokrepčal«. V višjih sferah, v vinskem razpoloženju je’pa pozabil, da Je državni uradnik, pozabil je na vse kazenske paragrafe, ki jih mora vsled dolgoletne sodne prakse vendaT kolikor toliko ]x>znati, dasi ni študiral prava, pozabil je na vse stike z realnim življenjem in vzbudil se je v njem idealist, postal je navdušen za pravico. V tem navdušenju je kritiziral neko sodbo svojega sodnega predstojnika dr. K. Dejal je: »Štirje so .mavšel’ igrali, on Pa gre in jih osem obsodi! To je krivica, gospoda moja, to je velika krivica...« Nad-poštar gaje prekinil in opozoril na to, da je taka kritika nedovoljena, toda hudi idealist Si ni dal ničesar dopovedati, marveč obrnil se je direktno in korajžno proti v gostilni navzočemu sodnemu predstojniku, nadsvet-niku dr. K-u, ponavljaje besede: »To je krivica, gospoda slavna, ta sodba je krivična.«
Danes se gospod oficijal prav nič ne spominja. Skesano stoji pred sodnim dvorom in pravi: »Gospod predsednik, prav nič se ne spominjam. Bil sem popolnoma Vlajem«
Današnja Dalmacija, Hrvatska in Sla-’ vonija imajo svoj začetek v sedmem stoletju m sicer so jih ustanovili Slovani. Že veliko poprej pa so se raztezala v teh pokrajinah mogočna kraljestva, ki spadajo jned najstarejše evropske monarhije. Takratni prebivalci so bili Trancijci, Ardiejci,.....
Avtanjati in Panonci. Kakor trdi dan. Far-lati v svoji zgodovini Ilirije (1751) so se	>
nazlvali Tracijci v okraju reke Hura (Zen« trna) Ilirci; naselili so se tam tisoč šesto let pr. Kr. in se priučili brodarstvu hi trgovini, rarlati izvaja nadalje, da je ime Ilirija po-' tvorjeno iz besede Hilinis, koje ime naj bi ■ nastalo od HJa. Herkulovega sina. ki je do« ov-eta	Norono in Drino od svojega
,s0 P°steli kmalu premožni in raz-svoje ime po vsej dalmatinski in ma-cedonski obali. Ardiejci so prebivali ob 3ež.!U tDr*te. Posedali so velike solniue, za-v neprestanlh bojih z Avtarijati. Zadnji, ki so bili veliko močnejši od prvih m sp prebivali v današnji Srbiji,
Dosni in morda celo v Slavoniji, so pregnali Ardiejce z obale Okoli L 400 pr. Kr. pa sta postala ta dva narodu nevarni morski to* parji s katerimi so imeli Rimljani dovolj opravka. Ariarijate je uničil leta 335. pr Kr. Aleksander Veliki, od tedaj se njihovo teie več ne omenja, temveč so se združil* z Kircl. Poleg Kircev in Ardiejcev so sta.
"ova? ."a zhpadni dalmatinski obali tudi Li-burnijci, Islijci in Japadi. Liburnijci so št polastili mesta pri Irstu in se naučili od prebivalcev trgovine in mornarstva. G. Julij Solinus prijjoveduje, da je ta narod pri-šel pz Azije po uničenju Troje in Farlati -tudi, da so stanovali na italijanski obali do-.-prihoda Keltov v severno Italijo. Okoli lem 359 pr. Kr. so se polastiti Zadra in še šestin drugih dalmatinskih mest ter so postali go spodarji jadranskega primorja in otokov, na	.	1
katerih so bili naseljeni Grški trgovc. Ja-	:	; v	S
podi so jim bili sosedje, stanovali so delo-	§|
ma tudi na Kranjskem in mejili na Panon-	-	I
ce. Njihovo trgovsko središče je bil Met.il-hum, ob obrežju so imeli veliko pristanišč.	•	fj
Z raznimi gorskimi plemeni so bili v zvezi	%
a so se morali večkrat (1. 130 in 110 pt. Kr j	■	tj
pokoriti rimskemu gospodarstvu, dokler jih ni Avgust leta 35 pr. Kr. podjarmil in spre-	,	J
menil pokrajino v rimsko provinco. Z nji-	fš
mi vred so bili podjarmljeni tudi Segeslan-	* S’
ci (prebivalci okoli Siska), Skardiski (pri izlivu Save v Donavo), Panonci, ki so sc	,S
razširiti takrat po Hrvatskem in Bosni, Dal-	S
matinci in Liburnijci. Zmagovalec je nazvat	S
vse dežele Ilirijo in razdelil v tri glavne province Llburnijo, Dalmacijo in Panonijo.
K Liburniji Je priklopil večino Istre, vso Hrvatsko in del beneške Dalmacije. Kmalu nato je povečal provinco Dalmacijo, jo raztegnil do Save.
VF '-'J
Dalmacija je imela tedaj več svobod- V; nih mest, ki so postala s trgovino mogočna v v
mu mske n3vade ,n usteve. Ne- "te ■ kaj časa so bila zavezmkj rimske republike, .-t*' poaieje pa so Rimljani svoje prijatelje x meftm ravno tako ponižati! kakor llh-ce, . SftS“7 ‘n Panonce. Tako svobodno mo- •
Pri Zair Ah11	j5,4- pr’ Kr,) te Andautorlum ti 1
skenmlot ,.N?katera mesta niso hotela, f, tepit! z Rimljani zveze, te so Rimljani oblegali m razdejali tako Sisek in Delminhan. Panonci niso imeli veselja prebivati skop-n°j; zato so se naselili posamezno po gozdnih vrhovih in dolinah. Le v slučaju mj-večje nevarnosti so se združile po samezius družine pod poveljstvom najstarejšega, dokler Km Avgust ni vzel vse svobode.
"
ili ii dan Jassslovenshe Batini?
Dnevne vesti.
— Prihodnja Jtevflka »Narodnega Dnevnika« tekle v sredo dne 11. t. m.
— Paparlepal »Slovenec« poroča, da 1« viožil občinski svetnik Jeglič interpelacijo, k«c da namerava prodati g Pesek svojo hišo na Marijinem trgu St. * čekovnemu uradu, Da je interpelacija g, Jegliča relo potrebna in umestna, se vidi iz tega, Ker g. Pesek sploh ni lastnik dotične hiše ia ker je Čekovni urad Sele iz Časopisov zvsdei, da se pogaja za hiSo na Marijinem trgu Ampak Interpelacija je vseeno doka?, da je SLS na braniku ljudskih koristi.
— Onim, ki ne morejo prehvaliti miroljubnost komunistov, priporočamo, da si pre-čitajo zadnjo Številko »Borbe«.
— Malkontentl v Kranju. Z ozirom na notico v »Jutru« % dne 5. t m. »Malkon-tenti v Kranju«, prosim podpisani, da blagovolite priobčiti sledeče pojasnilo: V omenjenem članku stoji tudi stavek »da aktivni sodnik (dr. KobS) poživlja uradništvo za izstop iz vseh kulturnih društev...« Ta očitek je popolnoma neosnovan in temelji na zavijanju resnice Res je, da se je na enem sestanku tukajšnji uradnikov v letu
1922	razpravlja'©, ko se je govorilo o težavnem materijelnem položaju uradniSrva, tudi o stališču uredništva napram društvom -Ploh, Takrat sem Jaz podpisani in to vsled inicijatrva od drugod izrazil mnenje, da bomo uradniki primorani izstopiti iz vseh društev, ker vsled slabe plače ne bomo mogli prenašati bremen, ki so v uvezi % udejstvovanjem v društvih in udeležbo na njih prireditvah. Isto mnenje je nekoliko časa pozneje izrazilo celjsko uradniško Udniženje v obliki konkretnega predloga na izstop iz društev. — Resnici na ljubo konštatiram, da je na gori omenjenem tukajšnjem sestanku ravno napadeni okrajni sodnik g. dr. Kob€ b® Msti. kf jc v svojem tozadevnem *owru vplival pomirjevalno tako, da je razmotrivanje v gornjem smislu ostalo le beseda. — Z bdllčnim spoštovanjem "franc Zupančič, nadgeometer v Kranju.
— Medicinska razstava v Zagrebu. Meseca oktobra ob prriki proslave 50 letnice zbora zdravnikov Hrvatske, Slavonije in Medjtmurja in o priliki kongresa jugoslo-venskega zdravniškega društva priredi zbor zdravnikov medicinsko razstavo. Poživljajo » higijemki in medicinski zavodi, jdra-vflišča in industrije, tvrdke in zastopstva iamacevtskHi preparatov, založniki znanstvene in popu! a,m t* domače medicinske literature starega in novejšega datuma in vsi interesenti, ki bi hotel pri tej priliki razstaviti, da pošljejo svo’e prijave z označbo površine* razstavnega prostora in onega kar nameravajo razstaviti, najdalje do 1. jt*!Ja razstavnemu odboru zbora zdravnikoc, v roke dr. Vladimirja Cefuli-
Zagreb, Kukovlčcva 32. kjer se dobi tudi vse podrobne informacije. Razstava ima nalogo, da pokaže razvoi higšiene in mediane pri nas v zadnjih 50 letih.
— Vozni red »Jugoslavija«. Izšei Je vozni red »Jugoslavije« v založništvu Orju--ne v Ljubljani. Obširen in vestno sestavljen vozni red stane komad 5 Din, za preprodajalce 20% popusta. Poštnina posebej.
—■ Kolonizacija. Ministrstvo ra agrarno reformo je odredilo, da od$ej zanaprej preneha naseljevanje kolonistov v krajih KoJo-'leču, Garokovcu in v Brdih.
— Ukinjena airarr.a poverjeništva. Te dni likvidirajo agrarna' poverieaištva ministrstva za agrarno reformo v Splitu to Ce-‘tfciju.
— Organizacija bolničarjev. lUitistr-iStvo za narodno zdravje namerava v vseh mestih, kjer so državne bolnice, organizirati
iprostovoljne bolničarje, ki bi naj bHI v s!u-
■ c&ju potrebe in sile na raspotego upravam •bolnic
— K«! se govori? Pod tem naslovom piše beograjska »Politika«: DoCga in mučna ministrska kriza ter Cariierov proces uta odvrnaa pozornost od procesa proti zloglasni slavonski razbojniški družbi Jove Caruge. Toda ta dnižba je žeto interesantna zlasti danes, ko se rešuje vprašanje o sporazumu in zajednici med Srbi m Hrvati. Naj-leple je pa to, da je bfla ta družba ne samo centralistična temveč tudi avtokratska: Caruga }e Intel oblast nad življenjem ia
i.smrtjo vsakega člana svoje bande. Hrvati grej niso baž tako nepomirljivi in neukrotljivi'!
SFei*m. »°vlm»v k finančni kontroli. V finančni kontroli je popoln iti večje •Število pripravniških mest Prošnje, ki* morajo biti svojeročno spisane in kolkovane s k04kom za 5 Din, je naslovila« na Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani, Stari trg 34. Prošnjam je prKojrtl: a) nrav-stveno spričevalo pristojnega županstva (policijskega ravnateljstva); b) spričevalo državnega zdravnika; c) krstni Ust; 5) Šolsko spričevalo: d) vojaško listino; e) pri nedoetnih roditeljsko ali varuško dovolilo. Priloge a), b) In e) morajo biti najnovejšega datuma m kolekovmie z 20 Din, c) z 10 Din, č) po tar. post. 311 taks. ?ak. z 5—30 Din ozir. kot priloga 2 Din, dočim so or I gi n a 1 n e voj a šk e listine koleka proste Ustmena navodila prejmejo prosilci, ki ne smejo biti mlajši nego 18,
■ 3 ne starejši kakor 35 let, pri vsakem oddelku finančne kontrole.
— Redku slavile. Dne 8. t. m. stavita v Kamni gorici na Gorenjskem, Franc in Marija Marinšek svojo zlato poroko v krogu širše družine (30 oseb). Juhanta sta kremeniti gorenjski korenini, ter čHa in zdrava; ter jima kličemo, naj ju Bog ohrani še mnogo lepih let!
T Nova sekcija za traslranje železnic. « BeogTada se nam poroča jz popolnoma zanesljivega vira. da |e minister sa-obraSaja podpisal akt, na podlagi katerega 'se ustanovi v najkrajšem času velika sekcija za tmlranje železniških prog na Hr-vatskem to v Sloveniji - s stdežem v Mubiiam. Za Sefa ie sekcije je imenovan Strokovnjak g. inž. Dragoljub Dhnitrijevlč, *— Sekcija ima nalogo, da nadaljuje lansko
Prdttajeno dete državnega trasiranja
Hrovat—Kavčičeve skupne proge, 4 J. istočasne železniške zveze Kočevja In Črnomlja preko Lukovdola s postoječo pro-W Zagreb—Sulak (med Vrbovškim in Srp-•dttmi Mor a vicam t) — Kolikor nam znano, se bo med drugam iztrsKiralo tudi Bakar postaja—Bakar zaliv, Rogatec—Krapina— Oohibovec, Krapina—Varaždin in proučilo 3e nekaj drugih študij.
Otvoritev brzojava pri polti Dol pri LjablianL Pri poSti Dol pri Ljubljani je bila d» 1. junija t.!. ©tvorjenj* betojavna postaja t etnejeao dnevno službo.
— !z zdravstvene službe. V splošni ,bokuci v Ljubi jan' je imenovan za zdravnika dr. Mihael Kamin in v splošni bolnici X Mariboru dr. Božidar Lavrič.
UafeJJasta, dne 7, junija,
— arniki JurnaHsii v jusosiav^JL V ! drugi polovici junija eoseti študijske m* j h e večje število nemških časnikarjev našo
državo. Nemški časnikarji bodo obiskali vsa večja mesta v Jugoslaviji
— Geografski institut V Beogradu po-iože te dni pTve temelje geografskega instituta, ki ga zgtadi generalni štab naše -vojske, Načrte velike zgradbe geografskega instituta je ravnokar odobril ministrski svet.
— Draginjske doklade za železničarje.
V	zadnH številki »Uradnega lista* z dne
7,	Junija ie izšla odločba o draglnjskih dokladah državnega prometnega osobja.
— Razpisane so mesta sanitetnih referentov pri sreskih poglava-stvih v Gornjem gradu, Šmarju, Dolnji Lendavi, Laškem, Brežicah, Radovljici. Slovenjgradcu in v Ljubljani. Prošnje Je vlagati do 1. junija pri pristojnem velikem županu.
— Iz šolske službe. V zadnji številki »Uradnega lista« je razpisano eno učno mesto na držsvni realki v Ljub jant in dvoje učnih mest na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani.
— Preiskava v komunističnem domu v Zagrebu. Zagrebška policija }e v zvezi s trboveljskimi dogodki preiskala komunistični dom v Zagrebu. Preiskava je izpadla negativno. NašJo se Je samo/ pripravljeno kamenje za slučaj napada. Zagrebška policija je zaplenila zadnjo številko »Borbe«, ki poroča na posebni slovenski priiogi o trboveljskih dogodkih.
— Razpisana dražba lova krajevne občine Škofjeloške je preklicana, ker je sedanjemu zakupniku tega lovišča zakup izven-dražbetio podaljšan.
— Reklama s Čarugo. Pred kratkim Je prijel neki osiješki restavrater na idejo, da bi fzkarova! na svoji jedtini listi tudi Ca-rugino ime. Tako so gostje nekega večera brali nt Jedilnem listu: »Izrezek ala Čaru-ga.« — Nadalje poroča osiješka »Straža« še o dveh nadaljnjih poizkusih reklame s Caruginim imenom. Neka domača tovarna čokolade je ponudila Čarugi 10.000 Din, Je bi bil pripravljen izjaviti v sodni dvorani, da Je čokolada dotične tovarne najboljša v Jugoslaviji. Neka tovarna čevljev je tudi ponudila čarugl večjo vsoto denarja, če bi v sodni dvorani izjavfl, da Je izvršil vse zločine, ko je bil obut v čevlje imenovane tvrdke.
— »Modni salon.* Nedavno je policija odkrila v sredi Beograda, Kralj Milana ulica št. 57 javno hišo, ki jo je imela pod krinko modnega salo-na neka Katija Vujič-ka. Izkazalo se je, da le ta več nedolžnih deklic proti njihovi volji zvodila, vsled česar je bfla od policijske direkcije obsojena na 20 dni zapora. Najzanimivejše je, da se govori v javnosti, da so v zvezi s to stvarjo zelo ugledne politične osebe. Omenja se nekaj višjih predstavnikov vojske in celo en aktiven član vlade.
— Vojaške godben« šole. Ministrstvo za voino in mornarico je Izdalo naredbo
o	ustanovitvi vojaških godbenih šol v naši državi. V vojaške godbene Sole bi se sprejemali učenci, ki bi tvorili naraščaj vojaškim godbam.
— Št. Jani pri Dravogradu. Dne 12. t. m. bo v št. Janžu pri Dravogradu živinski sejem.
— Prepoved potovanja v Rusijo. Po Informacijah lista »Popek) d’ Italia« je sovjetska vlada prepovedala vstop v Rusijo dr-žavljasioin vseh onih držav, ki niso de jure priznalli sovjetske vlade. Komisarijat za zunanje zadeve je poslal vsem diplomatičnim zastopnikom in konzulom sovjetske vlade okrožnico, ki vsebuje natančna tozadevna navodila. V imeniku držav, katerih državljani ne smejo v Rusijo, so v prvi vrsti Zedinjene države, Franclja, šparska in Bolgarska,
— Nova bidroelektrična centrala. Sarajevski občmski svet je sklenil, da zgradi veliko hidroelektrično centrao, ki bi preskrbovala s elektriko Sarajevo iin okolico.
— Zioptstičnl svetovni kongres. Zloni-stična svetovna organizacija je potom svojega Izvršnega odbora sklicala na dan 17. t, m. v Londonu akcijski odbor organizacije v svflto določitve 14. svetovnega kongresa, ki naj bi se vrši! koncem tega leta.
— Umrljivost v Beogradu. V letu 1923 Je umrlo v Beogradu 2285 oseb na različnih boleznih. V3od tuberkuloze Je umrlo 875 oseb, kar znaža eno tretjino vseh umrlih tekom leta 1923.
Ljubljana.
•— Prepovedana shoda. Za sinoči je
sklicala ljubljanska »Orjuna* v veliko dvorano »Uniona« protestni shod preti skrunilcem spomina trboveljskih žrtev. Istotam bi se imel vršiti ob 6. url shod SLS, na katerem bi bili prav tako obravnavani dogodki v Trbovljah. Policija pa je včeraj popoldne prejela iz Beograda nalog, da prepove oba shoda. Vsled tega je močan oddelek policije zasedel vse dohode v veliko dvorano »Uniona« in se noben shod ni vršil.
— Mestno kopališča na Ljubljanici. Temperatura vode mestnega kopaišča se bo za čas sezije vsak dan od 12. uri opol-dne objavljala na deski, ki je pritrjena na postnem poslopju v Šelenburgovi ulici in pa na poslopju mestnega magistrata.
— Slovensko lovsko društvo vabi vse svoje tovariše in prijatelje na letošnje tekmovalno streljanje. Streljanje se vrš! pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti generala Drag. Stojanoviča 15. junija t. t, na vojaškem strelišču. Začetek tekme ob 9. dopoldne. Dopoldne »o vojaške tekme, tekma na bežečega jelena to divjega lovca. Druge tekme se nadaljujejo ob 14, uti popoldne. Natančni spored in pravila so bHa priobčena v letošnji številki 9 in 10 -Lovca«.
— Umrli so t Ljubljani. Dne 4. junija: Vid Mainarič, dijak, 14 let. — Dne 6. junija: Ivan Martinak, orožniški narednik v pok., 60 let — Josipina Friedrich, trgovčeva vdova, hišna posestnica. 84 let. — Ivana Kern. trgovčeva žena, 52 let. — Dne 7. junija: Kristina Kosirnik, tovarniška defavka, 23 let.
— Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so prispele na policijo sledeče ovadbe: 3 tatvine. 1 pijanost, 11 prestopkov cestno-policijskega reda, 1 prekršai obranega reda. 1 nezgoda. 1 prfekoračenje policijske ure.
— Izgubil le dne 4. junija med 5. In
6.	uro popoldne neki motociklist paket z dežnim plaščem, srajoo, katalogi B. S. A. motociklov In uradne evidenčna, dokumente
o	moiocikllh Vladoviča in Putama. Poštenega najditelja se naprosi, naj Izgubljene predmete odda proti običajni nagradi pri tvrdU Jugo-Auto, Ljubljana.
■*-' Kabaret tre® arsKao, Pit voilki Ijadskj slavnosti 3» tstevediSču Scmia L na Taboru ?e med druste* mbavsim! točkami tudi kabaist pri treh srakah pod vodstvom g. A.. DaE?a. Kabaret prične v ne-celjo ob 10. utI zvečer In v pondeljek ob 9. ur-! zvečer. Spored kabareta: 1, Gg, Burja im Kojič: Kupletl. 2- G- Vitčnlk; BrzoTisar.
3.	€L Vučnik: Tantum ergo, 4. Gdč! Ježkova: Plesi. 5. Grozna japonska tragedija. Gospa Vera Danilova, gg. Rogoz Danilo. 6. Danilo: Neznanec Prešernove Poezije, — Premor, — 7. Črtk us Zavatto. Gg. Balatka, Danila, Kralj, Terčič, Medven, gdč. Silva Danilova. 8. Gdč, Ježkova: Plesi. P, Sokol •in espenzijonista. Gg. Lipah, Danilo, Cesar, gdč, Silva Danilova. 10. Presenečenje ??? (Kabaret se vrši na telovadišču pri mizah.) Med premori s vira Muzika dravske divizije.
— Prijet tat. Dne 24. maja je sede' na klopi ob cesti na južno železnico neki Tl-gomtr Ivič iz Bosne. Poleg klopi Je položil svoj nahrbtnk, v katerem je imel obleke in raznega perila za 1000 Din. K njemu je prisedel neki neznanec, ki je po kratkem odmoru zopet odšel in 'Klnesel Ivičev nahrbtnik s seboj. Včeraj pa je po>llciJa odkrila pod Trančo tatu v osebi Antona Primca, brezposelnega delavca rojenega 1. 1902 lz Viča.
— Tatvina kokoši. Gostilničarki Putrih na Dolenjski cesti je bilo ukradenih 5 kokoši in ea puran v skupni vrednosti do 800 Din.
Haribor.
— Smetanova proslava-. Glasbena Matica v Mariboru bo po dolgotrajnih zaprekah vendarle proslavila stoletnico rojstva češkega skladatelja Smetane s slavnostnim koncertom v nedeljo dne 15. Junija t. 1. dopoklae. Sodelovala bodeta Matljin zbor in orkester ter odlični solisti, ki bodo proizvajali krasne instrumentalne, vokalne in simfonične skladbe Smetanove; natančni spored se še obiavL Glasbena Matica je imela izredne težkoče za to prireditev, že preskrba notnega rnaterijala se Je dalj časa zdela neizvedljiva. Končno so pa vse ovire prtmagime in naš prvi glasbeni zavod bo na dostojen način slavil velikega sina bratskega nam naroda, Ker ima Matica ogromne režije, se Je nadejati, da bo narodno občinstvo polnoštevilno ifapolnlk) dvorano in apeliramo na vsa društva in zavode, da se opusti vsaka uruga prireditev ob navedenem času.
Novi velik; župan za mariborsko oblast g. dr. Otmar Pirkmajer ie v soboto 7. t. m nastopil svoje novo službeno mesto in prevzel uradne posle.
Aretacija avstrijskega državljane. Koncem pre‘2klega meseca je bil na severni meji aretiran neki moški, ki je skušal priti v Avstrijo brez osebnih listin. Svojega pravega imena ni hotel navesti, vsled če°ar so se uvedle poizvedbe, ki so dognale, da gre za nekega Mihaela Schranka iz Velikovca, katerega zasleduje avstrijska oblast vsled raznih vJomov m drugih deliktov. Mož bo izročen avstrijski oblasti.
— Predrzen rop pri Sv. Lovrencu na Pohorju. V sredo 4. t m. Je mariborski lesni trgovec' Košak kupoval les po Dravski .dolini, pri čemer mu je pomagal nek posredovalec Sikcr. Sik er je peljal Košaka tudi k g. Lamprechtu, županu, občine Kumen pri Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer pa kupčije nista sklenila, ker jc. Lamprecht stavil previsoke cene. Od tu sta odšla v gosflno Tertinek, kjer sta pila in se odpravila na to proti kofodvoru. V gozdu pa je Šiker nenadoma napadel Košaka in mu vzel večjo vsoto denarja, skušal dobiti od njeca pa še tudi ostalo gotovino, ki jo je imel pri sebi, toda trgovec mu je ušel. Pričel se je beg, na katerem je napadalec ponovno dohitel
žrtev. Je pa moTal pobegniti, ker je
Eričel mirno delavec Lorbek iz Remšnika, iker pa še ni odne^ai. vzel je s silo kolo krojaču Čepecu Iz Brezna, katerega je srečal in zasledovat ž njim Košaka, katerega ie nameraval očividno okrasti še do golega in ga ubiti. Košak pa se mu je s kolom postavil v bran Ln je napadalec moral pobegniti. Košak" ie na to prebil noč v gozdu, boječ se novega napada. Orožnlštvo zasleduje divjega roparja tu napadalca, ga pa še ni Izsledilo.
— Poučni tečaji na državnih trinlcalj v Pekrah pri Mariboru, Gornji Radgoni. Šmarjah pri Jelšah in Dramljah pri Celju in sicer o poletnih opravilih v vinogradih, trtnlcah, sadonosnikih in drevesnicah se
i	vrše od 16. do 21. t m. Vinogradniki ln sndjerejcl, ki se hočejo teh tečajev udeležiti, se morajo prijaviti do 10. t m. vodstvu dotične irtnlce, k! jim Je najbližja.
Umrljivost, Pretekli teden je umrlo v Mariboru 11 oseb, in sicer 7 moškega la
4	ženskega spola.
Obrtni Usti. Okrajno glavarstvo kot obrtna oblast za mariborsko okolico je izdalo 6 novih obrtnih dovoljenj, troje pa jih je bilo izbrisanih.
Nočno lekarniško službo Ima prihodnji teden lekarna pri Orlu na Glavnem trgu.
Na svinjski sejem dne 6. t. m.'Je bilo prignanih 308 ščetinarjev.
Repertoar Narodnega gledališča. Nedelja 8. junija: »Traviata«. Red C; pondeliek 9, junija: »Čatdaška kneginja«. Red E. Torek 10. Junija: Zaprto.
— Smrtna kosa. V sredo je umrl v Mariboru g.'Josip Zemmer, upokojeni korektor.
Cetis.
— Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu* na Glavnem trgu.
— Volilni sestanek Gospodarske stran-b« se vrši na Ostrožnem v gostilni Faza-rino ob 3. uri popoldne. Na sestanku se bo volilcem obrazložil gospodarski program, katerega bo stranka zasledovala v Okoliški občini.
Umrlo {e meseca maja v mestu Celju 7, v celjski javni bolnici 29, v vojaški bolnici pa 2 osebi.	1
— Cestno naklado ie dovolil celjski mestni občini pobirati mariborski veliki župan.
— Razredni Izpiti prlvatistov In priva-tistinj se vršijo na deški ta dekliški meščanski Soli v sredo 11, junija. Vpisovanje za Šolsko leto 1924-25 bo v poletnem roku v soboto, dne 30. junija, y Jesenskem dne
1.	septembra. Ponavljalni in dopolnilni izpiti se vrše v soboto dne 30. avgusta.
— Staro vojaško bolnico na Ljubljanski cesti so končno pričeli podirati. Upati Je, da pride na vrsto sedaj tudi poslopje Starega okrožnega sodišča, ki Je tudi 2e v desolatnem stanju in bi bli zadnji čas, da Izgine.
— Hišne tablice. Mestni magistrat je Izdal razglas, da morajo hišni posestniki hišne tablice vzdrževati v čitljivem to neoporečnem stanju. Kdor bi s« tega ne držal in bi zanemarjal tozadevne predpise, bo ktcaovas po za to etotoMfh doto&Lft-
Csbstersfeo dreltvs srt Sv., Marše«; i pri Mofkmjeih priredi ds« 9 Hioija na vr> I ta gQ3tfme Miki pri Sv. Marjeti veliko vrt- I na v&??lico
— Odkritje	plošča.	Dne	9,	ju-	j
nija bo odkritje spominske plošča pokojne- ! mu zaslužnemu šolniku Davorinu Trsta-njaku na njegovi rojstni hiši rta Krčevinah pod Humom pri Ptuju,
— Poidi. Pri Sv. Marjet» na Dravskem polju je pretekle dni izbruhnil velik požar, ki je upepelil 8 poslopij z vsem gospodarskim orodjem in zalogami krme ter živili. Rešilna akcija je bila vsled pomanjkanja vode sijno otežkočena. Velikanska je bila nevarnost, da se ogenj ne razširi na celo vas, ker so vsa sosednja poslopja in druge hiše krite s slamo. Škoda je ogromna in le malenkostno krita z zavarovalnino.
— V kavarni Balkan se dne 8.. in 9. junija vrše koncerti
Sok®lštv©,
Sokol Ljubljana II se udeleži korporativno vzidave spominskih kamenov pri Sokolu I na Taboru. Zbirališče na blnkoštni pondeljek točno ob 9, uri na dvorišču realke. Udeležba tpbvezna za vse članstvo in naraščaj. Članice in ženski naraščaj v telovadnih oblekah, člani in moški naraščaj v slavnostnih krojih.
Sokolsko društvo v Brežicah ponovno opozarja svoje prijatelje in bratska društva na že naznanjeno dvajsetletnico, ki io slavi v nedeljo, dne 15. junija t. 1. Že objavljeni spored ostane nespremenjen. Dopoldne sprejem gostov ob 9.03 os. 10.30 na kolodvoru, potem povorka z vojaško godbo v mesto. Popoldne ob 13.30 skušnie, ob 10. uri javna telovadba, na to ljudska slavnost na novo urejenem mestnem trgu. Za udeležence je zaprošena polovična vožnja na železnici. Pri slavnosti sodeluje dopoldne in popoldne vojaška godba iz Zagreba pri prostih vajah, ■-o užitek in zabavo bo v vsakem oziru skrbljeno. Bratska društva in prijatelje so- i kolstva vobče, posebno pa v$e one, ki so i bili priče sokolskih prireditev v Btcžicah ž<| pred vojno, vabimo, da se naše slavnosti udeleže v polnem številu. Skupni spomini na prestane težke čase rtarn bodo vsem v vspodbudo zs bodočnost. Zdravo!
Žalec. Prosvetni oddelek za Slovenijo je dovolil zopetno otvoritev I. razreda meščanske šole in odredil, vpisovanje na dan
30./ junija in 1. Julija t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v ravnateljski, pisarni. Sprejmejo se dečki in deklice, ki so z dobrim uspehom dovršili 5. šolsko Jeto. Trajni obstoj tega, za Savinjsko dolino prepotrebnega in velevaž-nega finega zavoda je zagotovljen. Postopoma se razširi v'popolno štirlrazredaico in bo imela kmetijski značaj. Oziralo se bo pr; prirodopisnem pouku zlasti na našo sa~ viniodolsko uzorno hmeljerejo. Še potrebni učni prostori se dozidajo v določenem roku. Z učnimi nazorih bo kar na:bolje opremljena, da. bc ustrezala vsem modernim zahtevam ter jamčila za najboljše učne uspehe. Celjske meščanske šole so že danes prenapolnjene; zate:._rdelj bo ta žalska meščanska šola v središču Savinjske doline vsem Savinjčanom tembolj dobrodošla. Iz tlje bo izhajal naobra?en kmetijski, obrtniški in trgovski naraščaj.
ZA KRATEK ČAS.
Dober odgovor. Pri avstrijskem pod-kancelarju je bila pojedina. Med gosti Je bil tudi eleganten ministerijalni uradnik, ki kljub svoiemu prizadevanju ni mogel prikriti svojega semitskega pokolenja. Uradnika s« predstavili hčeri nekega voditelja nernških nacijcnaMsfov, ki ga ie hotela ponižati z vprašanjem: »S čim je trgoval vaš oče?« Uradnik je odgovora«: »Z razumom, gospodična!«
Razlaga sanj. »Verujete v sanje?« — »Da.« — »Kaj naj bi pomenilo, ako se sanja zakonskemu možu, da Je še neoženjen?«
— »To pomeni veliko razočaranje, ko se prebudil«
Imenitno darilo. »Kako ise vam torej
godi 7. zaročencem, gospodom profesorjem?«
— »Ah. na marsikaj se Je treba privaditi. Samo pomislite, za rojstni dan mi je po- , daril sistematično sestavljen pregled vseh j napak, ki so jih zagrešili v grščini njegovi | učenci v zadrttem semestru.«
RAZNO.
•	Umor barcelonskega krvnika. Te dni ie bil v Barceloni umorjen tamošnji rabelj z dvajsetimi revolversltrmi streli. V zadnjem času je prejemal številna anSnimna grozilna pisma ter je hodil po ulicah le v spremstvu policijskih agentov, toda kljub Policijski obrambi ga ie umorila oborožena tolpa. Ostali španski rablji so na to nemudoma vložili prošnjo za povišanje plače.
: NajvečJa moderna cerkev. V nedeljo 1.1, m. so položili v Rimu temeljni kamen za naj večjo moderno cerkev, posvečeno brezmadežnemu srcu Marije. Načrte za zgradbo ie napravil arhitekt Armando Rrasini v Rimu. Cerkev bc zavzemala skupno z vrtovi
15.000	kv. m Visoka, bo s kupolo vred 100 m, v notranjosti pa 60 m. V cerkvi bodo postavili spomenike papežu Benediktu XV. in Piju XI. Polaganje temelinega katrma se je vršilo z velikimi svečanostmi, pri katerih je igTala vatikanska godba v civilnih oblekah Papeško himno.
iz strankarskega življenja.
Občni zbor NRS v Šiški. V petek, dne G. Junija se je vršil izredni občni zbor NRS v Sp. Šiški. Zbor je otvoril podpredsednik Krajevnega pododbora za šiško g. Novak pozdravljajoč došle pristaše nekd. NNS. nakar j« sledilo poročilo pododborovega tajnika in blagajnika. Poročilom Je sledila stvar* na razprava g. dr. Vladimirja Ravniharja, kt si j« znal s svojim usmerjenim govorom pridobiti viharno odobravanje. Nato so se vršile volitve pododbora, v katerega so bili izvoljeni člani NRS In člani bivše NNS ln w bo znal pod vodstvom pododborovega Predsednika bivšega , g. ministra dr. Nika ^upaniča voditi pristaše NRS po jasno začrtam. poti strankinega progTama. Pri slučajnostih so padale od strani zborovalcev na račun ostalih slovanskih političnih strank dokaj pikre besede, ki so Jasno izpričevale,
«a Je danes pohod NRS v Sloveniji neolj-hodno potreben. Dobro uspeli občni zbor ]© zaključil g. podpredsednik Novak eb pol IL url zvaier.
HSfi*
ljubljanski Šahovski runm
Parriia JeroSov-Furiani Igrens dne 15 maja 1R24 v 12 koiu.
Belli ,A. Jerešov,
črni: L, Furlaa?
\ 1. d2—~d4	3g8—iO
2, Sdl—i3	e7—e6
3. c2—-c4	c/ —c5
4. d4—d5	b7—b5s
5. b2—b3*	Sf6: d5
6. c4 : d5	DdS—f6
7. Sbl—c3	Df6 : c3 +
8. Lel—42	Dc3—f6
9. d5 : e6	i7:e6
10. e2—e4	LcS—b7‘
11. Lfl-d3	c5—c4
12. b3 : c4	b5 : c4
13. Ld3—c2	Lfa-c5
14. Tal—bi	LcS—b6?*
15. 0—0	0—0
16. a2—a4	Lb7—co
17. Ld2-b4	TfS~c85
18. Ddl—d2	d7—d5
19. e4—eS	DE6—h6
20. Sf3—g5	Lc6—e 8*
21. a4— a5i	LbC—e5T
22. La2 : h7 +	Kg8—h8
23. Lb4 : c5	Tc8 : c5
24. Dd2—f4	Sb8—d7
25. Tbl—b7	Dh6—h5
26. Lh7—c2	c4—e3“
27. Sg5 : e6	TcS—c4
28. Df4—e3	’ Tc4—h4‘
29. De3—g3	Dh5—g4
30. Dg3 : g4	Th4 : g4
31, f2—f4	Le8—f7
32. h2—h3I‘°	Li7 : e6u
33. h3 : g4	Le€ : g4
34. Tb7—c7	15—d4
35. T c7—o4	Lg4—e2
36. Tc4 : a4	Le2 : fl
37. Td4 : d”	Lil-—>e2
38. Td7—c7	L c 2 —-
39. Tc7 : c3	T a8—f8
40. g2v~g3	,g7—g5
41. Tc3—c4	g5 : H
42. g3 : H	in beli do&i
1 Blu^ienieldov gambit.
I To potezo priporoča Aljehin, Bolj« bi bilo 3. Lel—s5.
* Na io... Dfc-g6, sledilo bi 11. Lfl—d3 in na 11... DgG: g2 — i? Thl—gl D sr 2—Ii3 13. Igl—sr3 Dh3—h5 14 Tg3—g5 Dh5—f7? 15- SB—e5. Mesto 14 .,, ^ Dt7? ima črni na razpolago remi (Dh3).
4 Bolje bi bilo 14... Lb7—-ct>.
5 17... Tf8—f7 slabo, radi 18. Ld6 iB 19. Se5.	,
' * Izsiljeno. r Če 21.., Lb6—d8 tedaj 22, S4, 23.
Ti3 in beli ima močni napad.
* V poštev pride 24... dč—d4 na kai beli cdloči S 25, Sgo : e6
s Če 28... Dh5 • e5 tedaj 29. Dh3+, KgS, 30. Lh7+ K17 31. f4!
10 Na 32 LfS? odgovori črni 32..
L : eO 33. L : e6 Sc5
II Na'-32... Tg3 dobi beli SKi2 kvaliteto in na 32 .. Th4 sledi 33. S : g7
(Glosiral A. Jerošov.)
(Urejuje M Kragelj, podpredsednik
»Lj. šah kluba« )
Rešitev končnico dr. Emanuela Lasker-
Ja, priobčeni \ »Narocnem Dnevniku« z dne
31.	maia 1924:
Beli: Kg3; kmetje: !4, h2.
Črni: Kh5; kmet: i5.
Beli na potezi dobt na sledeč precej z** motan način.
1. Kg3—h3	Kh5—h6
2. Kh3~g2	Kh6-h5
3. Kg2-.g3	!Ch5—hfj
4. Kg3—f2	Kh6—h5 I
5. Kf2-e2	Kl-,5—h4
6. Ke2—d3	Kh4—g4
7. Kd,3—e3	Kg4—h3
8. Ke3—d4	K Xkmeta
9. Kd4—e5 in zmaga.
Zanimiva končnica, v kateri igrata ves čas pravzaprav le kralja.
Od številno vposlanlh rešitev ni nit. ena pravilna. Gosp. B. F, Ljubljana, potegne v 1. pote* Kg2—g3, kar Je sploh nemogoče, ker Je prvotna postava belega kralja že g3! Prav Isto napako le napravil tudi gosp. 5. L. Ljubljana, kt Veče v 1. potezi Kg2—f2I Gosp. J. F. Celie-Gaberie ter , E. Cs. Celje sta se z rešitvijo potrudila ter v prvi potezi potegnila kralja — vendar mesto na h3 — na f3. Nista pa vpoštevala vseh varliant črnega, ki so možne na njiju poteze belega. Isto velja o rešitvi gosp. I. ’
K. Celje, ki vleče le bele in prepušča črne* mu poljubne poteze.
Vse ostale rešitve so slabše in brez* pedmetne.
Končna študija št. 2
(sestavil Henrik Rlnck).
Beli: K4: Td3; L?l; Kmet: e2.
Črni: Ka6; Kmetje: b7, 06. e5, f2, g4
mm
o c U e r g
Bell )e na potezi to dobi Igro.
Rešitve sprejema do petka, 13- t. m. M. Kragelj, podpredsednik »LJ. šah. kluba*, Ljubljana, Narodna kavarna. — Imena rejcev in rešitev samo priobčimo v pri« hodnjl nedeljski številki.
Aii sš poravnat
naročnino?
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tlaka »Zvezna tiskarna« v I.lubLiafli*
Gospodarstvo.
leto 1923 v bilancah ljubljanskih bančnih zavodov.
—	Ril.	Glavnica	Rezerve	Dolžniki	Hran. vi.	Cisti dob.	Aktiva	Upniki	Menice jupr. StroS.		Davki	Plače	Divid.
	leto			V	t i	S O č	i h	d i	n a	r j e	V		
	1920		Sedež formalno in dejansko v Trstu, od I. 192					formalno	v Beogradu, dejansko		v Ljubljani.		
Jadranska banka	1921	30.000	15.000	319.954	63.431	4.523	525.496	196.806	85,401	2.052	623	6.506	12%
	1922	60.000	32.515	262.655	78.129	7.855	607.094	140.095	157.890	12.081	2.085	12.158	12%
	1923	60.000	32.515	194.555	65.078	5.101	518.471	174.4S3	103.154	9.825	5.005	14.554	8%
	1920	5.000	.—.	32.694	2.324	1.450	4-7 86u	38.457	6.500	507	22	269	8%
Kreditni zavod	1921	5.000	822	77."56	5,908	1.660	113.835	100,103	14.923	1.195	13S	661	8%
	1922	5.000	1.652	180.432	5.667	1.643	226.487	211.915	29.108	1.736	129	1.272	8%
	1923	5.000	2.485	190.960	7.577	1.756	251.728	234 064	28.757	2.603	507	1.768	10%
Ljubljanska	1920	12.600	9.375	133.939	24.361	2.151	171.500	90.732	11.841	438	610	1.243	15%
	1921	12.500	9.875	204.889	42.587	3.302	273.690	196.821	10.573	671	1.092	2.825	17%
kreditna banka	1922	20.000	15.407	250.875	51.000	4.241	383.219	259.521	47.336	1.557	1.032	6.158	17%
	1923	50 000	6.985	297.075	56.280	8.411	421.999	275.692	41.126	1.643	3.458	9.394	12%
	1920			—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Obrtna banka	1921 1922	1.250 1.250	87 148	5-621 14-457	944 3.264	202 289	6.643 15.991	6.825	523 158	69 41	4 121	85 222	7% 10%
	1923	2.000	287	18-353	3.772	458	10.977	13.446	167	573	103	394	12%
	1920							—	—	—	—	—	—	—	—	—
Slovenska banka	1921 1922	7.500 7.500	750 1.250	25.959 40.049	1.754 5.774	1.383 655	32.412 51.333	20.012 21.963	1.852 5.823	145 1.473	123 263	289 972	8% 8%
	1923	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Trgovska (prej slov. esk.)	1920	5.000	1.531	37.733	3.437	346	44.781	33.965	13	191	40	289	8%
	1921	5.000	1.578	59.223	8.407	979	68,403	52.396	188	213	199	547-	10%
	1922	15.000	1.874	68.809	11.542	1.924	Sl.308	50.935	692	591	297	1.278	7%
		banka	1923	15.000	2.500	72.202	14.545	2.803	91.770	56.314	10.013	4.347	738	3.107	11%
Zadružna banka	1920 1921 1922	1.250	12	2.650	139	109	2.832	1.322	?	159	1	158	6%
	1923	3.000	122	7.450	2.482	215	7.849	2.019(2,r0)	?	237	9	260	9%
Zadružno gospo-	1920	1.000	282	21.109	525	82	28.357	24.870	125	84	2	63	10%
	1921	6.000	1.327	80.288	6.112	608	94.767	79.631	1.363	430	156	738	10%
darska banka	1922	12.000	3.035	103.254	17.456	1.332	120.902	85.821	1.079	1.270	256	1.803	12%
	1923	12.000	2.792	138.957	23.128	1.939	158.375	117.758	1.807	1.783	395	2.237	12%
H ^slovanje in bilančne uspehe ljub-v div '3an'c v 1- 1923 je presojati z Polvt Sp'°-‘'ne deflačne in stabilizačne na? Pečat katere nosi še danes vse tik 6 .?osP°darsko podvizanje. Ta poli-nost ^ narekovala skrajno, previdne- Pfi nalaganju denarnih sredstev kvi(jnei>res*ano za vzdrževanje li-dbhkar se je vsem brez izjeme sli «° ,Pc>Srečilo. Valutni in devizni po-nwn.° kajpada nekoliko trpeli, tudi rae-2a ”\P0rtfelji kažejo ravno pri vodilnih odih regresivno tendenco, vendar v.a restrinkcija meničnih kreditov ni a tako daleč, da bi pridobitnost bila 2sHta’ nar°be' ponekod se je posrečilo v ^°y°ljiti ne le staro klijentelo, tem-še zahteve novih prosilcev.
> yd stabilizačnega procesa: povzroči porast dinarjevega tečaja je rodil jot posledico preokretv gospodarski Psihologiji najširših, tudi agrarnih slo-j®v> ki pridobivajo vero in upanje v do-dhx USodo nacijonalnega novca ter v j1 ^kovanju, da začnejo cene v do* Rednem času padati, omejujejo svoje akupe na najneodložljivejše potreb-kar vnaša v trgovino in industri-j Po obilni zaposlenosti prvih povojnih ,eJ zopet stagnacijo. Vsled medsebojne presne prepletenosti in odvisnosti . finančnim1 in podjetniškim kapita*-se zrcali ta stagnacija baš v zad-bančnih bilancah. V koliki meri. to ie.12 bilančnih postavk ne da dognati, bilanciranje je pri nas še daleč j, °ne Podrobne specijalizacije, ki je °nekod že zakonito predpisana. Mimo-jJede bodi omenjeno, da tare naše "ke ta neugodnost, da se še niso fe^ile specializirati, tako da je vsa-j, ’ banka zainteresirana in udeležena * Podjetjih najrazličnejših vrst, kar ^ Srečuje pregled produktnih in prodnih razmer ter onemogoča sistema--n° finansiranje posameznih pridobit-
nih
Panog. Pa časovne prilike bodo že
we Prinesle, kar je v tem pogledu po-‘rebno.
, Kljub vseoibči kreditni in denarni 1Zl> neizbežni posledici gospoclarske-a ozdravljenja, ki je zastavila nekako 1. 1922 in četudi omiljena traja še so ljubljanske banke prestale reskušnjo 1. 1923, ki je bilo tako bo-g 0 bančnih polomih v celi srednji ^Pf> sijajno; ne le, da so pretrpljene malenkostne, narobe, ugotoviti prpjarn° splošno okrepitev in obči na-sta k?’ *er pr* ^em vpoštevati tudi njih lik- Podjetnost. Ta uspeli je v ve-J;! meri pripisoval izborni organiza-J’ našega bankarstva iz prejšnjih let obrt. Vzorni organizaciji slovenskega ^niškega; ter trgovskega kreditai v , eni denarnem zadružništvu. Težave, re S°,iako bolestno zadele 1. 1923 nekte-io 5, rvatske bančne zavode, izvirala * • drug:ega baš tudi ravno iz te-toto je bil v Wžnih krajinah osredo-
nezarf Ves kredit le pri banka'll:’ katerih «ad ?S*n° razširjeno in neorganizirano
 rilzništvo ni moglo razbremeniti.
Čisti prebitki ljubljanskih bank bi dosezali višje številke, d;a niso v nekat-tere postavke računa izgube in dobička nepovoljne razmere vnesle inflačno tendenco. Sem spadajo predvsem upravni stroški (nairaščanje draginje v 1. 1923) ter izdatki za plače, doklade in stanarine. Personalni izdatki so od 23 milijonov 1. 1922 poskočili v 1. 1923 na 32 milijonov dinarjev. Dosti važna postaja tudi postavka za davke in pristojbine, ki znaša (z izvzemo Slovensko, banke)
1. 1923 : 10.216.000 in dosega v 1. 1920— 1923 skupno vsoto 17,409.000 dinarjev. Te visoke številke izvirajo odtod, ker so ostali v Sloveniji zakonski predpisi o pridobnini javnemu polaganju računov zavezanih podjetij ne le neomiljeni, temveč so narasle še samoupravne doklade in se je državni davek 1. 1923 zvišal še za 30 odstotni linearni pribitek. V ilustracijo neugodnega položaja^ v katerem se nahajajo v tem pogledu ravno ljubljanski zavodi, bodi omenjeno, da so po neki statistiki plačale banke od čistega dobička 10,000.000 Din v Beogradu 1,700.000 Din, v Zagrebu
1.600.000 Din, v Ljubljani pa 6,000.000 Din davka.
Poleg teh neprilik so otežkočale poslovanje še druge težave. Tako je visoka obrestna mera v izvenbančnem prometu odvajala, oziroma ovirala redni pritok hranilnih vlog, tega najvažnejšega rezervoarja vsegal pridobitnega podvzemanja. Hranilne vloge, ki so znašale 1. 1921: 129,143.000 Din, 1. 1922:
172.976.000 Din so narasle v 1. 1923 (s presumptivnim prirastkom pri Slovenski banki) le na okroglo 180„000.000 dinarjev. To pičlo napredovanje, na katero smo opozorili že pri regulativnih in zadružnih denarnih zavodih, se tudi ne da razložiti s sicer neznatnim nazadovanjem hranilnih vlog pri Jadranski banki (h kateri se pa v tekočem letu v podvojeni množini zopet vračajo), temveč samo s pomanjkanjem gotovine in s tem, da je bila. v 1. 1923 psihološko-gespodarska podlaga za štednjo prav slaba. Poleg tega je vezanost deviznega prometa venomer skreevala razpoložlji-
vi	devizni in efektni materijal, kreditna in reeskomptna restrinkcija Narodne Banke je škodovala elastičnosti v meničnem poslovanju, skorajda popolna finančna. izoliranost je vzdrževala obrestno mero, na nenaravno visoki razini ter onemogočila, da inozemski kapitali osvežijo naš denarni obtok, ovirani že itak dosti od pičle razširjenosti čekovnega. prometa v naši državi.
K tej finančni izolaciji se pridružuje v poslednjem času še ta okiolnost, da so se gospodarsko okrepili krog in krog finančno, industrijsko in trgovsko močno razviti sosedje z dobro eksportno organizacijo in poročevalsko službo, katerimi vsled zastarelosti naše carinske tarife ni bilo težko pritisniti s svojo konkurenca na naša tržišča ter na ta način posredno škoditi tudi našim
bančnim zavodom. Iz teh razlogov naše banke v preteklem letu niso moigle misliti na nove emisije. Saj bi bile nove delnice ostale pri splošnem mrtvilu na efektnem trgu;, ki je s pa.r hipnimi izjemami vladalo skoz celo leto, itak v njih lastnih listnicah. Kot prvo emisijo ne moremo smatrati povečanje delniške glavnice, ki jo je v tem letu izvršila Ljubljanska kreditna banka, kajti ono se je zgodilo s preprostim prenosom že prej nabrane ažijske rezerve na račun delniškega kapitala.
Kar odlikuje slovenske bančne zavode tako razveseljivo in jih loči od zagrebških, je to;, da so zares domači zavodi. Koliko deln. kapitala se nahaja v tujih rokah, se seveda ne da ugotoviti, vendar moremo z ozirom na okolnost, da se nahajajo med 131 upravnimi svetniki le 4 inozemci (1 Ceh in 3 Dunajčani) sklepati, da so! do malega delniški paketi vsi v domačih rokah, medtem ko po; pretežni večini židovsko-nemška. imena zagrebških upravnih svetov ne dopuščajo sklepa, da se nahaja vsaj polovica deln. glavnic zagrebških bank v narodnih rokah.
Presegalo bi okvir časopisnega članka, ako bi se hoteli spuščati v detajlnej-še razglabljanje. Da znazornimo razvoj naših ba!nk v poslednjih 4 letih, smo zbrali bilance ter sestavili, v kolikor dopušča prostor, najvažnejše podatke v gorenjo tabelo. Ker Slovenska banka! s sestavo bilance še ni gotova, ne moremo navesti njenih podatkov za 1. 1923.
Radi številčne zanimivosti naj naveh demo še sledeče:
Delniška glavnica vseh navedenih 8 bank je znašala po bilanci 1. 1923:
154.500.000 I). Proračunano! na zl. dinarje znaša ta vsota 9,967.734 zlatih dinarjev; le malo več kakor je 1. 1914 znašala! delniška glavnica Ljubljanske kreditne banke (8.320.000 Din).
Cisti prebitki v letih 1920 do 1923 znašajo 55,417.000 Din, ki so se razdelili takole: za dividende in superdivi-dende: 35,847.200 Din, upravnim svetnikom 3,717.000 Din, nadzornim svetom 877.188.80 Din, dobrodelnim namenom
392.000 Din, za uradniške nagrade 644.290 Din, medtem ko je ostanek 13,939.322 Din pomnožil rezerve in pen-zijske sklade ter se v manjših zneskih prenesel na prihodnje poslovno leto.*
Rezerve so znašale po bilancah leta
1923	skupno 49,086.000 Din (vključno Slov. banko) = 3,166.800 zlatih Din, medtem ko so znašale rezerve Ljublj. kreditne banke v 1. 1914 1,007,966 zlatih dinarjev.
Omenjenih 8 bank je imelo koncem leta, 1923 50 podružnic in ekspozitur, od teh 26 v Sloveniji, 22 v ostalih pokrajinah naše države in 2 v Italiji.
*	Za dobrodelne in kulturne namene so izdale banke seveda mnogo višje vsote, ki se pa ne dado razbrati iz bilanc, ker so vštete v upravne stroške.
Jadransko-Podunavska Banka.
(Nadaljevanje.)
Zdi h° ™oiih osebnih opazovanjih se mi ki L *e odredila direkcija Jadr. banke, tu t Pretehtala tako stvorjeno situacijo, svoru ,na me^u zadovolji vse zahteve tia k v agate^ev’ ker je najbrž verjela, trem- j vlagatelji kakor nekdaj pred jjj 1 deceniji pri Beograjski 'zadru-Vldeč, da brez zadržkov dobi vanjo Prat?"? kapitale’ llvideli tudi, da jim ne »ital xVarna nevarnost, pa bodo te ka-(jj "*e še nadalje zaupali tej banki. Tulim , tem šla Odranska banka svo-
v	. yiagateljem na roko in so bile zlasti ^ JUbljani izplačane vloge, ki so šle v J°ne dinarjev, ne da bi se v enem sa-
mem slučaju zahtevalo vpoštevanje odpovednih rokov, kakor je to sicer običaj pri bančnih depozitih. Da to moje opazovanje ni subjektivno in da ni enostransko, sklepam tudi iz tega, da nisem čital nikjer, niti enakrat samkrat v oni masi notic, polemik in napadov, ki so bili naperjeni na naslov Jadr. banke, da Jadr. banka ni mogla vrniti kake vloge in imam razloge verjeti, da bi zainteresirani tisk izkoristil ravno tak slučaj, in še kako, v borbi, ki se je vodila med vodečimi osebami Jadranske banke ter končno med institucijo Jadranske banke in njenimi nasprotniki.
Tu je bil napravljen velik greh; napravljena je bila fatalna napaka, ker se je hotelo, da pade v osebnem boju, v strankarskem, a morda tudi y plemenski borbi poedincev, kot žrtev ena od prvih institucij našega narodnega gospodarstva, ki je imela, kakor se bo čitatelj sam uveril, po svoji zgodovini, po svoji nacijonalni reputaciji, po svoji organizaciji in po svojih zvezah z jugo-slovenskim elementom na celem kontinentu vse predpogoje za to, da postane vodilna istitucija.
Kakor sem torej že dejal, je Jadranska banka takoj vračala vse vloge,
ki so bile predložene v izplačilo in je tako padla od 310 milijonov depozitnih kapitalov (koncem 1922) na 200 milijonov dinarjev koncem lanskega leta, kar pomeni, da je izplačala 110 milijonov dinarjev v gotovini.* — Efekt, ki so ga pričakovali, je izostal. Ona predpostavka, dia bodo vlagatelji, čim uvidijo, da so jim bili takoj na zahtevo izplačani njihovi prihranki, te po kratkem času zopet poverili Jadranski banki, ta predpostavka se ni izpolnila v celoti, čeravno je morala Jadranska banka, kakor se vidi, nanjo močno računati, ko je bila rešena, da realizira svoje najboljše kreditne angažmane in da zadovolji v gospodarsko in politično zelo težki izgubi svoje upnike z veliko vsoto preko 170 milijonov dinarjev.
Kakor mora končno najti vsak tak pojav svojo rešitev, tako je uvidela tudi direkcija Jadranske banke, da tako osamljena ne bo mogla vzdržati v brezkončnost, a želeč končno, da obvaruje in obdrži v osnovi zdrav organizem in da vrne tej instituciji zaupanje nacijonal-ne družbe, ker je bilo edino to omajano, dočim so obstojali vsi predpogoji, je odredila, da izvrši s pomočjo nacijonalnega kapitala reformacijo Jadranske banke. In v tem je preludij ustvaritve Jadransko - Podunavske banke v Beo-
gradu, ki je nastal 11. maja s fuzijo Po-
dunavskega Trgovačkega Akcijonarske-ga Društva in Jadranske banke v skupno institucijo. Jadransko - Podunavska banka je nastala, kakor sem že rekel, z združitvijo Jadranske banke in Podu-navskega Trgovačkega Akcijonarskega Društva. Nastala je torej iz dveh do tedaj samostojnih institucij, ima torej do samega trenutka fuzije podvoden histo-rijat, pa je potrebno, da zabeležim tu vsaj v debelih črtah nekoliko markant-nejših potez iz te prejšnje perijode.
Najprej bom govoril o Jadranski banki kot starejši in močnejši.
II.
Jadranska banka ima broz dvoma v zadnjem deceniju najinteresantnejšo, pa tudi najburnejšo zgodovino med vsemi našimi nacijonalnimi institucijami. Osnovana leta 1905, je zavzela Jadranska banka takoj v začetku svojega delovanja gotov položaj v našem bankarstvu in je imela še za časa balkanskih vojn
8	milijonov kron v zlatu delniškega kapitala*, kar pomeni, da je bila po jakosti delniškega kapitala ena izmed prvih institucij tu na slovanskem jugu. Tedanja vzporedba delniškega kapitala naših najmočnejših bank nam nudi takole podobo:
	Jadranska banka Trst	Hrvatska Eskomptna banka Zagreb	Prva Hrvatska Stedionica Zagreb	Srpska banka Zagreb	Hrvatska Hipotekarna banka Zagreb
	8,000.000'—	8,000.000 —	6,000.000-—	6,000-000---	6,000.000 —
iz katere je najbolje viden položaj1, ki ga je tedaj zavzemala Jadranska banka:. Ker je bil Trst živo in napredno gospodarsko mesto, bi se mogla Jadranska banka, ki je imela tu svoj sedež, razvijati pod najzadovoljiv-ejšimi pogoji in to tem boli ker je bilo v Trstu slovenskega elementa več, kakor naprimer v Ljubljani. Trst je bil poleg Ljubljane predvsem za Slovence kulturno in naci-jonalno središče, a v gospodarskem in finančnem pogledu pa je imel mnogo povoljnejše šanse kot glavno mesto Slovenije. Med tem pa so se z začetkom svetovne vojne razmere spremenile. Jadranska banka, ki je že v onem času imela znatno filijalno mrežo, se je znašla (vsaj s svojo centralo) naenkrat v vojno-operacijskem teritoriju, odtrgana na ta način od svojega naravnega zaledja, a kar je najvažnejše, od svojih filijalk, tako, da je s temi izgubila vsakršen kontakt. Kakor je sam Kamena-rovič v nekem svojem referatu pred zborom delničarjev naglasil — »je bil naš zavod za časa vojne, kakor tudi za čas premirja v zelo težkem položaju, šikaniran po političnem preganjanju bivših avstrijskih oblasti, ni mogel v redu funkcijonirati, med tem ko so pozneje področja, na katerih delajo naše filijale, padle pod upravo raznih vojnih in političnih oblasti, tako da je bila vsaka stvarna kontrola onemogočena.«
Že tedaj, za časa svetovne vojne, je bila Jadranska banka vsled bližine italijanske fronte prisiljena, da prenese en del svojega poslovanja na Dunaj, kjer je imela svojo filijalko. Med tem pa so z zlomom avstrijskega imperija nastale še večje težkoče v delovanju zavoda in to posebno z ozirom na kontinuiteto organizacije in administracije, ker je bila centrala v Trstu s svojo filijalo v Opatiji (Abbazia) naenkrat na italijanskem teritoriju, nemška filijala na teritoriju nemške Avstrije, filijale v Celju, Dubrovniku, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu in Zagrebu so ostale v zvezi jugoslo-venske kraljevine, a filijali v Šibeniku in Zadru so predstavljale okupacijski teritorij italijanskih oblasti.
Iz teh par vrst, ki sem jih samo statistično razdelil, se že vidi dovolj ja-
sno, v kakšnem kaosu se je znašla organizacija Jadranske banke. Od tedaj bi mogli njeno zgodovino razdeliti na tri dele: Prvi del tvori njeno delovanje v Italiji s centralo v Trstu in filijalkama v Opatiji in Zadru, pozneje tudi na Reki; drugi del tvori delovanje v Avstriji, ki je izšlo iz dela velike avtonomne fili-jalke na Dunaju in tretji največji del jugoslovanski, ki je po priključitvi Šibenika naši domovini zavzel veliko filijalno mrežo: Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb, k čemu je pozneje prišel še Beograd (kot srediiča iugoslovenske družbe).
Najpreje bom skušal opisati italijanski del, ali kakor bi moral pravilneje reči: vsled sile razmer italijaniziran ju-goslovenski del na teritoriju Italije. Usoda je hotela, da matica Jadranske banke v svoji simpatični tržaški palači na Via S. Nicolo pade ravno v italijanske roke in v italijansko oblast in to ravno ona Jadranska banka, ki je bila prvotno osnovana radi tega, da kot čista nacijonalna jugoslovenska institucija stoji na braniku hrvatskih in slovenskih interesov na obalah našega tužnega Jadrana. In ta ista Jadranska banka, isti prostori, katerih insasi so nekoč predstavljali močan adut v naži nacijonalni borbi in kjer je nekoč Jadranska banka izvedla osnovo »za po-kret nacijonalne trgovine, obrta in zadružnih kreditov«, ta ambijen mora danes služiti ravno nasprotnemu interesu,
—	delu za pripravo nacijonalnega, političnega in ekonomskega robstva sto-tisočev našega najboljšega elementa.
C’ est plus qu’ un crime, c’ est une faute!
Naravno je v takih razmerah, da je tudi sam tržaški posel odnosno oni del poslovanja Jadranske banke, ki je bil privezan na teritorij Italije, pretrpel in prenesel največje težave, kot posledice postopanja italijanskih oblasti z našim elementom in z našim kapitalom v obče.
Radi kurijoznosti bom navedel primerjanje treh poslednjih bilanc Jadranske banke v Trstu pred osnutkom samostojne beograjske kreacije Jadranske banke. Te bilance so
	1918	1919	1920
	Kron	Lit.	Lit.
Delniški kapital		30,0000	15,000-0	15,000-0
Rezervni fondi		8,694-8	4,728-1	5,011-4
Hranilne vloge		26,937-7	16,248-6	27,2506
Depoziti ... .......	215,540-7	199,537-2	306,927*4
Menični krediti			2,129-5	7,427-7	3,800-3
Kontokorentni krediti		228,850-2	202,733-1	315,9658
Lastni efekti		30,899-3	14,0734	17,1583
Gotovina		17,551-1	11,037-9	16,712-3
Letni čisti dobiček	2,632-9	1,012 8	1,093-5
1	Tedanja Priviligirana Zenutljska Banka za Bosno in Hercegovino v Sarajevu je
sicer imela 14 milijonov kron delniškega Kapitala, toda ona ni bila nacijonalna usta-nova, temveč kreacija, dunajskih in pestan-skih velikih bank.
Naročajte in širite »Narodni Dnevnik" I
*	Vsota vrnjenih kapitalov se Je dvignila tekom leta na preko 170 milijonov! dinarjev, toda neposredno pred koncem leta se je stanje vidno izboljšalo. V samem poročilu ravnateljstva čitamo o tem: »širša publika je končno uvidela, da ie bila zapeljana in se znova vrača v zavod, kakor to dokazuje ponovni polahnl porast vlog in oživljanje posla.«
(Dal)e prih.)
Pogajanja z Italijo.
Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo trajajo že precej časa in vendar še ni zaznamovati vidnejših rezultatov. O stališču naše, kakor tudi italijanske delegacije je naše časopisje že mnogo pisalo in je zlasti opozicijonalno časopisje v razpaljeni strankarski strasti prihajalo dostikrat do konkluzij, ki jim nismo mogli prav verjeti. Seveda je pograbilo opozicijonalno časopisje vsako najmanjšo priliko, ki se je nudila, če jo pa ni bilo, jo je poiskalo in si jo izmislilo samo, da je imelo vzrok, napadati vlado in našo delegacijo. Zlasti napadi na vlado so se vrstili v zadnjem času kar drug za drugim; povsod pa se je kasneje izkazalo, da so bili ti napadi popolnoma neupravičeni. To postopanje opozicijonalnega časopisja dokazuje, da opoziciji ni ležeče na tem, da koristi naši delegaciji pri pogajanjih
—	ker ji drugače ne bi oteževalo njeno že itak težavno stališče, niti na tem, da stvarno pripomore do- trgovinske pogodbe, ki bi bila za nas ugodna, temveč da jo vodi v tem, kakor tudi v vseh drugih bojih edinole volja, škodovati vladi. Tako početje pa moramo tako s političnega, kakor še bolj z gospodarskega stališča brez pridržka najostreje obsoditi.
Položaj naše delegacije je brez dvoma zelo težaven. Italijanske zahteve so deloma take, da jih naša delegacij^ že iz principa ne sme in ne more akceptirati, tako n. pr. vprašanje reciprocitete. Zelo lepo je slišati, da bodo imeli naši državljani v Italiji iste pravice, kakor Italijani pri nas; toda od te reciprotite-te naša država ne bo imela niti najmanjše koristi, nasprotno, prav občutno go-
spodarsko škodo, ki bi povzročala sčasoma tudi politično nevarnost. Sicer pa po izjavi našega trgovinskega ministra stališče italijanske delegacije v splošnem ni tako trmoglavo, da bi to oviralo potek pogajanj, temveč je naša delegacija prisiljena, da postopa skrajno previdno in preudarno.
Trgovinska pogodba z Italijo, za katero se sedaj vrše pogajanja, bo prva naša pravilna trgovinska pogodba, s tujo državo. Ta pogodba bo torej služila za podlago vsem drugim pogodbam, ki jih bomo še sklenili; na podlagi te pogodbe se bodo vršila pogajanja z drugimi državami. Zato je umljiva previdnost naše delegacije, ki se dobro zaveda, da bi mogla najmanjša pogreška povzročiti v našem gospodarstvu občutno škodo in to ne samo v naših gospodarskih odnošajih z Italijo, temveč tudi z drugimi državami. Kajti pri sklepanju trgovinskih pogodb noče delati nobena država izjeme na slabše, temveč hoče imeti od pogodbe vsaj enake koristi, kakor druge države, ki so že sklenile pogodbe in če le mogoče, še kako posebno- koncesijo.
Radi tega torej napredujejo pogajanja z Italijo precej počasi. Iz stališča ki ga je zavzela in ki ga zavzema naša delegacija v teh pogajanjih, iz4zjav naših vodilnih mož in iz dosedanjih rezultatov pogajanj smemo pričakovati, da bo ta: pogodba dovolj ščitila naše gospodarske interese in da so vse govorice in vse pisanje gotovega časopisja popolnoma navadne politične mahinacije, ki zlasti tu niso na mestu. V gospodarskem življenju vsaj bi moralo veljati načelo: Če ne moreš ali nočeš pomagati, vsaj škodovati in podirati ni treba!
Društvom, zvezam in vsem organizacijam.
Bliža se doba velikih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrotvorna udruženja uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo- stanovsko zavednost in širijo svoje kulturne, gospodarske in socijaJne težnje. Zbirajo site, da jih utrjujejo v borbenosti in vztrajnosti, da obujajo vero v svoje ideale in jim z novimi sredstvi iščejo novih potov širjenja.
Volja in težnja za napredkom je pri nas razvita do močne višine. Nestrpno iskanje novih potov, ustvarjanje novih in združevanje razmetanih sil v močne bojne vrste označujejo našo življenjsko silo in so dokazi. da je med nami bodočnost, svetlejša od preteklosti in boljša od -sedanjosti.
Naša volja in težnja za napredkom se v efektu in praktično zrcali' v razvoju ;in stanju našega kulturnega in materijelnega gospodarstva. Tu se steka rezultanta naših kulturnih, gospodarskih, socijalnih in političnih komponent. Udejstvovanja in ustvarjanja stanoskih organizacij, kulturnih udru-ženj, sooijadno-političnih stremljenj v narodu kažejo svoj koristni uspeh in učinek v -stanju naše industrije, trgovine in obrti'. Tukaj je vidna naša kultura, naša socijalna politika, naša socijalno-higijenska prizade-
vanja. Brez kulture, brez socija-lne politike ni industrije: brez industrije ni1 kulture in ne drugih izrazov narodovega- duševnega in etičnega udejstvovanja.
Ta ozka vez in medsebojna notranja odvisnost med industrijo, trgovino' in obrtjo in med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi udru-ženji- mora biti dokumentirana tudi zunanje vidno. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same, da se ob času razkaza našega materijelnega gospodarstva prilikom IV. Ljubljanskega- velesejma v avgustu mesecu o-d 15. do 25. vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega-, kulturnega, športnega itd. značaja.	>
Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti, da se bo delu naših rok in našega razuma, naši kulturi in našemu gospodarstvu1 Klanjal.
Zato ne cepimo moči in pokažimo- se v celoti. In zopet je zato najlepša prilika čas letošnjega ljubljanskega velesejma.
Naprošaj-o se vse organizacije, društva, zveze itd., da se vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo letošnjega velesejma. Cenjena obvestila naj se blagovolijo čimpreje poslati uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubl jani, • Gosposvetska cesta.
DObAVE.
X Dobava blaga za zastave. Pri ode-lenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 27. junija t. 1. of er tal n a licitacija glede dobave blaga raznih barv za zastave.
X Prodala lesa. Šumsko-gospodarstve-nt ured ogulinske imov-ne o-pčine v Ogulinu bo prodal dne 27. junija t. 1. večjo količino stoječih debel.
X Dobava strešne opeke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršite dne 27. junija- t. 1. ofertalna licitacija glede dobave strešne opeke.
X Dobava katrana. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 14.000 kg katrana.
X Dobava barv, flrneža In terpentina. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se -bo vršila dne 27. junija- t. 1. ofertalna -licitacija glede dobave barv, firneža in terpentina.
P
OJ
C
OJ
u
OJ
C
(0
>N
'E
NJ
k
„Pri nizki ceni1'
Ignac Zorgi
Sv. Petrač. St. 3
nudi cenjenim odjemalcem po globoko znižanih cenah razno
damsko, moško in otroško perilo, nalnovelše bluze, damske obleke, periine, od 140 Din naprej, razne nogavice v vseh barvah, svileno flor-nogavice za dame od 38 Din naprej, dalje velika izbira za gospode in otroke, svilene in pleteno samoveznice itd.
Z
01
a
n
er
n
O U' 3 O
To in ono.
Bivši nemški cesar.
Bivši ministrski predsednik Velike Britanije H. M. A s q u i t h je izdal zanimivo knjigo, v kateri opisuje vzroke svetovne vojne. O bivšem nemškem cesarju piše med drugim:
Tragična smrt cesarja Friderika, naj-svo-b-odomise-lnejše osebe v zgodovini ho-henzollernske dinastije, je postavila njegovega komaj tridesetletnega sina na vrtoglavo višino neodgovorne oblasti. Njegov stari oče je z Bismarckovo in Moltkeovo pomočjo za-sigural pruski kraljevini, cesarsko- krono nove zedinjene Nemčije. Stoletni francoski sovražnik je bil premagan. Habsburška monarhija ni bila za Nemčijo več nevarna in je postala celo njena udana zaveznica. Bismarck je napram Rusiji od začetka do konca zasledoval politiko, ki je izključevala možnost resnega spora. Anglija je bila oddaljena v svoji izolaciji in zdi, se, da je bila ravno tako daleč od kontinentalne politike, kakor ameriške Zedinjene države.
V	začetku se je zdelo, da gre vse dobro. Celo poslovitev velikega kancelarja, zgra-ditelja iemške države, so sprejeli mirno, napredni nemški krogi pa celo z vzdihom hvaležne oddahnitve. Mladi cesar je postal kmalu najzanimivejša oseba s svojim delom, s svojimi mnogostranskimi interesi, z nenasit-ljivo znatiželjnostjo, z neprestanimi potovanji, s svojo retoriko azijatskega tipa in s svojo vero v božansko misijo Hohenzoilern-cev. Bil je v situaciji, ki ne bi mogla premotiti le izredno odpornega duha. Celo za Napoleona je bila vrtoglava slava premočna in Viljem II. ni bil noben Napoleon, niti ne »Friderik Veliki«, za moža njegove vzgoje in značaja so bile zapeljivosti usodepolne. Izgubil je ravnotežje in ga ni nikdar več našel. Kako goboko je mogel pasti v svoji duševni pijanosti, dokazuje zloglasen izpad v avgustu 1910 v Konigsbergu:
»Tu si je postavil moj ded s svojo ltstno desnico prusko kraljevo krono na glavo in še enkrat izjavil, da mu jo je podelila edino le božja milost in ne parlamenti, narodne skupščine ali ljudska volja, in da se smatra sam kot izvoljeno orodje nebes in da kot tak izpolnjuje svoje vladarske dolžnosti. Ne oziraje se na trenutna mnenja se boni smatral kot Gospodovo orodje in hodil svojo pot.«
To komično in odvratno govričenje ni prišlo iz ust kakega mlečnozobega mladeniča, temveč iz ust petdesetletnega moža, ki je nad dvajset let sedel na svojem prestolu! Kaj naj se reče o psihologiji cesarskih podložnikov, ki niso bili nevedno in zaostalo ple‘ me, temveč v mnogih ozirih duševni pionirji Evrope? O podatkih, ki so si po dobi cenenega im mističnega idealizma kljub velikanskim oviram priborili politično edin-stvo in ki so se vsako leto na novo v vseh praktičnih stvareh — industrijsko, pomorsko, finančno izkazali za sposobne, da ohranijo svojo posest v tekmi modernega sveta? Kako je mogel tak narod zaupati svojo usodo tekom življenjske dobe ene generacije milosti vladarja gest in fraz?
Noderni Jupiter.
Jupiter je bil pri Rimljanih, ki sc sprejeli vero starih Grkov, ista božja oseba kakor pri drugih Zeus; bil je najvišji bog in v njegovo kompetenco je spadalo bliskanje. Zato so ga tudi vpodabljali s snopom bliskov v roki. Rimljanom in Grkom je bila ta predstava samo mitološka in nikomur ni takrat padlo na um. da bi kak človek pošiljal strele čisto naravnim potom.
Moderno dvajseto stoletje je prineslo tudi to, da se lahko umetno ne dela samo dež, ampak tudi strela. Tovarne za dež so v Ameriki že številne in ravno sedaj grade tudi že v Južni Franciji tako tovarno. Mož, ki zna pošiljati strele in ki mu po vsej pravici pripada naslov »moderni Jupiter« pa je angleški inženjer Grindel Matthevvs. Inže-njerju Mathevvsu se je po dolgotrajnih študijah in eksperimentih posrečilo zgraditi aparat, s katerim se električni tok lahko pošilja brezžično ravno v določeno smer. Brezžično pošiljanje električnih valov je bilo seveda tudj že doslej znano, saj bazira na tej iznajdbi vsa brezžična telefonija in telegrafija in najnovejša, še ne izpopolnjena televizija, toda ti valovi doslej niso imeli določene smeri, ampak so se od oddajnega aparata razkropili v krogih na vse strani.
Inženjer Matthevvs je rešil ta problem usmerjenja električnega toka in s tern ustvaril nekaj tako velikanskega, da lahko spremeni vse dosedanje življenje tehnike in obenem vse vojskovanje. S svojim aparatom lahko zaustavi letalo, ki leti tisoče metrov visoko nad zemljo in ga tako prisili, da strmoglavi na tla, ker motor preneha delovati. Ravno tako zaustavi lahko auto-
mobil v največjem diru, da se ne more ganiti z mesta. Razen tega pa je Matthe\vs tudi iznašel električne žarke, s katerimi lahko na daljavo razkrije vsak organizem in tudi kovine ter požene v zrak municijska skladišča.
Grindel Matthews je Anglež, star danes 43 let in je že od svojega 30. leta član Angleške akademije, kjer je najmlajša osebnost. Brezžični telefon je iznašel pravzaprav on preje nego Marconi, samo da svoje iznajdbe vsled svoje takratne mladosti ni mogel uveljaviti in praktično uporabiti. Ko je delal s svojimi aparati eksperimente, mu niso verjeli, nego so ga smatrali za navadne-gp sleparja, oziroma celo za norca. Tudi njegovi najnovejši iznajdbi se ne godi veliko bolje. Ko je zaprosil angleško vojno ministrstvo za podporo, da nadaljuje s svojimi poizkusi in da zgradi tako velik aparat, da bo delal lahko eksperimente tudi v velikem in na večje razdalje, ni našel razumevanja pri merodajni vojaški in vladni gospodi in zateči se je moral v Francijo, kjer so pomen Matthewsovih odkritij znali bolje ceniti.
Nedavno je znameniti iznajditelj prišel v Francijo in v Lyon k znamenitemu vele-industrijalcu Royereju, nekakemu francoskemu Kruppu, kamor ga ie napotila pariška vlada, da najde tam vse kar potrebuje za svoje eksperimente. V Royerevih pari-varnah gradj sedaj velik aparat, s Katerim namerava najprej zaustaviti v Lyonu vse magnetne igle, potem pa automobile, zrakoplove itd. Čim pa je našel Matthevvs zaslombo in podporo v Franciji, so se že Angleži začeli kesati, da ga sami niso podprli in v angleški zbornici je bila ravno te dni, kakor smo čitali tudi v našemi slovenskem časopisju, stavljena ostra interpelacija radi te zadeve. Interpelantom je vojni minister obljubil, da bo storil vse, da se zadeva reši ugodno.
Se bo li »moderni Jupiter« vrnil nazaj v Anglijo in ustavil svoje delo v Lyonu? Iz njegovih izjav bi se dalo soditi, da ga ne mika prekiniti zveze s Francozi in zopet izgubljati čas. Njegova domovina se bo morala torej zadovoljiti samo z njegovo glavo, ne da bi dobila njegove iznajdbe. Sicer pa Matthevvs pravi, da ga pri njegovem delu ne vodijo nikaki pacifistični nameni, ker za svojo osebo nikakor ni pacifist. Oči sveta zro sedaj v Lyon in čakajo na poročila o dograditvi novega aparata in o prvič večjih poizkusih, ki so se v malem že popolnoma obnesli v Matthevvsovi delavnici.
Latinski Jupiter je torej resnično oživel, nahaja se med nami in ni nič več pulila mitološka predstava. V moderni dobi doživljamo v realnem življenju stvari, o katerih so stari narodi samo sanjali. Kam nas privede še razvoj elektrike? Kdo ve! Polje je tako široko, da ne izključuje nobene zamisli.
Vera in tehnika.
Devetnajsto stoletje v Evropi je polno triumfov naravoslovja.
Občudoanje in globoko raziskovanje naravnih zakonov je pri mnogih ljudeh zamenjalo vero. Velika raziskovalca Darvvin in Haeckel sta postala ustanovitelja novih svetovnih naziranj. Veliki najditelji v naravi skritih moči in žarenj so nam dali prometejske darove, pred katerimi se klanja naš razum. Tehnično polje se je prikazalo kot čudežna dežela. Prastare utopije človeštva, povesti in upanja na kraljestvo božje so se spremenila v tehnične izraze. Edison in Rontgen sta doživela proslavo kot velika oznanjevalca novega napredka.
Prišlo je razočaranje. Množina tehničnih čudežev ni spremenila dobrih in slabih strani v človeški naravi. Človeka ti darovi niso poboljšali. Postal je podoben otroku, ki se dolgočasi vsled prevelikega števila darov, človek je postal stvarnejši, toda za to stvarnostjo se skriva nenasičenost potreb, velika nehvaležnost, duševno obubožanje.
Evropska tehnika je gradila desetletja svoje drzne železne konstrukcije, mostove, ladje zrakoplove, delovne stroje zato, da je na prvo povelje naenkrat popolnoma uničila delo milijonov ljudi in tovarn. Poznali smo tehniko kot svojo služabnico, ki nas je razvadila, naenkrat pa je bila naša smrtna sovražnica. Kljub temu pa napreduje tehnizira-nje vseh poklicev. Zdravnik ali kmet, mizar ali grafik, pomorščak ali rudar: najrazličnejši poklici so medsebojno zvezani z meha niično-tehničnimi problemi' in se prikazujejo' kot posebnosti neomejenega znanja. Na mesto pridobljene praktične izkušnje prihaja preciznost v smislu strogega umstvenega pojmovanja poklicnega dela. Toda nj potrebno, da se obda tehnik s suhoparnostjo. Pravo tehnično znanje se izliva v neomejeno svobodo umetnosti
V	živi zavesti tehnika leži odločitev, ali
je tehnika le cilj sami sebi, ali pa je sredstvo, ki naj služi življenju. MojsteTske vrtine v boju proti škodljivim bakterijam, gospodarstvo nad betonom in železom, izkoriščanje divjih vodnih sil, varanje zemeljske privlačnosti z zrakoplovi še ni brezbožno«! pred nepoznanim. Toda zakaj se nam zdi včasi tehnična civilizacija prispodoba babilonskega stolpa z zmešnjavo jezikov in s končnim padcem?
Tehnikov duh potrebuje v dvomih sedanjega časa poeta, ki ne izvira iz slepe ver® napredka. Med razumljivimi in nerazumljivim je meja raziskovanj in poizkusov. Kdo je ta vodnik? Gotovo le človek, genij, katerega duh ima peroti in katerega noge 50 preiskušene na zemlji.
Nekdaj je bila tehnika posvečena umetnost: gradbena umetnost v starem in srednjem veku, ki je gradila svetišča in cerkve ter je še vedno uganka človeškega znanja. Kakšni stroji so premikali ogromne skale piramid, kdo je lomil v kamenolomih stebre za Baalbekov tempelj in kako so jih P°'8t8;" vili? Mogoče so bili le ritnično premikajoč1 se udi živih ljudi, izvežbanih v plesih in delu svečeniško opravljene umetnosti. Gradben8 umetnost srednjega veka nam ni zapusti18 niti imen vstvariteljev svojih velikih del. kajti tudi to brezimenje je bila udanost bitju, ki se ga ne more imenovati.
O kitajskem narodu, ki je bi še pred Pjr leti eden najkonservativhejšib, vemo, da 1® tujim inženirjem, ki so gradili železnice, P®" stavil pogoj, da morajo izpeljati železniške proge v širokem krogu okoli pokopal^ svetih gora in zgradb. Modema tehnta nima nič skupnega s praznoverjem, ki postavlja take pogoje, toda usvojiti si' mora vero, ki črpa svoje moči iz pietete id ' označuje spoznanje, da je v vseh stvar®8 duhovno bitje.
Podmorski predor med Anglijo in Francijo
V	angleškem parlamentu je bila
m. živahna debata o zgradbi predorai Anglijo in Francijo. Tozadevno interpelacij je vložil Churchill, ki je zahteval sporoči1 stališča sedanje vlade o tem vprašanju. M? nistrski predsednik Macdonald je odgovoru, da bo v tej zadevi sprejel po Binkoštih P®" sebno deputacijo. Lady Terrington je Py" darjala nujnost zgadbe iz trgovskih ra**0* gov, zlasti pa iz razlogov intimnega Prl)*j teljstva med Anglijo in Francijo. MacdonaJ® je izjavil, da bo njegova vlada tudi z ®z* rom na prijateljstvo s Francijo storila vse za kolikor mogoče hitro rešitev tega vprašanja, da pa je treba preje počakati na natančen načrt. Nato so vprašali Macdon81" da, če niso vladni predali že napolnjen1., tezadevnimi raporti. Ministrski predsedm8 je pritrdil, obenem pa pristavil, da so v> načrti Ze zastareli, ker je tehnika v zadnP1 letih silno napredovala.
Kakor hitro pridejo načrti o predor® pred parlament, je njihov sprejem zagotoj ljen. Predsednik omenjene deputacije -®1 Villiam Buli je izprašal vse poslance, r vzemši vladne člane, ki pa so bili P®*1; člani dotičnega odbora. 400 poslancev )® f zgradbo predora, 84 poslancev pa se bo Izjavilo potem, ko bo izrekel svoje mn®1®.6 državnobrambni komite, kakor tudi m1®1' stri mornarice, vojske in zrakoplov«^ Samo 73 poslancev je proti predoru. je že sedaj večina parlamenta za pr®®®1 med Angijo in Francijo.
Komunistične zanimivosti.
Italijanski listi poročajo iz Moskve, živi prebivalstvo od danes do jutri in ‘r nihče ne misli na bodočnost. Najbolj vznemirja prebivalstvo »čiščenje« v krajev®®1 sovjetih, ki odstranjujejo vse intelektualc®-Po načrtu Litnačarskega bodo izključeni ln' telektualci in meščanski krogi in študija n vseh višjih šolah, na katerih se bodo P°J* u vali samo sinovi delavstva. V zadnjem ca«® je otežkočen vstop v komunistično strank® celo delavcem, ki morajo imeti posebna Priporočilna pisma od že sprejetih tovaris®v|
V	Moskvi krožijo še vedno manif®s* velikega vojvode Cirila in Nikolaja Nik®1®' jeviča, ki vabijo k pridružitvi monarhist1®-nemu pokretu. Aretirali so mnogo aristokratov, ki so obtoženi, da so širili protikomunistične proglase. V zaporih so k®®. Lvov, Krementijev in drugi. V zadnjem času se opaža veliko izseljevanje iz Rusije, K ga pa ovira vlada. Občinstvo ne zahaja v restavracije in javne lokale, ker se boji tal nih organov »čeke«, ki jih je povsod zadosti.
Zahtevajte po vseh Io* kaliti „Nar. Dnevnik1 ’
24
EDGAR MCE BURROUGHS’.
TARZAN
SIN 0PICE.I
Mož si je iz ostankov ladje zgradil čoln, ker pa ni vedel, kje leži njegov otok, se ni upal prepustiti se morju.
Ko so torej pomrli vsi tovariši, ga je samota tako težila, da čez leto dni ni mogel več vzdržati. Odveslal je z otoka v svojem čolnu, pripravljen na vse in tudi na pogin.
K sreči je veslal proti severu in čez teden dni dosegel kurz trgovskih ladij med Španijo in Za-padno Indijo. Neka domov se vračajoča ladja ga je vzela na krov.
Na ladji je pripovedoval o polomu ladje, omenil pa ni upora, niti zaklada.
Kapitan je bil prepričan, upoštevaje kraj, kje so ga našli in vetrove pretečenega tedna, da ni bil na noben,em drugem otoku, kakor na rtu Ver-dišen, ob zapadni afriški obali, približno 16 ali 17° severne širine.
V pismu je bil otok natančno opisan, kakor tudi kraj, kjer je bil zaklad zakopan in pridejan je bil še nerodno risan načrt.
Ko nam je papa razkril pravi vzrok našega potovanja, je meni upadel pogum, ker sem se bala, da je fantastičnega in nepraktičnega moža zopet kdo nalagal, posebno ker ml je zaupal, da je dal
za pismo in načrt tisoč dolarjev. Presenetila me je tudi vest, da si je papa vrhu tega deset tisoč dolarjev od Roberta Caulera in mu izstavil menico.
Mr. Cauler ni zahteval nobenih porokov in ti veš, draga prijateljica, kaj pomeni zame, če papa ne bo mogel plačati menice. O, kako sovražim tega človeka.
Poskušali smo upati na uspeh, toda mr. Phi-Iander in mr. Clayton — ta se nam je pridružil v Londonu — sta imela iste pomisleke, kakor jaz.
Toda — da povem na kratko — našli smo otok in zaklad. Velik, z železom obit zaboj iz hrastovega lesa, večkrat ovit s povoščenim platnom in popolnoma ohranjen, kakor bi ne bil skrit že dvesto let.
Bil je poln cekinov in tako težak, da so ga štirje možje komaj nesli.
Toda ta strašna stvar je prinesla vsakomur nesrečo, kdor jo je imel. Tretji dan po našem odhodu z rta Verdišen se je uprlo moštvo in pobilo svoje častnike.
O, to je bil najstrašnejši dogodek! Ne morem ga opisati.
Hoteli so ubiti tudi nas, toda njihov kolovodja, King, ni dopustil tega; odpluli smo proti jugu ob obali, do samotnega kraja, kjer je ladja lahko pristala k bregu. Tu so nas izkrcali in nas pustili na cedilu.
Danes so se odpeljali z zakladom, toda mr. Clayton meni, da jih čaka ista usoda, kakor upornike stare španske ladje, ker je Kinga, ki se je edini malo razumel na plovbo, še isti dan ubil neki mornar.
Ce bi poznali mr. Claytona! Najljubeznivejši človek je to in zdi se, da se je blagovolil malce zaljubiti.
On je edini sin lorda Greystoke in nekega dne bo podedoval njegov naslov in premoženje.
Sicer je pa tudi sam premožen; toda meni ni nič do tega, da postane angleški lord! Saj veš, kaj sem vedno mislila o ameriških deklicah, ki iščejo inozemcev z visokimi naslovi. Ah, če bi bil le navaden amerikanski gentleman!
Toda to ni njegova krivda, in neglede na njegovo pokolenje, je moja draga bivša domovina lahko nanj ponosna; in to je mislim za moža največji poklon. Odkar smo se tu izkrcali, smo doživeli že najhujše stvari. Papa in mr. Philander sta se izgubila v džungli in zasledoval jih je resničen lev.
Tudi mr. CIayton je zašel in dvakrat so ga napadle divje zveri. Esmeraldo in mene je v stari koči ogrožala strašna levinja. Bilo je strašno.
Toda najbolj čudežno je bitje, ki nas je vse rešilo. Jaz ga nisem videla, pač pa mr. Clayton, papa in mr. Philander; pravijo, da je nebeško lep mlad mož, temnorjav, močan kakor divji slon, uren kakor opica in pogumen kakor lev.
Angleško ne govori in vsakokrat* kadar izvrši kako junaštvo, izgine tako hitro in skrivnostno, kakor breztelesen duh.
Razen tega imamo še drugega skrivnostnega soseda, ki je obesil na vrata koče, ki smo jo zasedli listič z lepo napisanimi angleškimi črkami in nas prosil, da ne uničimo njegovih stvari; podpisal se je: opica Tarzan. Videli ga še nismo, slutimo pa, da je nekje v bližini, ker je bil neki
mornar, ki je hotel ustreliti mr. Claytona, *■»-sulice, ki jo je nevidna roka zagnala iz
goščave-
Mornarji so nam pustili le malo živil. Im*00. tudi le en samokres še s tremi naboji. Kako s' preskrbimo hrano, ne vemo, toda mr. Philand®* misli, da se hranimo lahko z orehi in divjim sa“' jem, ki ga je v pragozdu v obilici.
Zdaj sem trudna in grem v posteljo, pripfaV' ljeno iz trave, ki jo je mr. CIayton nabral zame-
Nadaljne dogodke ti sporočim od dne do dne-Ljubeča te
Jane Porter.
Ko je Tarzan to pismo s težavo prebral, so £? obšle mračne misli. Izvedel je toliko novih stvar), da možgani niso mogli vsega naenkrat prebavim Oni torej niso vedeli, da je on Tarzan. No to jim bo že povedal.
Na svojem drevesu si je napravil iz vej In Usti* streho, kjer je skrival svoje zaklade, prinešene m koče. Tam je imel tudi par svinčnikov.
Vzel je svinčnik in pripisal pod podpis Jan® Porter: Jaz sem opica Tarzan.	,
Mislil je, da to zadostuje. Pozneje je- hotel o nesti pismo nazaj v kočo.
Zaradi hrane si jim tudi ni treba beliti glave« si je mislil Tarzan. Bo že on poskrbel.
Drugo jutro je našla Jane Porter pogrešal pismo na istem mestu, kamor ga je predvčera šnjim položila. Bila je vsa začudeni. Ko pa je Pr brala Tarzanov pripis, jo je spreletel mraz.
Pokazala je Claytonu pismo, oziroma zadnj stran s Tarzanovim podpisom.	.	s
»In če pomislim, da me je pošastno bitje v čas, ko sem pisala, opazovalo, me kar stresa.«
I
i
^?^RI?^^f^^'^nj^P5g^pm«!miwt!i,l^^iMSi^.B»iHtijjnn3B?m^>{:ii^flBi;»i,itiiiiBiia«BHa.
9 F E Ml NA Q
liiiiliiiiifr:»i^^
SNtainS iL«*i« Usmhmii — m t»&>ik.
Obleka na ielesnfci.
— Je-li res, v Prizren si plerrieščen? •vdaj pa gre?
— Sploh ne. Mar misliš, da sem res neumen? In moja žena Je Dunaj-
^^oka, kaj pa misliš?
— Mislil sem, da je iz Modlinga...
. — Mfidling, Dunaj, to je vse eno. Je a fine- obitelji. Oče je bil profesor. Ona vendar igra klavir in se rada oblači po niodi- Nikakor ne morem od nje zahtevi. da bi šla v Prizren. Prosim te, kaj ”1 mislijo ti Balkanci? V vojski se;n bil Antant pri generalu ...
" V Galicijo pa si le šel —
" Galicija, Galicija, — to je bilo dru-®*6» Res da je bilo tisto gnezdo. Pa r10 Pili in kvartali... in ženske... Tu 'a> saj se ti ga pošteno ne navleče no-^ hudič, — le služba, služba, služba..
, — Kaj nimate izrednih doklad tam °U ob albanski meji?
— Doklad, doklad, kaj jaz vem. Do« ne Zrem, pa je punkturn.
— Kaj pa boš?
— Na bolovanje. V penzijo. Potem -a v banko????
~~ Vsaka me vzame. Kaj pa misliš? Je njih prekleta narodna dolžnost, da vL pri(iemt' mi Slovenci do tega, u , ^ zato ustanovili Jugoslavijo ta-Ha Kongresnem trgu dne 29. X. Qr]. • Se danes hranim sliko. Sokoli,
Zvmh rodne garde “ v$e v objemu.
. je zelenela, nebo se je modrilo. ik«T ' Ies> bil je čemeren dan — in
i3£ p?da!o -
ni L* '-balkonu je baš govoril pokoj-slovmTl0 Pogačnik, prvi minister slo-.deželne brambe —. pomisli! ravnJ? ^ilo, ko je rekel: Prihajam na-strsirt 2 Dunaja, žovoril sem z mini-Se ,® Predsednikom; g. predsednik vfle da naša ustanovitev Jugosla-pj».ne b0 potekla v miru; da bi lahko ‘ ‘P do neredov, do prelivanja krvi; ^rij sem ga !in rekel; Ekscelenca, Mše ljudstvo se zanašam; jaz jam-. ^ zanj. Ustanovili jo bomo v redu ,n disciplini. Naravnost z Dunaja pri — Slovenci, apeliram na Vašo .Sciplino, na Vašo mirno kri'... Lepo [® bilo in ganljiva Zastave so se pri-knjaile. narod je vpil -— p — Ko je korakal sprevod mimo erdanove hiše na Vodnikov trg, je sta-li KruSa srbskih do tedaj zarob-irzkitl v.°^nikov, mi smo jim mahali in Slikali; oni so odgovarjali in se mislim, mislim, da niso prav edel>, za kaj gre?
~~ Kaj naj bi vedeli, butci neumni.
" Ali smo morda vedeli mi? lCalT Kako mi? Da smo vedeli, kaj? to misliš?
r«aš<r^	da	smo ustanavljali
bfcan-i av° z na^° vojsko, ki naj bi dari na5e me5e od Triglava do Var-
w~T Ah, beži no, ti si tudi tak prena-te^ionalist. Le ti pojdi tje doU, če jesell, - ie pojdi...
£aj^4tlcoski polmesečnik »Revue de zltU * Počel v svojem zadnjem zve-Ciau^občevati z uvodnimi vrsticami n°Ume ^aTTere~ia dnevnik Leile tla-sl0j - odlične turške dame najvišjih ne£ki h je slavni pisatelj o priliki Ta (P prejema spoznal. v Serail-u. rej _)“eVnik počenja z letom 1871, to-Dlrai?rRlet Prerje- neJT° ie Avstrija oku-ter^ “Osno, ter je za nas izredno tn-•j. ?ten vsaj v svojem začetku, na n- J dvajsetletna mlada turška že-iž Dopisuje 12 dnevno potovanje UT|a v Prizren, kamor je bil njen
Col,
soprog imenovan kot generalni sekretar guvernerja. Popisuje kako zapušča v Carigradu očeta - vdovca, ko se ukrca na parnik za Solun, kako se porniče iz Soluna karavana voz in živine s prtljago, z živili, z dojiljo in drobnim detetom, vse zastraženo po četici žandar-jev proti Vodeni; kako jih zajame sredi razorane ceste noč in nevihta, da morajo prenočevati pri negostoljubnih domačinih na golih t’eh v neki kašči; pripoveduje o veselem presenečenju, ko naide v B'tolju staro znanko iz Serail-a bivšo vzgojiteljico sultanove hčere, istotako odlično damo kot ženo, san-džaškega predstojnika; omenja Prilep, kjer ima za počitek že veliko, čedno sobo; govori o domačinah, ki kar preko domačih vrtov prehajajo od enega konca mesta v drugi, ko so zazrla na oknu tujke, so pridrle trumoma v sobo. jih gledale, otipavale, privzdigovale radovedno krila« in se živahno med seboj zabavale po albansko. Dalje poroča o Veselu in Skoplju, kjer so bile takrat še vse hišice prilepljene ob skalnat hrib kot lastavičja gnezda; ob Vardarju ni bilo ne ene same hiše, tako da je še ves deviški šumel po svoji divji strugi. Mlada turška žena se divi romantični krasoti Kačanika, ki je bil ves zavit v cvetju in zelenje. In končno po dvanajst dnevnem, trudapolnem potovanju cilj in paradiž, majhen, skromen, reven paradiž — Prizren!
Odmor, počitek, dom. Pritlične _ hiše so zidane iz kamna in vsaka ima vrt. Sobe so velike, a tla so iz peska in sieptane zemlje, posušene, pobeljene in pokrite z gosto plastjo lovorjevih listov, preko katerih so čilimi razgrnjeni. Okna so majhna, opremljena z leseno redko dijagonalno mrežo, večinoma brez Sip, in le prelepljena s papirjem. Vsaka hiša ima verando in peči iz opeke, ki jih zakrivajo okrogle plošče in zelenkaste fajanse. Poleg peči je kopalna banja, skromna, a tako urejena, da ji peč venomer ogreva vodo. Probi-valstvo je prijazno. Nekod omenja plemenita Hanoum avstrijskega konzula, s čigar ženo pa je težko občevati, ker ni posebno olikana in tudi francoščino le s težavo lomi. Prvikrat je tu zabeleženo v tem zanimivem dnevniku, da je pri neki svatbeni slovesnosti najeta pevka pela albansko, bolgarsko in — bosansko! (Kar naj bi bilo seveda srbsko, a ta beseda turški ženi očividno ni šla izpod peresa; sicer pa so tudi takrat krog in krog močnega srbskega plemena sedeli »prijatelji«, ki bi ga bili najrajši s tega lep’ga božjega sveta eskamotirali.) In preko vseh ličnih vrtičkov teče čista, s cementom ograjena in urejena voda, obdana od gredic pestrega cvetja, prozorna voda, ki jo domačini čudno kličejo za — »potok«.
Tako je odlična Hanoum Lejla preživela dve leti na naših tleh, dve dolgi leti, 12 dni daleč od Soluna, ah, in kako daleč od pozlačenih kupol v Stam-bulu. —
In vi, gospod, ne greste v Prizren?
Baš ko to pišem, me zajame vest o trboveljskem zločinu. In ko to pišem, je na osvobojenih, svetih tleh OtaČbine skupina zapeljanih izdajalcev pobila na tla branilce našega edinstva...
Kako, gospod, in vi ne greste v Prizren? ___________________
Ne de!a ti preglavic, če stopiš v spalnik Simplon-ekspresa, ki te izkrca v Beogradu, Bukarešti, Milanu ali Solunu. Tja se oblečeš elegantno* kot na ulico. Fini troter. obleko s plaščem, lahki čevlji.
A danes se vozi srednji stan večinoma v III. razredu, posebno če je to vožnja za zabavo, pot v letovišče, kjer se od strapac pozneje lahko odpočiješ. Tudi drugod, ne le pri nas, duševni delavec ne potuje na blazinah. V tihem razumevanju in sporammu pa se skoro v vsakem vlaku najde vagon s snažnimi,
I sveže lakiranm' opredeli, ki je rezer-J viran za publiko, ki ima navado, da si ne umiva le obraza, ki nosi sveže pe-riio in ne čika. Vsekako ti priporočam, i drag* potnica da preko ličnega kostu-! ma vržeš lahek plašč iz koverkota ali celo platna: seveda pa sme biti tudi impregnirana svila. Nikakor pa ne spada v voz tretjega razreda luksuzni plašč ekstravagantne boje, živo kariran ali drugače močno viden. V tretji razred vstopi korektna, skromna siva miška, plašč peščene barve: tudi izrezan čre-veljček iz laka, pretanka nogavica, bi bili deplasirani, ker nožico premalo varujejo prahu in črnih saj. Roke odeva mehka usnjena rokavica, in kot pokrivalo najboljše služi mehak klobuk Iz najlažje klobučevine, ali svilena kapica, ki sme biti k priprostemu kostumu celo karirana. Kratki rokavi pri bluzah, globoki izrezi so ne le nefini, temveč tudi nehigienski in nepraktični in za silo dopustljivi le, če jih kašlra obilen plašč.
Čeprav skromna, naj je tvoja obleka na potovanju vedno snažna in korektna. Ni strašneišega ko potnica, ki ob-
Unfverze na moriu.
Seveda v Ameriki. Iz New Yorka odpotuje prihodnje dni parnik »Princesa Aliče« z
400 slušatelji in Profesorskim zborom in vsem kar je potrebno na odprto morje in v etapah okrog sveta. Medpotama se bodo vršila seveda predavanja kot običajno.
Tudi Francozi pošiljajo svojo izbrano visokošolsko mladino na potovanja okoli
leče na železnico ponošeno obleko s
čipkami, volani, promenadno ali ceio vizitno toaleto, ki je že preslaba, da bi še zamogla služiti pr-otnemu namenu — »za železnico pa je še dobra.«
Kapitel za-se je prtljaga. Skrbno negovani kovčeg, lična košara, in ročna torbica comme il faut odkrivajo damo. Kako strašno je videti žetfo v bogati toaleti, ki prevaža svoje stvari v kartonu, v paketu, ki je prevezan s špa-go. Sploh se je prtljaga skrčila na minimum. Lahke oblekce, ki se dado zložiti k-ot pola papirja, svileni' jumper. tenke kombineže in nogavice kot iz pajčevine ne zavzemajo skoro nobenega prostora, tako da dama, ki praktično organizira svoje letoviščne potrebščine, vso svojo »kramo« skoro 1"hko sama nosi. To kar je težjega, plašč in troter. to ima itak že na sebi,. In če je prav previdna, tudi še edeio iz fhnele, ki ji medpotoma ^h'Ž: kot r^ehkg blazina, ra cilju pa morda kot pokrivalo v hladnih nočeh, ali kot »zofa« v mehki travi.
Previdna dama pa tudi ne kupuje po postajah nesnažnega sadja, piva, brizgancev. Steklenica kis'e vode, par citron in re^aj kock slndkori?. trdo*;ai-ce. par rezin mrzlega mesa v žemljici, zavojček mlečne čokolade H bo skoro vedno zadostovalo do prve namembne postaje, do prvega kosila, morda celo preko tega. Par serviiet iz svilenega papirja ne pozabi in stekleničico koionj-ske vode — Bog te obvaruj močnega vsiljivega parfema in čuvaj tega zla Tvoje nedolžne sopotnike.
Gotova?
No, in zdaj. srečno pot!
9veta, a ne v stilu kot Američani. Pravkar se bo ukrcalo 10 pariških visokošolk pod vodstvom gdč. Mayot, predsednice glavnega saveza pariških dijakinj kot prva karavana. Prva etapa bo Indokina. Ob slovesu so se zbrali blvšj minister kolonij, glavni ravnatelj, predstavnik marine itd. ter bodrili mladino s predavžnli in nagovori.
fli
»STENICOL
Najboljše sredstvo proti stenicam Glavna zaloga A. Kanc, Ljubljana.
¥!@!ka In
Prvo propagira slavni krojač Redfern, zaenkrat le še h kratki večerni toaleti kot nekakšen v godet-gube rezan, do kolena segajoč volant, k! se na nazaj narahlo podaljšuje tako, da v sredi tvori par pedi dolgo vlečko.
Kar se tiče pajčolanov jih je začelo nositi tenke, svitle ali temne mrežice, paT znanih pariških umetnic. Vežejo jih priprosto krog malih klobučkov večinoma tesno ob vratu, široka damska publika pa stoji še ob strani in čaka.
Nam se pač zdi, da pri dosedanith globoko v glavo potisnjenih oblikah klobučkov
pallo lan.
Za kuhin’o.
V vročih dneh prav radi delamo rahle in lahke Jajčje in močnate jedi. Priljubljene so mlečne in vinske kreme (chaudeau). Našim kuharicam bi v naslednjem namignili kako je ravnati, da se jim nikdar ne ponesrečijo.
V ozko visoko posodo (vrček za mleko) ubij 2‘•celi jajci in dva rumenjaka, ter to prav dobro in močno stepi in premešaj (špTudliaj!) Potem dodeni za vsako jajce dve lupini mleka (ali vina in zvrhano žlico stolčenega sladkorja (lupina je seveda polovica ubitega jajca). V našem slučaju (4 jajca) boš tedai vlila 8 pol lupiti tekočine In 4 zvrhane žlice sladkorja. Za mlečno kreme prideni še nekoliko vanilije. Vse to zopet prav dobro stepi, da se močno peni (5 — 10 minut!). Med tem časom segrej v loncu ali kostroll vodo, postavi svoj vrček vanjo, da mu sega do dobre polovice, primakni na ogenj, teT šprudlaj vsebino, dokler se ne dvigne In zgosti, kar se zgodi v par minutah. Vreti ne sme. Potem odmakni in Se par trenotkov mešaj — pa gotovo:
• " Gričar & Aleiač. • % Še.enburgova ulica 3 «
lette;
Klavdiji« dom.
VI.
župnik vrh zidat 4 misliš, Bel Gazon?
^ Na nič, mama.
bj J?v mi je odgovorila. Tudi jaz ne '“fenih i	drugače, ko sem bila v
ki-*	*n 5(0 klicali, kot se da-
hČerv.'c®v rodbinskem krogu mojo «m JI ’ tfel-Gazon. Odakle to ime, ki Ho j' 'e oh izbral moj oče? Brezdvom-ttetaj ^rovansaiskega narečja in znači s'adko čeblja,, prijetno go-totialo, • a. pra.v *epo bi se podalo tudi lunakinji Iz kakšne perzijske
hi r>a‘\ niama*- Prav je, da otroci *aj „a m Pomaknejo svoje starše na-nalm.e.st£’ kl ihn ere. Vsako svetl-*deti tlo. ,	. syeto- Kako se moram
N-SRPfn’ mdi3£rehla sedaj-ie mo-® kak eI‘Gazon . Tako vprašanje pa-Zrcj*lo vL, en « raz£esne magično se jeflfktuje suka otroka, od, r«'dra.žJih mu fantomov, ^ sW„0l[a’ \-s'd n*dar ne bom doce-x‘ ?’ e mc^a hčerka ^lad « u nekakše‘’ majhen ženski in> vladar njegovemu svetu, vitez
s kopjem iz lešnikove veje, ki razčesne slamnat kup in ki tira čredo pred seboj, ko bi vodila križarje. Vem, da ga očara njen nasmeh, in ko mi tiho reče: »Kako je dražestna v tem trenutku«, vem, da isti hip, ki je pričaral nežnost na sladko dekličje lice, omilja v dvojni meri ganjeni obraz moža
Vem, da je mala Bel-Oazon svoji zvesti pestunji kar vse po vrsj:i: središče sveta popolni umotvor, obseden nestvor, ki mu ie treba vsak čas izgnati hudobnega duha, čampijonka v dirkah, vrtoglavo brezno perverznosti, sladki mali Nekdo in boječi zajček... A kdo mi naj pove, kaj je moj mali deklič sam pred seboj?
V njenih letih — nekaj manj kot 8 let — sem bila župnik vrh zidu; vrh visokega, širokega zidu, kl je ločil vrt od dvorišča za perutnino !n čigar čelni konec je bil lepo ravno tlakovan in mi Je služil kot terasa in zaseda, ki je bila nedostopna navadnemu zemljanu. No da, bila sem župnik vrh zidu. To se vam neverjetno zdi? Da župnik sem bala, župnik brez liturgičnih 'obveznosti in pridig, brez nespodobnega maskira* nja, a navzlic temu župnik. Župnik, prav tako, kot ste vi, gospod, plešast in vi, gospa, revmatična.
V tistem času se je dogodilo, da ie beseda »presbiterii« padla v moj« do-
vzetno uho in tam napravila zmešnjavo.
Niti na um mi ni prišlo, da bi roditelje vprašala: »Kaj pa je to, presbite-rij?«
Sprejela sem jo, to tajinstveno besedo, okrašeno v začetku z nekakšnim trdim sijajem, a izzvenečo v dolg in sanjavi zlog. Obogatena za dom in za skrivnost sem zasnula z novo besedo in drugi dan sem jo odnesla na svoj zid. »Presbiterii!« in zaznala sem jo iznad strehe kokošnjaka preko Mitinega vrta do meglenega obzorja de Montieres. Raz višino mojega zidu je zvenela ta beseda kot anatema:	»Poberite se!
Vi vsi ste presbiteriji!« tako sem kričala nevidnim Izobčencem.
A že čez nekaj časa je beseda izgubljala svoj strup in našla sem, da bi »presbiterij« prav lahko značilo znanstveno ime za neke vrste malih polžev, ki so bili črno in rumeno progasti. Otroku, in najsi je bil še tako zasanjan in zamišljen, izbriše nepričakovan trenutek vse, trenutek ko ga Je približal misli, ki so si io bili o predmetu ustvarili odrasli.
— Mama, poglej, srčkani mali presbiterij, ki sem ga najla!
— Srčkani, mali... kaj?
— Srčkani, pali presb,..
Umolknila sem. Prepozno. Morala
sem poslušati... »Vprašujem se, ali je
nima pajčolan nobene prave pravice do obstanka. Morda pa je le glasnik nove mode za šeširčke?
Še za otroke.
Iz Los Angeles, znani filmski in športni metropoli severne Amerike poročajo, da se je naše' nov zaščitnih dece. Slavni bokser-ski Champion Jack Dempsey *e ad^ptir'1 50 otrok in sirot brez obeh staršev. Za vsakega je deponiral hranilno kn'Ižico in se zavezal dopo!n:evafi kapital sorazmerno !S svojimi dohodki. Zeli, da se vsako dete obrne v stiski do njega prav kot do očeta in d# matere.
EkfpregfigonistiSro! pleti.
Pariz aplavdira najtopleje ruskima umetnikoma Aleksander in Klotilda Sakha-roy. Način njih umetnosti se ne naslanja na nobeno tradicijo, na noben stil in nobene norme, marveč V gibih te pozah reproducira trenotno umetnikovo razpoloženje.
Prekrasni, originalni, a historično In krajevno tudi v detajlu korektni, ali pa duhovito parodiranj kostumi pač tud! prispevajo k veliki senzaciji, ki jih vzbujata Sakharo* va. Ali pa je baš ples ona umetnost, kler bo našel ekspresionizem nainveležneiše polle?
•	M
I Vedno zadnje novosti \
| SAMO i
to-le dete pri svoji zdravi pameti... in da je treba stvari imenovati z njih imenom« — kar sem, ah, s tako slastjo prezirala...
— Presbiterij, vidiš, to ie hiša župnikova, — župnikova hiša... T^aj stanuje gospod župnik Millet v presbi-. teriju?
— Seveda ... Zn tvori usta, dihaj skozi nos... seveda, vidiš ,.
Skušala sem odgovarjati... Bnfni-la sem drage ruševine, stiskala k *eb! ostanke svoje fantazme in želela ?era prisiliti gospoda župnika n ni H stanoval, kolikor časa mu ;e drago v prantt lupini polža, ki sjem io narvala.»presb’-terij«...
— Ali se ne bi končno hotela oprijeti običaja, da zatvoriš usta, kadar ne govoriš? Na kaj pa misliš?
— Na nič, mama.
In popustila sem. Podala sem se in s svojo prevaro sem obračunala. A ko sem zavrgla ostanke malega pohojenega polža, sem pobrala Iz prahu besedo, ki se mi je tolikanj dopadla, in se ž njo popela na ‘ ozko teraso pod vejevjem starih jorgovanov, kl je bila ozaljšana z gladkimi kamenčki in razno drobno steklovino kot gnezdo kradljive srake, krstila sem jo za »presbiterij* in jaz sama sem postala župnik — župnik vrh zidu... -
Pripovsdlka © rdsfl S«s sdratfff--mas.
V gozdu je rastla skc.raj nevidno mala rastlinica sredi bunocvetočih, duhtečih cvetk. Vzdihnila je in govoiila: »Oj, če bi jaz lahko tako lepo cvetela m napoljn'eva-la zrak s svojim vonjem! Toda meni ni usojeno! Nisem nevoščljiva in ne tožim, ako me mimoidoči ne pogledajo; vem. da me oče. ki za vse skibi. ne bo pozabil!« Ko tako vzdihuje in šepeče, pride mimo Je-zušček, razveseljuje se nad krasnim cvetjem. s katerim ie zemlja tako b guto okrašena, Prijazno se je sklonil k vsaki cvetlici,
■ le na n}o ie po?.ab;'. Moli .n /a ost' se trese in vzdiliuie: »Še Odrešenik me »e pogleda; a tako rada bi njemu v veselje cvetela!« Božji deček je čul miio zdiifvanse. sklonil se :e k cvetlici in io odtrgal Tolažil io ie In pritisnil na svoje ustnice. Nepopisno veselje je navdalo cvetko in kjer so se jo dotaknile n'egove ustnice, ie nastala škrlatno rdeča jagoda.	r
Od tedaj so rastlinico vsi iskali in visoko čislali, kierkon ie rastla. je razveseljevalo oko in srce Bi nik so našli uteho v njenem sadu in ubogim ie bila tejua hrana. RasfMntca pa je ostala vedno skromna te ponižna kaker pop,ei>*. V tihi samoti je zorila njena jagoda in se veselila, da človeku služi.
Toda človek ie nehvaležen. Nekega dne sta se podala dva otroka v gozd jagode nabirat. ?mrtno utrujen deček se iima le približal in-ponižno prosil: »Kaj Imata tukaj? Daita mi nekaj od tega, zelo sem lačen!« »Nič nimava,« sta odgovorila osorno otroka, »nič ne dobiš od tega!« »Torej naj ne bo nič,« ie rekel deček. Prepozno sta spoznala otroka, da je bil to Odrešenik. Od tedaj ne nasitijo 'agode več, čeprav so tako PTiljubliene In čislane.
Tako pripoveduje ljudska pripovedka c rdeči jagodi, katero najdemo, ko se sprehajamo po gozdu. N:ene nedolžne cvetoče oči je odprl mesec majnik. Kamorkoli gremo in fzremo, nas pozdravlja cvetica In nam obljublja okusni sad.
Rdeča jagoda nudi prijetno dišeči sad, zlasti bolnikom. Tudi troperesni list ni brez zdravilne moči.
Za mrzlico in notranjo vročino, dajejo iagode bolnikom potresene s sladkorjem neverjeten hlad.
Okrepčujoče so zlasti za rekonvalescente po težki bolezni. Vživa naj se jih vsak dan enkrat ali dvakrat z mlekpm ali rženim kruhom. Vkuhane se vživajo lahko z Istim uspehom tudi pozimi
* Jagodov sok z vodo In sladkorjem je zelo hladilna in pomirjujoča pijača. Kdor trpi na kamnu, protinu, zaprtju, hemeroidlh, na jetrih ali vranici, naj nikar ue pozabi v sezoni. rdečih jagod napraviti kuro, ki bo Imelo najboljši uspeh V h svrho mora jesti vsaki dan redno večjo množino jagod, približno en liter, toda ne naenkrat, ampak v 4 do 5 porcijah- Drugih iedi nai ne vživu veliko, kar je glavno pravilo pri pomladan* skih kurah.
Kdor ima slab žtlodec ali trpi na diareji. naj vživa jagode zelo previdno. Naj-boije je, ako jih namoči v vinu ali likerju.
Jagode čistijo kri. Priporočamo jih zlasti onim, ki imajo izpuščaje.
Proti ozeblini so preizkušeno sredstvo. Zmečkaj nekaj jagod	in	obveži s to	kašo
boleči del telesa. Da	jih	lahko	rabiš	v tc
svrho tudi pozimi, vloži lih v stekleno posodo, rabiš še enkrat toliko vode in pusti jih celo poletje na solncu.	Kakor	hitro	čutli
bolečino, naterl boleči	del	telesa	s to	teko-
čino ali ga obveži. Jagodovi listi dajo izboren čaj, katerega zlasti priporočamo otrokom in ljudem, ki trpijo v spodnjem telesu. Pripravi se ga, kakor ruski ča: In se ga pl. je z mlekom ali sladkorjem, pridene se mu lahko nekoliko prvenca.
Jagodove liste nabirajte maja ali junija ter jih dobro posušite!
* Skromna je ta rastlinica, a neprecenljiva njena zdravilna moč, ki nudi tolažbo revnim in zaničevanim ter osvežuje boln« in zdrave.
KINO IDEAL
poroča sl. občinstvu, da predvaja
prihodnji pondeišek, f. i. 9. junifi, torek 10, in sredo 11. junifa
eno najboljših filmskih šaloiger
JMO DEKLE"
v kateri igri nastopita res svetovno znana in neprekosljiva Šaljivca
, Kdor se hoče res iz srca nasmeiati ! in. poldrugo uro pozabiti bridkosti da-! našniega življenia, naj pride in bo zadovohen.
i" rcdoa.znaniiož
HENNY PORTEN.
m
dobavlja
Družb Mirila,
UubUana,
Kralja Petra trs 8- Telefon 220.
Plačilo tudi na obroke.
Sflr. 8.
NARODNI DNEVNIK, 8, junija 1934.
^wv»^» %•»» ■»»<
' Štev. 135.
BinkoSfno pismo;
Velecenjena prijateljica!
Ne vem pravzaprav, kje Vas bo dobilo to pismo, vendar je moja najpri-srčnejša želja, da gu preberete, kjerkoli ste. Rad bi Vas namreč spomnil na tiste lepe čase, ko sva se pripravljala s toliko pobožnostjo na sv. birmo, da se moram še danes smejati, ko ste Vi kot mala 7 letna deklica dobili od Vaše bo-trce tako veliko culo sladkarij, da ste cel teden živeli ob samih medenih punčkah, maslenih štručkah, bombonih in ne vem kaj še vse je bilo v tisti culi. Ob tisti priliki ste si menda tudi pokvarili Vaš velecenjeni želodec, kar ste mi ob lanskih Binkoštih strogo diskretno zaupali.
Velecenjena prijateljica! In ko ste potem prvikrat prišli iz Ljubljane, kjer ste študirali za učiteljico, kakor so dejali, ste tožili Vašim staršem, da se stanje Vaešga želodca vidno slabša, vidno zato, ker ste bili neznansko bledi v obraz in so Vas menda v tretjem letniku pripravnice rešili mučnega študija, ki ga nikakor ni mogla več prenašati Vaša bolezen. — Dekle nam bo še shiralo, — so dejali Vaša pokojna mati.
No, kakor Vam je pač znano, Vam je duševna šolska zaposlitev tako prijala, kakor debelemu verižniku podnebje Rogaške slatine. V kratkem so bile Vaše misli zbrane okoli svilenih brčic in kuštrave črne frizure tistega Italijana, ki je znal tako lepo peti in igrati kitaro. In ste se zaljubili in ste bili zaljubljeni Pozneje enkrat, kedaj je to bilo, se ne morem več natanko spomniti, ste po izložbah ljubljanskih trgovin gledali z velikim interesom vozičke, kakršne rabijo navadno za prevažanje otrok. In se je zgodilo, da je stesal nekdo prav čedno majhno zibelko in je rekel da bo za Vas. Vas pa so v tistem času obhajale tako čudne slabosti. 1
Velecenjena prijateljica! Tisti Itali jan Vas menda ni poročil, ker imate danes drugega moža. Toliko pa vem, da so Binkošti takorekoč čas Vaših najvažnejših življenjskih momentov. Poglejte, kot mala deklica ste si pokvarili o Binkoštih želodček, kot nežni devici Vam je bilo slabo, ko je oni tesal zibelko za Vas to se pravi ne za Vas, kajti Vas je samo bolel želodec, a bilo je to tudi o Binkoštih, Italijan je izginil o Binkoštih, omožili ste se na Binkoštni pondeljek in -če se z gospodom možem ne bosta dobro razumela, se bosta ločila najbrže tudi o Binkoštih, da, in rojeni ste bili tudi o Binkoštih.
Morda sem Vas popolnoma po nepotrebnem spomnil na te stvari, morda pa boste vsaj za čas obudili sladke spomine na mlada leta, ko sva se midva tako rada imela.
In še nekaj Vam moram sporočiti. Imam prijatelja, ki ima otroke. Najstarejši bo letos potrjen za vojščaka božjega. Je to neznansko razposajen iante in cigarete zna kaditi bolje, kakor jaz. Nadvse mu je všeč Čaruga, tako da bo moral moj prijatelj in iantov oče porabiti še marsikatero izdatno vzgojno sredstvo, da odvrne svojega sina od tako odličnih simpatij. Pravijo, da bo po birmi drugačen. Sicer je njegov oče že delal na njem tozadevne praktične poizkuse, a se niso nič kaj obnesli. Edina nada je še — birma. In temu »Čarugi« bom šel jaz za birmanskega botra. Ce bo res kaj pomagalo, Vam bom za prihodnje Binkošti poročal.
Velecenjena prijateljica! In ko ste se poročili z Vašim sedanjim gospodom soprogom. ste se enkrat spomnili tudi na mene in ste mi pisali iz Prage zelo zanimivo pismo. Tisto pismo še sedaj hranim in ga bom ob kakšni slovesni priliki velikodušno poklonil gospodu profesorju Puntarju za Licejsko knjižnico, kot do sedaj riajdovršenejši prevod slovenščine v češčino. Obenem pa se Vam priporočam, če boste kedaj potovali na Mars, da mi od tam pišete v jeziku, ki ga govore eventualni prebivalci tega planeta.
Velecenjena prijateljica! Sedaj praznujemo v Ljubljani Binkoštne praznike. Imamo izredno lepo vreme in na trgu se že dobe češnje. Prahu ni veliko in beli čeveljčki se zelo hvaležno nosijo. Opozarjam Vas pa na letošnjo žensko modo v Ljubljani, ki obstoji v tem, da obleka ne sme imeti rokavov in mora biti kolikor mogoče prozorna. Zato Vam svetujem, ako nameravate potovati v naše mesto, da nemudoma porežete vse rokave od Vaših toalet. Nič zato, če se bodo potem videle tiste tri velike koze, ki ste jih prejeli takrat, ko sva hodila Še v 2. razred ljudske šole. Moda je moda, kaj hočete?
Velecenjena prijateljica! Prosim, da izročite moje iskrene pozdrave Vašemu gospodu možu in Vašemu nadebudnemu naraščaju in spomnite se me še s kakšno lepo razglednico. Ker vem, da imate za razglednice izredno dober okus, Vas menda ni treba opozoriti na tiste znane dunajske, saj veste. In v tem pričakovanju ostajam Vaš vdani prijatelj	Bolči.
Zopet velika senzacija, m
o kateri bo govorila vsa Ljubljana I
Državni pravdnik
I« zelo sanlmiva drama po romanu A*lca Daer Mllier v 6 velikih dejanjih. Rtilla: Cacil da Mina. Razuzdano življenje lanske na peta propada-Vallka, zanimiva avtomobilska nesreča.
= Učinkovita porotna razprava =
kakršne še m’ videlo Vaše oko. Film je izdelala svetovna tvrdka Paramount>fiim, New-York, kar je dokaz izredno velike vrednosti.
Na sporedu le od danes 7. do pondeljka 9. iun.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR“
Predstave vsak dan ob 3., 7S5., 7,8. in 9. uri, ob nedeljah in praznikih tudi ob 7«H- uri dopoldne in ob 6. uri popoldne.
•©©©00©0000©€)000OO000O000€)6
Ivaa Albreht:
Piška foplia.
Včasih so take zadeve čisto preproste in ne povzročajo nobenih skrbi, včasih pa
spet   — Mislim namreč na red, ki je
podlaga vsemu. Red, to je tisto!
Pa naj govori dogodek sam!
Zgodilo se le to v družini koklje Čoolje, ki je brla vedno dostojna in spodobna. Ko je bila še piška, se je družila samo s pri-škami m s pametnimi kurami, petelinu pa ni nikdar S;a preblizu. Bila je skrbno vzgojena; kajti njena mati, gladka Belka, Je vedela, kaj se spodobi piSkl in kuri. Učila jo je vseh dobrih in koristnih spretnosti: Kaka je treba brskati, kako si pogladiti in naravnati perje in kako si brez pohujšanja otresti prah in (ne zamerite, prosim!) kako si temeljito obrati nadležne krpele. Poleg tega ni nikoli pozabila še drugih pametnih in koristnih navodil. Pravila je stara Belka mladi Čopki, naj se ne nine v ospredje nikjer tn nikdar bi za nobeno ceno, niti takrat ne, ko ji bo kurje srce prešinila pomlad.
Zato je bila ntfada čopka brez madeža m je mirno čakala, da je postala lepa, star-sovita Coplja. Takrat je prešinila njeno kurje srce pomlad. Na vso moč jo je mikalo, da bi se pokazala petelinu Hudoklju-nu in mu razodela s pogledi, kako je lepa kurja pomlad. Vendar se je premagala in je ostala stanovitna.
Petelin Hudokljun se Je večkrat ozrl po njej. Videl je, da se razvija in raste in da se lepša od dne do dne. Bfl je v srcu zelo ponosen nanjo, dasl ni tega nikomur razodel. Vedel je, da prej ali slej pride tako, kakor je treba in kakor je prav.
Tako se Je zgodilo, da Je nekoč kar preko vse družine, ki se Je prestrašena potuhnila, sirfotal k Coplfi ki se tl gtoboko priklona.
»Aha-«
»Oho«
»Ko-ko-bo-kaaaj-«
»Ko-fco-ko-ko-daaak!«
»Naaak-ko-ko-*
Tako so se glasile pripombe v kurji družini, petelin Hudokljun pa je pomenljivo vihtel svoj ponosni rep to se priklanjal beli Čaplji. Pogrebel Je zdaj z desno nogo, zdaj z levo noso, pobesil do tal desoo pe-rot in zaplesal na levo stran, pa spet pobesil levo perot in zaplesal na desno stran. Pri tem je ves čas zapeljivo grulil in kar glas mu je jemalo, tako ga je mamila Cop-ljina nedotaknjena lepota. Coplja, ki je vedela, kaj se spodobi, je ponižno čakala in se le poredkoma prav rahlo priklanjala. Rep je spustEa v vodoravno lego, peroti je včasih za spoznanje pobesila, da se je sramežljivo in zapeljivo prikazal snežnobeli puh, vmes pa je grulila:
»Kok-kok-ooo-c
Potem je družina nenadoma utihnila in tudi petelinu Hudokljunu je vzelo beseda. Nato so se starejše kure važno zasmejale, Hudokljun je zakikirikal, Coplja pa sn je pogladila perje, se paTkrat otresla, se spet poravna’a in ljubeznivo in hvaležno čebljala okrog Hudokljuna. Vedela mu je povedati toliko, da ji kar ni hotelo zmanjkati, petelin pa je pobrskal blizu luže in daroval mladi ženi v znak hvaležnosti in spoštovanja lepo, gladko' glisto, ki Jo je Coplja z veseljem pozobala.
OdsJeJ je bilo življenje v kurji družini spet vsakdanje. Coplja je skrbno vršila svojo dolžnost in se pripravljala za svoj vzvišeni materinski poklic.
Včasih se Je zgodilo, da je bila silno zamišljena, pa Je zaostala za družino. In nekoč, ko je bila tako sama, se Je nenadoma vstavilo pred njo čudo čudovito, bleščeče črno je bilo, neznansko lepo črna je Mo, pa priklanja!© se le pred njo, priklanjalo In plesalo tako, zdaj malo na desno stran, zdaj malo na levo stran, tako lepo, tako mameče, de se je Coplil nenadoma jelo
širiti toplo srce. Nič ni zbežala, nič ni zakričala, niti Hudokljuna ni poklicala na pomoč, ampak samo:
»Ooooo-kolc-cco-«
Čisto tiho je vzdihnila in sladko ji je bilo pri srcu ob pogledu na to bleščeče črno čudo čudovito.
■	Potlej, ko je bilo prepozno, jo je zaskelela huda vest. Niti ozrla se ni več, ampak je bežala za družino ter premišljevala, kako bi zakrila sramoto. Ko je prišla do svojih, jo je veselo sprejel petelin Hudokljun in ji hotel takoj malo podvoriti, t:)da Coplja se je plaho umikala in potožila, da Ji ni dobro in da jo glava boli.
Hudokljun je bil pameten mož in je mislil: »Coplja že ve, kaj se spodobi« — pa je odnehal. Dal ji je, kar je bil pravkar nabrskal, «i ji svetoval, naj gre spat. Pa je odšla Čopfja fn ni potem nikomur povedala, kako je bilo v gnezdu. Napulila si je puha in je pogrnila znak greha ž njim.
Ko je potem spet mineval čas v ljubezni in spoštljivi pripravljenosti, je čoplja skoro popolnoma pozabila na to, kar se je bilo zgodilo. Sele potem, ko je morala doCse, dolge dni samevati na gnezdu, jo ie včasih obšlo kakor kesanje, jokala pa vendar ni nikoli.
Ob svojem času je potlej pričivkal mladi rod na	svet. Dvanajst	jih ,ie	bilo lepih, srčkanih,	bledorumenih,	čisto	v	redu,
kakor se spodobi. Ali joj, med njimi se je kotalil še trinajsti. Čisto je bil črn, kakor krt, In Coplja	je že hotela reči, da	ji	je bil
podvržen, ko	je zapazila na	njegovi	glavi
majhno, bledo rumeno pičico.
>To bo čopek,* je pomislila, vendar niti sedaj ni zajokala, dasi je bila hudo prestrašena.
Družina se je zbrala okrog mlade matere In tudi Hudokljun je ponosno prihitel čestitat Ko pa je zagledal črnca, mu je omahnil junaško zakrivljeni rep.
»Tok, tok, tok-ko-ko-ko-koooo-c se je zavzel in ščeperil greben.
Čoplja je vzdirhteCa, se pritisnila k njemu in ga udano pogladila s kljunčkom po rdečem podbradku —
»Tok-tok-tok-koooo,« je rekla in pogledala tako nedolžno, da je Hudokljuna hipoma menSa jeza. Pojasnila mu Je, da je to gotovo nenavaden dar, ki ga Je zaslu-žfla s svojo zvestobo. Na koncu Je še izrazila nado, da bo iz malega gotovo nastalo kaj posebnega, kar bo materi in očetu v čast
Petelin Hudokfijun je pogledal Čopljo in je verjel njenim nedolžnim očem. Zavihtel se je na plot ta zakikirikal v beli dan. Bil je srečen.
Četrti dan se je oglasil črni z rumeno pičico. Pel je, pel sicer hrapavo in kratko, toda pel Je le!
»No, ali nisem rekla?« je ponosno opomnila čoplja Hudokljuna, ki je bB nenadne sreče fn časti tako vesel, da je kaT venomer frfotal od veselja.
»Saj sem vedel, saj sem vedel, ti moja zlata zvestoba,« je cepetal in grebel in ponujal zdaj črva, zdaj trave, zdaj zrnja tn žuželk svoji mladi ženici.--------------
Tako je bilo s tem dogodkom. Naj sodi kdo, kakor mu drago, poglavitno ie le tisto o redu! Red pa je znala vzdržati bela Čop!ja, o tem ni dvoma!
»>»»>*«#»»>»»>«»
Kar Vi hočete
to j* Elzafluld. To pravo domače sredstvo, katero prelen* Vai* bolečine, poizkusna pošiljka Din 28*—. Lekarnar Eug. Feller, S tubi ca, Don j a Eleatrg 367, Hrvatska.
Drobiž.
: Raztreseni učenjaki. Berlinski profesor teologije Neander, je bil radi svoje ra tresenosti znan po celem mestu. Nekoč -je zgodilo, da je hotel v šolo V samih spoo njih hlačah. K sreči je to pravočasno zapazila njegova sestra.	,
: Kronika vnebohoda. Ta praznik je stal v prvih kristijanskih časih. V sr”_ veku je dopustila cerkev za ta_ praznik P sebne običaje. Tako nam poročajo kronis *» da je bila na praznik vnebohoda postavil ' na med mašo na oltar siika Kristova, Ki J bila okrašena s cvetjem in _ razsvetli® s svečami. Popoldne je bila slika med P> pevanjem psalmov ali med čitanjern evan gelija potegnjena z vrvjo kvišku in je o® nila v stropni odprtini. Istočasno je P** s stropa za oltar goreča slika satana, nekod so mesto tega stresli s _ podstresia ; cerkev vrečo orehov, kar naj bi Pre "Lj ' ljalo grmenje, ki spremljajo hudičevo v pekel. Ljudstvo je napeto zrlo v dvigaj^ čo se sliko, kajti bilo je trdno prepričan0’ da pride od strani, proti kateri se oot slika slabo vreme. V starih cerkvah na>a mo še danes take odprtine nad presbiter jem.	.
: Koliko vojaštva imajo posamezne, žave. Največ vojaštva ima sovjetska k sija, namreč 1,003.000 mož. Potem se vr posamezne države sledeče: Francoska 1 tisoč 248 mož, Italija 250.000 (pri čemur narodna milica ni všteta), Poljska 250.000. a gleška (brez indijske vojske) 156.935,	’
škoslovaška 150.000, Jugoslavija {“ Rumunska 125.000. Nemčija 100.000, Turcu* SS.000. Belgija 86.000 Madžarska 35.w*. Avstrija 22.000 in Bolgarska 20.000
: Ameriški milijonar za francoske P menike. Rockeffeler je sporočil P°mc .L;« da je dal francosko-ameriškemu koT°‘ na razpolago milijon dolarjev za ^ katedraCe v Reimsu, za popravo vodon? v Versaillesu in za popravo gradu Fonta® bleau.	.	j{
: Anarhistlnja Germaine Berthon. bila obsojena na štiri mesece ječe, Je v čela z izstradalno stavko.
: Najmlajši potnik. Te dni je Pr®*pJ,. val Atlantski ocean desetmesečni deče*■ t, toval je na parniku »Germania« iz ^ -poola v Gueber. Potoval je pod stvom neke uslužbenke na ladji. cgf.
: Za revne člane protestantovsk* ^ kve. V Utrechtu so se zbrali te dni »jj, niki protestantske cerkve na Danskeffl- \ zozemskem. v Švici, na Norveškem, skem, v Veliki Britaniji in Ameriki. u novili so posebno organizacijo, ki bo P° ,r> gafa revnim protestantom v trinajstu' ^ žavah. Lani so zbrali v ta namen oko" milijonov frankov.
: V šestih urah iz Londona v Generalni major Sir W. Sefton Bracker, čelnik civilnega zrakoplovstva v aog‘ r0«| ministrstvu za zrakoplovstvo je sp0 angleški vladi, da je češkoslovaška V1 pripravljena financijelno prispevati k rektnemu zrakoplovnemu prometu med,'‘ go in Londonom. Načrti so gotovi in s1u'j. bi se mogla že pričeti, ako bi ne bilo narodnih težkoč proti poletu čez Netnc«
Te dni je potoval Bracker v družbi zra*o plovnega ministra Thompsona z letalo® .. Prago, kamor je prispel v šestih urah j dvajsetih minutah. Bracker se je tu<*1 v London z letalom kljub močnemu vihangj Topot je potreboval devet ur in tri“Vy minut, dočim traja potovanje po železnici najboljšem slučaju štirideset ur.
: Milijardna talina. V madžarsk . poštnem uradu v Hatvanu so neznani tat j, ukradli zaboj bankovcev v vrednosti P" druge milijarde madžarskih kron.	y
: Ne more živeti pod svojim Imeno®'^ Budimpešti živi človek, ki nastopa z } jt znanih pisateljev, nastopa v gledališču1.^ kulisami in povzroča raznovrstne nePlLjoir Nedavno se je javil v gledališču kot Billanyi in dosegel, da so vprizorili nie*«|* komedijo »Gospa kraljica, umiram z* ji Hodil je dnevno k skušnjam, dokler ^ zvedel za zadevo pravi pisatelj, ki ž8.* poznanji policiji. Policija ga je prijela ‘D_ j« gnala, da je umobolen. Čez par dri pojavil zopet v gledališču kot pisatelj zekas in prosil za roko igralke Kosz®£^jenj pa je prišel pravi Fazekas, je padel Pr'“|5(, na kolena, ga prosil in rotil, naj ga ne 11 jj ker je njegovo pravo ime Schaffer- ^ij katerim pa nikakor ne more živeti. ‘ "Lvo se ga je usmilil, toda Schaffer bo.s°,efi zopet nastopil pod imenom kakega pisatelja.	he8t-
: Stavbni načrt angleške vlade. y,P po-ley, minister za zdravstvo, je predlozni slanski zbornici zakonski načrt, po poi
naj se postavi v prihodnjih 15 letih 2 n*. ^ milijona hiš, začenši z 90.000 hišami v ^ 1925. Wheatley. upa da ZTaste konkitffJ*j ? možnost angleškega delavca, ako bo boljših stanovanjskih razmerah.	_
Spomin na birme.
To je bilo tiste čase, ko se birmovanje še ni vršilo pri vsaki podružnici in pri vsakem vaškem znamenju. Tedaj se je to vršilo vsakih deset let pri kaki večji župni ceT-kvi. Tedaj tudi še niso gonili k birmi dojenčkov in samosrajčnikov, temveč pastirje in pastarice, male hlapce in male dekle. Tedaj birma za botre tudi še ni bila tako draga kakor dandanes. Zato se pa botrov in botrlc ni tako skrbno izbiralo, kakor se to godi današnje dni. Tedaj se za botre še ni jemalo tujih ljudi. Naprošalo sq je rajši strice in tete, bratrance in sestrične, najso li imeli kaj pod palcem-ali nič. Tedaj sc ie v cerkvi v kratki in jedrnati besedi razlagalo Je vernikom in birmancem pomen tega sv. zakramenta. Ne tako kakor danes! Danes se pa dojenčkom in samosrajčr.ikom ob birmi pojasnjuje pomen in veljavo same božje avtonomije ali kaj podobnega — toda brez konca In kraja.
So bili pač drugačni časi tedaj!
Tiste čase je torej bilo, ko je imel prejeti zakrament sv. birme Vrbenov Aleš. Bil je eden najmlajših birmancev. Bil je šele v četrtem razredu ljudske šele in poreden. Vzlic poslednji odlični svoji lastnosti ni imel pravice do proste izbire svojega botra.
Botra mu je kar na svojo pest izbrala njegova mati, Vrbemm mamica, kakor so ji rekli. Bila Je okrogla in dobrodušna ter le veliko držala na svoje sorodstvo. Zato Je moral biti boter tudi iz njenega sorodstva. Toda njeno sorodstvo se je odlikovalo po neštevilnih zastopnicah ženskega spola, vdovah in samicah! Edini zastopnik moškega spola v celokupnem sorodstvu Je bil bratranec. Bil Je sicer še samec, toda povsod priznan in spoštovan kot pretepač Izven vsake konkurence. Zato menda s» je tudi pisal za Hudoklina.
Temu bratrancu-preiepaču je Vrbenova mamica namenila izredno čast, da bo vezal birmo njenemu Alešu. Pozneje je to tudi za trdno sklenila.
Sklepu so sledila običajna diplomatična pogajanja. Na tretje sporočilo Vrbenove mamice se je zglasil že pri njej bratranec Matevž Hudoklin. Storil je to ob priliki, ko je gnal bika na prodaj v kraj, kjer so s svojci kraljevali Vrbenova mamica. Mamica so svojega bratranca sprejeli tako, kakor se spodobi. To so storili tem lažje, ker so imeli pri Vrbenovih gostilno.
Postregli so inu kar sami. Nanosili so mu na mizo meso, pečenko in1 še druge dobre stvari. Seveda pri tem niso pozabili na močo. Ko se je bratranec Hudoklin malo otešll s tem, da Je vse pospravil raz krožnika, napeljala je mamica besedo na sveto binno. Toda bratranec Hudoklin je bil trd kot oreh-koščak. Ni se dal z lepa omehčati. Čeprav je Imel obljubljeno že imenitno kosilo In povrhu še pet litrov vina, ni še pritrdil. Zarenčal je samo: »Kaj pa za mojo , pot? Ali naj bom zastonj letal semkaj?« Ko so mu mamica obljubili pošteno nagrado za pot, bil je že napol omehčan. To je izhajalo jasno iz njegovega vprašanja: »Ali ne dobim nič are?« K< mi) je bia našteta poštena ara, je končno prikimal.
Vrbenova mamica je nato kipeča od veselja začela klicati svojega Aieša. Šele sedaj je smel nadebudni birmanec stopiti pred obličje svojega-botra. Ta ga je prevzet svojega dostojanstva prijel malo za ušesa, še malo bolj za razmršene lase ter ljudomllo omenil: »Vidiš in čutiš, jaz te samo za ušesa In lase — škof te bodo pa po licih tako, da se ti bo poznalo vse življenje!«
Tako je Vrbenov Aleš prišel srečno do svojega botra.
Na dan sv. birme se je boter Hudoklin zglasil že ob Petelinjem petju na domu svojega birmanca. Svoj rani prihod j« raztol-mefitt Vibooorvl meavtii m beMduofc »Mate
pred birmo sem prišel. To sera storil Iz razloga, da dobim pred binno malo založka. Lačen že ne >bom botroval. Se manj pa žeje.n!*
Vrbenova mamica so ta rahli namlgljaj kaj hitro razumeli. Skoro na to se je šibila miza pred botrom Hudoklinom. O nje pa zalagal, mašil in basal v se, da se je kar potil. Ko se je nabasal najmanj za 14 dni, začel Je zalivati. Tudi to delo je opravil, kakor se spodobi.
Ko je bilo po dolgih naporih vse redno opravljeno, smel se je pokazati birmanček Aleš. Bil je v novi preveliki obleki in v novih pretesnih čevljih. Na levi strani svojih Junaških prs Je imel najmanj en meter dolgo belo pentljo in cel koš cvetja, vrtnega in poljskega. Boter Hudoklin je premeril s kritičnim očesom svojega birmančka od nog do glave. Na to je v znak svoje zadovoljnosti pokimal z glavo in dejal: »Pred vrati počaki, da bova šla skupaj k birmi. Med tem imam še nekaj govoriti s tvojo materjo.«
Birmanček je Izginil ter se pokorno nastavil pri vežinlh vratih. To je storil tem rajši, da ne bi zgrešil svojega botra. Le-ta je pa še za dal) časa obsedel za mizo. Najprej Je poplaknil par kozarcev in na to poklical Vrbanovo mamico.
Le-ta mu je morala najprej odšteti ostanek izgovorjene nagrade za pot. Ko se je to zgodilo, vprašal je začudeno boter Hudoklin: >All bo morebiti Aleš opravil birmo brez poprnjaka? Alt ste pobrali Aleša za kakim plotom?«
Tudi ta skromni migljaj ni šel zastonj mimo ušes Vrbanove mamice. Hitro Je položila pred skrbnega botra zadostno kovina-sto in papirno zalogo za vse morebitne, z birmo združene izdatke. To zalogo je skrbni boter hitro spravil la dejal: »Ali naj ostane ubogi Alei brez trajnega spomina na sv. birmo?« Tudi te tehtne besede niso bile bob ob stasa. Vzbanova nwntea 1« teriafcte
Iz skritega žepa tolar-križavec in ga izročila brlžnemu boiru.
Ko je bilo tako končano najvažnejše opravilo, je boter Hudoklin zvrnil še en kozarec ali pa celo trL Potem je vstal in pobral svojega blrinahčka pred vežinimi vratmi z besedami: »Sedaj pa greva!« To sta tudi storila.
V	cerkvi ni bilo nič posebnega. Birma se je vrš'la tako, kakor je bilo to že večkrat popisano. Le v cerkvi je bilo VTOče kakor v peklu. Posebno je bilo vroče botru Hudoklinu. Iz tega je tekel znoj kar v potokih tako, da je bil birmanček Aleš v resni nevarnosti, da utone v teh potokih.
Ko je bila birma srečno opravljena, šinil je boter Hudoklin iz cerkve in v prvo gostilno nasproti cerkvi. Tam si je najpo-prej izdatno pogasil svojo žejo. Ko Je bilo -to storjeno, pokazal je, da ni umazan. Tudi bir-mančku Alešu Je privoščil par kozarcev, čeprav se je ta branil. Toda piti je moral tudi 5e potem, ko se mu je začelo že kolcati.
Po ugašeni žeji stopila sta boter In birmanček med stojnice. Boter Hudoklin kupil je najprvo krvavordeč robec. V ta robec je poteiA nakupil In nabasal veliko krvavo-rdečega poprnjaka. Ko ni šlo več tega blaga v robec, je robec zavezal In ga dostojanstveno podaril svojemu birmancu. Storil je to z besedami: »Tu imaš, Aleš, vse Je tvoje, da boš pomnil, kdaj si bil pri birmi! Tu imaš pa 5e nekaj, da nikoli ne boš pozabil na svojega botra!« Pri tem je s posebnim ponosom izvlekel na dan tolar-križavec ter ga stisnil v roko svojemu birmančku.
Na to sta krenila nazaj k Vrbanovi mamici — birmanček Aleš otovorjen s svojo krv»vordečo culjo In sopihajoč, boter Hudo-klin pa že zopet žejen in tudi sopihajoč.
Pri Vrbanovi mamici se je v drugi izdaji ponovH jutranji prizor. Boter Hudoklin je jedel in pH ter za lzpremembo pil in jedel. Oboje je opravljal tako temeljito, kakor H UMI m stboi MMamtšutiA po*. >
i«
Birmanček Aleš je moral cel ta “°~vojili sedeti pri svojem botrčiu In ga P° skromnih močeh v vseh posnemati j.j6 Ko sta botTu Hudoklinu končno otLrj5io vendarle službo goltanec in želod«2, %t, mu je na misel, da bo treba proti “? pčitli' je mislil vstati, ko se nečesa domlsu- je cal je k sebi Vrbanovo mamico. ~Lrjno blia ročno pri njem in se mu prav ^,1,vazah valila. Boter Hudoklin je vzel to z ^yse lo tudi milostno na znanje in Je deia1- e(jei to je prav lepo. Toda to so samo d q. kakor je rekla lisica, ko je našla pa' M štei! Meni se tako zdi, da bi se besed spodobilo kaj drugega. AH nisem cel dan zamudil?«	„n(rie-
Boter Hudoklin je pri tem ostro P dal v oči Vrbanovi mamici. Ta ostri P0*,,,. Je tudi učinkoval. Vrbanova mamica so rali zopet seči v svoj skrivni žep -t> 1	^
ga privleči na dan gotove podobice.,* ,vC potem romale iz okroglih rok	vnw
mamice v žuljavo pest botra ilua“; ^ šele sedaj sta si bila na. čistem v vs^> ter Hudoklin in Vrbanova mamica. j„ Prvi je poplaknil še ntkaj koM* ' s: nataknil klobuk na svoje mršave j . je hotel vstati, ko se le f.očJsa sivv - . ■ „3. ?el ie mrzlično stikati po svojih zeP to dejal svojemu birmančku:	dan*;*
»Veš, Aleš, ti bi utes.uil izgan* fjrTio podarjeni ti tolar-križavec! A	-•	j jj0-i
utegnil! Gotovo ga boš Dfgubul .	j-0 bi
pa pozabil na birmo in svojega no	toiaf
bilo pa grdo! Zato je najbolje, i-e shraniti svojemu tyH'ru.«	obrazom
Birmanček Aleš je s kislim ^,oieinu izvlekel tolar Iz žepa in ga izro~
Alc*
botru
Ce kaj vemo, je dan«	pa	poč*-
že petdesetletnik. Boter Hudoklin £lva v va že v hladnem grobu. ..“, ii^nJar-krli®' hladnem gTobu menda tudi Usti	blr*
vec, ker ga Je po*abU vaMf^-*-manira.	Qra»
lSatJit
TR *% *“t> ~T> *Tfc ‘Tl ^ ^ ■*?» **T> ~irY~^fT
2a vso izraze sožalja, kakor tndi vsem tistim, ki so spremljali našega dragega nepozabnega
i
na njegovi zadnji poti, izrekamo naj iskrenejšo zahvalo. Rodbine:
2nideri!ž, Trampuš, Pretner.
Matenjavas, Kamnik, Bled.
m
EHSfrSSEBSr-fl
'""HiESSHSB
Podpisani sorodniki umorjenega
FKAMCETA SLAJPAHA
ravnatelja tovarne farm. izdelkov KoLf 1. tajnika obl. odbora Orjune
Vam izrekajo tem potom prisrčno zahvalo za sožalje.
V Ljubljani, dne 4. junija 1924.
Meta Šlajpah, sopfoga. Nežka, hčerka Franc in Marija Šlajpah, starši. -** Rodbini Vidmar, Vresna in ostali
sorodniki.
^8WBWPI
Podpisani sorodniki umorjenega
ZABIČA
Vam izrekajo tem potom prisrčno zahvalo za sožalje.
V Ljubljani, dne 4. junija 1924.
Žarko Boltauzer, višji davčni upravitelj, oče. — Fani Boltauzer, mati. — Roman, Branko. Nada, Zora, Silva, Draga, Franci, Milan, bratje in sestre.
b © & f €p 1 Ul Vodovodna suš!«
škoduje zdravju, radi tega si kupiitl pravočasno močen, fini In poceni
deiitlk
katerega pa edino dobite v veletrgovini R.Stermecki. Celje. Trgovci« engros cene. Isiotam se prodajaš letos po čudovito nizkih cenah* perilo, čevlji, klobuki, nogavice in| vse drugo modno blago. — Naročile-; cenik.
ladja m klepamvo
Franjo Dolžen
Celja
orevzema vsa v gori o-menjeno stroko spadajoča dela in popravila Naprava novih strelovodov in poprava istih
illlilfp! ililiilimlii
»liki
S1
patri
lokomobiie
2L»**h
u &a|,0
JJotorji Qj)®ka me
Lastna livarna železa Sn kovin
Krožne peč!
Stroji za
cementne
izdelke
Vsakovrstne
sušilnice
Transmisije
Mlinsko
kamenje
umetno In
naravno
K. & S. Ježekg Maribor.
Centrala: Blansko (Č S. R.).
^2jite¥alts prospekte in ponudbe!
POM ČERMI, MIZO. L y Domžalah pr! Ljuaijani
tovarna
slamnikov in klobukov
v Celju, Gosposka ul. 4.
Popiaviia se sprejemajo vsako sredo v Ljubliani, Prešernova ulic. št.fl. na dvor. Kovačevič &Tršan.
¥®lla mn@IIna
časopisnega papirja
m-se prode, -m*
Kie pove uprava lista.
Sktadššte In zastuostvo strojev za pisanje
(i nadalie karbo papir* -vrpce za sve sustave. Mali ručni „UNDER-WOOD“ u kovčegu, praktičan za putovanje
,Underwood\ Zagreb, Mesni ka ul 1
Zvezna tiskarna in knjigarna
ffolfova ul. 1	v Ljubljani	Marijin trg 8
v w .««.-*-«*.	v vv
izdeluje vsakovrstne tiskovi* ne,knjige, brošuce, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.
Moderna knjigoveznica.
u. ,	■,	netočnih	in	dragih
Ne kupujte voznih redovi
Prihodnji teden
izide po vsej Sloveniji najbolj razširjen in prlljnbljen
VOZNI RED
vseli železniških, poštnih In avtomohilnih prog v Sloveniji s kairzno karto.
Sestavi] en po uajnovejšlh podatkih
Cena samo ^ Din.
Preprodajalci popast kot pri zadnji Izdaji
Naročita sprejema
Zvezna tiskarna in knjigama
LJUBLJANA .'. Wolfavaulica št 1
inserati v (Narodnem Dnevniku* imajo velik uspeh.
Pozori
Vinogradniki, klaiarji, Jinski trgovci, gostilničarji itd.
>Arfi'Sana založba izda v letošnji zgodnji jeseni v okvirju BlOSne knjižnice” zanimivo in izčrpno strokovno knjigo
KLETARSTVO
R ••
ravllgo ie spisal odlični in po vsej Sloveniji znani strokovnjak, g vSa|elj državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. PriduUsIav Skalieky, na podlagi najmodernejših znanstvenih a°bitev in mnogoletnih teoretičnih Študij in praktičnih skušenj.
jnn!tea „KLETARSTVO“, ki bo popolnoma sistematično urejena Osi* 2asledovala vse pojave kletarstva, bo izšla v obliki velike aniefke, v ličnem tisku in bogato opremljena z nazornimi ^	ilustracijami.
in n8? »KLETARSTVO41, bo po svoji pregledni razvrstitvi snovi ta .. 8v°jl jasni in nazorni dikciji izvrstno služila kot učbenik te{»i ovne kmetliske šole In vinogradniške in kieta^ke Vin«!? ter obenem kot primerna priročna knjiga za praktične 1» 8,Mnlke. kletarje, vinske trgovce, gostilničarje in sorodne«
1924 ^notira to knjigo v naprej do najkasneje konca avgusta “ dobi za vsak prenotirsrn (broširan ali vezan) Izvod po 10% popusta od prodajne cene.
8trou enr k° Miga v dodatku prinesla razne Inserate v kletarsko In £°.spadajočih interesentov, kakor tvrdk z vinogradniškimi yinaJii!arsklml Potrebščinami in orodji, Izdelovalcev sodov, trgovcev, večjih gostiln In hotelov. Na razpolago je še prostor za nadaljne inserate po primerni tarifi, heb »M'sa tiskana v preko 3000 izvodih in se razširila pri vinogradniških in kletarskih Interesentih, bodo imeli Inserati največji vspeh.
mmMnuF™
iiuiiiiismiiiij
TopEoika
fOLTi-RB pločEuinestlh hstelj
I« Pfgško
L|u3>IIana
karlovška cesta štev. 2
lil
Naročila in inaeratc sprejema
•zna knjigarna v Ljubljani
2	Marijin	trg	št. 8.
9 °Iba Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani.
*) ?,?5
| ti v m
lasenke.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA. DOMŽALE ZAGREB, zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
OGLASI
Cena oglasom do 20 »sied Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 25 para t devštino vred.
J JW Gmotno slabejsim siojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriraniu v malih oglasih !
0-tav krvnega Dobermana, 10 • e-e :ev «tt»ega (velik)'pr> da
1-. 6.‘0 P n upravi) k dvora Ž č,
pri Kimjcsb
Ljubljana
Gosposvetska c. št. 2
prlooroča svojo bogato zalogo
pisalnih strojev
Mi strojev
za rodbina In obrt ter
ioii Koles
Styrla — DUrkopp — Orož o kolo (Waf e n ra d).
: H zastonj In fano. :
mit
m. ital
in omam zu Rn; Ut i&zu
di ligo pohištvo p<» nizki cc-t nnptodui. pit Ivan Kara st Vvi mittjtf. 76 pu Ltubl an ._
LMaiiii
s ceiiin inventar|Bm, na jakv prometnem kralu v Mar-boru se iad' bolezni ugodno proda. Stanovanie takoj na razpolago. Poizve sepng Andiei-u Sosič u. Maribor' TrdTova vil. št. 3
lin' Sele
znamka »Puch« 3 HP se cen-Pioda. Ogleda se v trgovini
Tržaška Cestr 4
ffil: Razno
MUrM!
ta ;’0 ^to iij, ve esepni' od 1? d<- "5. BVUuVta Sv Od. v na jem -t -1 ■■ vi a cm a n-' sr)n šču m tud’ niansi vinotoč InIVru.aci.e tiaie med 11 in 12 mo dopoldne lavnaielistvo velesmim-skVgo urada.
enonadstropna Z gostilno In mesarilo v industrijskem kraiu Slovenite ter mesarija na Hrvat-sitem v prometnem kraju. Kas‘vo v upravi Psta
, lij
eno boljšo pet vrstno harmoniko.
tvrdke Luba« popolnoma v dobrem staru. Pri Štefanu. Pot v Rožno dolino 34, Ljubljana.
m*lo rabljen. ,na peresih s sor • ter mlekarski Votlček na pere sih se ceno proda. Stanko B<>-i'4, kovač. Brezovica pri l.tub.
Tara« L in 11. i
v nemškem prsvodn se cepet dobi v Zveenl lcmlgarni, Ljub
Ijana. Marijin trg 8. Cena konkurenčna.
!0.000 jjiu proti odstonu sta bene parcele. Ponudbe pod šifro »Sigurno« na upravo lista'.
Službe II
ki zna o šivati po-teljne odete (sovtic) na stro) se spiejiueju tako). Zngrtbačka induspija po-pluna Zagreb. Gnje» n 23.____________
lina.
teli mesta pti kakem bolišem vdovcu ali priletnerii gnspodu kot gospodinj« Gre tudi k vdovcu t mrdlm' otroki* Zna drbrn kuhati, Or>ravl|ati go- 'od-n s.t;-dela in š v.iti. Ponudbe naj -c pošdiaio upravi lista uod silit) »Skrbna gospodimn«
•Vent. trg, sotrudnik za špeee rltsko stroko voiaščine prosi išče primernega mosta natrate v L|ubl|ani Ponudbe le poslati na upravo lista pod šifru .,Ag‘ len *.
Kiiiiisiinia
ab«olveptin|a 2. razr. trgovske šoie. zn.ožna vseh pisarniških dei stenograiiie in stro|epis)a, poštena, iz siiomašne družine, Želi v-topiti kot prodaja ka v trgovino t mešanim blagom v musto ob fia deželi. Ima ll,s letno praks«, z dobi mi reie-tvneamt.
Valena vseti det v Skromni jr in- 'b'. bi bila v izi en uradnem ins i lahko podpora a.ospudinii Zniednu b i-pravlial« vsn pisarn.ška deia.
7. .časno retlekttra samo nn oskrbo v hiši. Pozneje po dogovoru.
Ponudbe na upravo lista pod št „11.001“.
dobra absoiventinia ..Slovenski trgovske šnle“išfeme<)tav Lmn-itani Gre za par mesecev brez-•tlačno Ponudbe nod 1’isamiikn
mnč“ na upravo list..
PeitsKtiM
nemško francoskega, po možnost; tudi srbskega korespon-denta, stenografa in strotepisc* m izvozno trgovino iščemo. Istotam se spreime mla|šr človek. dober poznavalec gi b ir Vešč sušenju m kupovanju isifh Piedni st ima oni. ki ume dobro sušiti »ad|e in napravljati . f rineie" olupitene slive) —• Hrana n s;an->viin e v hiši.
onudbe s spričevali in zah tevo plače te po»!ati na N. A. Jovanov č, Valtevo, Srbiji ;
M oradni
upokio.en. (samec) srednje starosti s tehnično naomazbo išče službe zastopniaa ali upraviteltft uri kakem ludustritainem, kopa-iiškein. ali večie ekonomskem pod.eiju. Ponudbe se prosi pod •Zanesljv In uporaben« n« upravo is'a.
ooštenih starišeV, ae »prejme tako) po dogovoru Hmna in stanovanje v hiši. Pavel Bohinc ie.ltarski meisier, Tržič št. 126.
išče primerne siužb,-. natrate pri stareišemu sani-kemu gospodu tire iudi K vdo cu e 1 — 2 otroki-m-.. N« t“p tnkbi Cetn. ponudbe pod šilro »Vaičn gospodmu« nn. upr. tega ust«.
popolnoma samosti. i»n i»4« stužbe za tasot mn pozneje. '■— Ponucibc pod , Pek" na upravo Isia.
HjDopisill
Zsania 1
mlad. žendavmeri)skt podoficlt tadi evemuelne po*no;«» Ženitve. Dopisi nat se pošl)«to pod . Srečna bodočnost" —na
upravo lista
Lep, črn
premog
s 4—SdOO kalorij, Iranko Ormož tona a Din 300 prodata Slovenska pre-■ncjjfokopna družba z o. z. v L ub! am, Wolfova ulica štev. 1.
ČEŠKA INDUSTRIJALNA IN GOSPODARSKA BAMKAt
Telefon Št 104.	«■	I	lielmlfCkimS	fti	Brz.	nasicv	IftDliSi	▼
Dodralnica v Ljubljani« Marijin trg S. Br*.i»a*icv indusl.
Delniška glavnica in rezerve cca Kč 290,000.000 —.	Hranilne	vioge na knjižice -n tekoči račun Kč J,l. d.000.000 — ”
Centrala v Pragi, na Prikope 35, 67 podružnic V vseh ¥®čilh icraflh Čehosiovaške republike. — Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaja vse bančne in borzne !_______________ _______________________________________________________________transakcije kar najkulantneje.
Državne žeijeznlce Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca direkcija Zagreb.
U Zagrebu, dne 2. juna 1924.
Broj 25.050/1-1924.
Oglas.
Jeffimba
za izradu, isporuku te montažu gvozdenih konstrukcija mostova u km 35.9/10, 38.8/9, 42.4/5 i 72.5 6 pruge Osjek — Našice.
Generalna Direkcija državnih željeznica rešenjem G. D. broj 15694 od 28. maja t. g. po-ništila je ofertalnu licitaciju, koja je po pred-rnetnoj isporuci održana 10. maja 1924. kod pot-Pisane direkcije te se stoga na osnovu čl. 86-98 zakona o drž. računovodstvu od 6. marta 1921 i njegovih izmena, ovim raspisuje druga pismena ofertalna licitacija za izradu, isporuku i mon-tažu gvozdenih konstrukcija za mostove u km 35.9/10, 38.8/9, 42.4/5 i 72.5/6 pruge Osijek — Našice u aproksimativnoj ukupnoj težini od S50 met. centa.
Za izvodjenje radnje i isporuka vrediče »Uslovnik za izgradnju i dobavu gvozdenih konstrukcija za mostove.«
Obrazac ponude te načrte Generalnog projekta mogu se dobiti uz cijenu od 50 Din, kod ootpisane direkcije, odelenje I., soba broj 69.
Ponude moraju biti snabdevene taksenom markom od 100 Din te se imadu poslati u za-pečačenom omotu sa vanjskom oznakom:
»Ponuda za izradu, isporuku i montažu gvozdenih konstrukcija za mostove u km 35.9/10, 38.8/9, 42.4/5 i 72.5/6 pruge Osijek - Našice, na raspis broj 25050/24 1924 od ponudjača N. N.«
Ponude imadu biti predane neposredno od ponudjača ili njegovih opunomočenika zastup-nika 1 to izmedju 10 — 11 sati pre podne na dan licitacije 20. jula 1924. na ruke predsednika komisije za licitaciju a mogu se ponude poslati i putem pošte na naslov Direkcije drž. željeznica u Zagrebu odelenje za održavanje pruge no iste moraju stiči kod potpisane direkcije naj-kasnije do 11 sati pre podne na dan licitacije, jer inače neče se kasnije prispele ponude uzeti u obzir.
Licitacija biti če održana u 11 sati u sobi 69 potpisane Direkcije.
Svaki ponudjač dužan je položiti kauciju od 40.000 Din, odnosno 80.000 Din, ako je strani državljanin i to na blagajni potpisane direkcije, a najkasnije do 10 sati prije podne na dan licitacije, bilo u gotovom novcu ili valjanim vrednosnim papirima po §§ 88 Zakona o državnem računovodstvu. Garantna pisma novčanih 2avoda, koja se po tač. 4 §§ 88. gore spome-nutog zakona priznaju kao privremena kaucija kod licitacije, moraju biti registrovana kod Ge-oeralnog Inšpektorata Ministarstva Finansija.
O položenoj kauciji izdat če blagajna »Re-vers«, koji se mora pokazati predsedniku komisije za licitaciju.
U ponudi treba postaviti cijene tako, da budu stalne (fiksne) obvezatne za svaki slučaj porasta cijena, bilo materijalu, bilo radne 'snage.
U raspravu če se uzeti samo one ponude fcoje če biti stavljene bez ikakve primetbe.
Nadmetač ima da uruči predsedniku komisije pored svedočbe o svojoj nadmetačkoj sposobnosti, ispostavljenu po komori, takodje uve-renje da je takav ili slični rad izvršio, te sve-dočbu poreznog ureda, da je platio porez za te-kuče tromjesečje.
Ako se ponudu šalje putem pošte onda se onaju gore označeni dokumenti priključiti ponudi
Naročito se upozoravaju licitanti, da mora-|u na dan licitacije potpisati izjavu, da poznaju sve uslove, i da pristaju na nadmetanje pod tim uslovima. — Ako se pak ponuda šalje putem pošte, onda mora ponuda tu izjavu sadr-žati,
fz Direkcije državnih željeznica Kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca.
Naiceneiše nove in rabljene
pisalne stroje
v ipacljalnl mehanični delavnici za popravo pisalnih
ratanskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
šelenburgova ulica 6.|l.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. 000000000000000000
liilPi!
ZA POLETJE
na zalogah to var en čevljev
PETER KOZINA & CO.
lllUitiUUaUluutililiuliMlUlUUlliUUlUUluuUlUUUUUl.iUUiUUaiUUUUUUlUUIIUUiiiui
NAJNOVEJŠI IZDELEK TOVAREN SO NAJFINEJŠI ČEVLJI ZA'
GOSPODE IN DAME PO NIZKIH CENAH
^sfianiin,
PRODAJAJO SE
PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH
BELI ČEVLJI
IN SANDALE
Najceneše
strešno
kritjel
Na željo se pošlje takoj popit in ponudba!
Združene opeharile: Ljubljana
preje Vidic-Knez, tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
ZIDNO OPEKO
skupščine delničarjev od TI. maja 1924
aJli Ja................................“	‘
S sklepom
sta se zedinili Jadranske banka d. d. in Podunavsko Trgovačko Akcionarsko Društvo Beograd In bosta nadaljevali skupno delo pod novo firmo
i
Podružnice banhe:
BLED
CAVTAT
CEL3E
DUBROVNIK
ERCEGNOVI
3ELSA
KORČULA
KOTOR
KRANJ
Popolnoma vplačani kapital znaša 120 miljonov Din. Bantlfl snreienm: Hraniln8 Proti najboljšim obrestim;
——S- iSS. bavi se s kupovanjem in prodajo deviz in tujih valut; kupovanjem in prodajo vrednostnih papirjev; eskontuje menice in vrii vse bančne posle najkoiantneje; oba vij a komisij on eln e blagovne posle.
Afillranl zavodi so:
V OSUEKU: Slavonska Agrarna Štedionica, Osijek
V MURSKI SOBOTI: Hranilnica Murska Sobota FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St.,
New York Gty.
Glavni korespondent za 3uino Ameriko:
BANCO YUQOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas.
jAk.
PodronicB banhe:
L3UBL3ANA
MARIBOR
METKOVIČ
PREVALJE
SARA3EVO
SPLIT
ŠIBENIK
ZAGREB
Do preselitve v novo palaio, vogal Kralja Milana In Mlloia Velikega ulica, bodo poslovni lokali Jadransko-Podunavske Banke zaiasno v Kralja Milana ulld itev. 43 In Knez Mihajlovl ulici Stav. 12.
AVTO-VOZI
BREZ-BENCINA
KURI-Z-OGUEM
ZAHTEVAJ - PROSPEKTE
3UGO-HAG
L3UBUANA-BOHORIiEVA-UL.-24
TEL.-560
mncci
Gumi za cepljenje trt
Peronospora cevi, jamCeno novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti, mmmm—mmm
Mitram mile.
■u1
Vafno za trgavce.
Tovarniška zaloga:
Zdravko Krajnc - Celje.
mil
»Vi K \ \k *,«. i, i, •; • i.», • *,». *.»;»:	l
Umetna gnojila
prvovrstni rudninski super-fosfat, superfosfat iz kostne moke ter razna mešana gno* jila po naj nižjih konkurenčnih cenah dobavlja tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
Vodne turbine,
vsakovrstne in automatične rCSUl^^JJ vse najnov. konstrukcije, izdeluje in dOi pod ugodnimi pogoji
Inž. F. Schneifer
Škofja Loka (Slovenija)
Poseti inženirja, osnovni načrti in prof*^ brezplačno.	___
- ■ .-.i. i ■— m—,	--
Inštalacije.
Telefonske centrale, hišni telefoni, zV° električna razsvetljava.
Ivan Bosatal	.
Ljubljana, Kongresni trg 5*eV' '
(poleg nunske cerkve) *
Trgovina in zaloga:	^
Instalacijski msterijal, moforjl, telefonski ap*Ji»|ik ** dernl lestenci In svetilke, n: Velika zalog« 5’ klavirja In pianine.
MERAKL ^
BOJE. MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EHJ*-KISTOVE 13AMAČNO CISTI FIRNIS NA3B°m KAKVOCE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA	.	-
MARIBOR NOVI Sfp
PODRUŽNICA	SKLADI5”
TVORNICE:	*
L3UBL3ANA- MEDVOP'
Utemeljeo 1870
Tovarna umetnih brusov in 0 priporoča v nakup svoje. sV# tovni glas uživajoče iidelke*
c nV
Swaty-kamen, znamke »Alumln«< ty-kamen »Diamond* in »Swatya«. po-še povlačilne kamne za britve, nadalje g3 vlačllne kamne za orodje, Swaty'“‘~ »Rapid« v vseh zrnatih vrstah in »v kamen »Grizlith«, kožne kamne *a ^ nitev kurjih očes In trde kože ter l"Lge. nohte >Swatyn*. brusne kamne ** zaznamke »Swatyn», iz Izvrstne brnso6
Veliko skladišče pravih belgijskih k3®,, nov in odlomkov, kakor tudi «;IaduD njj, Carborundum-pJošč vseh mer to zrn. Najboljše žagine brusne pložM TrT-*na velikostih In dveh jakostih. V sakov* brusilna in likalna sredstva In končno ravni brusni kamni ter drčalnlkL
Pisarni: larliior. Maistrovi ulica
f TRGOVSKA
g
PODRUŽNICE:
i
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenigradec Slovanska Bistrica
BANKA D. D., LJUBLJANA
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL In REZERVE Din 18,300.000*-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzoiavi: Traovska.	Telefon:	139.146. 458.
EKSPOZITURE:
Konjice
Meia-Dravograd