USPEH FINCEV
Italija in Rumunija zagrozili Rusiji, da bo njena ekspan-zivnost proti zapadu zadela na odpor. — Ogrski zun. minister na konferenci v Italiji. — Rumunski kralj povdaril, da ostane Besarabija pri Rumuniji.
Benetke, Italija. — Od
dveh strani, namreč od Italije in od Rumunije, je bilo koncem tedna izrečeno svarilo sovjetski Rusiji, naj drži roke proč od jugovzhodne Evrope, češ, da bo zadela na odločen odpor.
Za svarilo od svoje strani je uporabila Italija priliko,ko •se je v Benetkah vršila konferenca med njenim zun. ministrom Cianom in ogrskim zun. ministrom, Csakyem. Ni se sicer izrekla direktna grožr nja Rusiji, pač pa je bila ta konferenca sama nekak svarilni opomin. Glavni namen obiska ogrskega ministra je bil namreč ta, da se v podonavskih državah ustvari in u-trdi skupna fronta proti so-vjetom. Odkar je namreč Rusija zasedla vzhodni del Poljske, je Ogrska dokaj nervozna, kajti s tem je dobila skupno mejo z Rusijo in upravičeno se boji, da bi Rusija ne zahtevala za se Rutenije, ki je bila prej del Čehoslovaške, ki pa jo je pozneje zasedla Ogrska. Ker je Italija «nako zainteresirana v tem, da prepreči rusko ekspanziv-
nost proti zapadu, kakor jo
Ogrska, je razumljivo, da je bilo razmotrivanje, kako naj se to doseže, glavna točka na o m e 11 jeni konferenci. Predvsem je Italiji ležeče na tem,da posreduje za poravnavo raznih sporov med balkanskimi državami samimi, da bi te lahko ustvarile skupno fronto proti Rusiji.
Drugo svarilo Rusiji pa je bilo izrečeno od rumunskega kralja Karla. Ta je točasno ponovil svoje grožnjo, ki jo je povdaril že pred dvema tednoma, in ki jo je pozneje izrekel tudi rumunski • min. predsednik Tatarescu, namreč, da bodo Rumuni prej umrli, k a k 9-r pa prepustili Rusiji Besarabijo. Kakor se zdi, je Rumune ojunačil odpor Fincev, da so se tako odločili za obrambo Besarabije. Pred nekaj tedni so bili namreč skoraj pripravljeni, prepustiti takorekoč brez boja Rusiji to provinco, ki je bila do svetovne vojne itak pod Rusijo. Zdaj, kakor s« zdi, bodo imeli Rusi težje delo, ako jo bodo hoteli zasesti.
JUNAŠKI DEČEK
Warren, Ont. — n iet stari Leo Bibeau brez dvoma za^ služi hrabrostno »medaljo bolj kakor kak "junak" na bojnem polju; deček namreč ni pobijal ljudi, marveč jih je reševal. V njegovem domu je zadnji petek izbruhnil požar, bržkone od preveč razgrete peči, in deček je skočil skozi plamene v gorečo hišo, da je rešil ostale člane družirite. Mater in dve sestri je odpeljal na varno, dva manjša otroka je vrgel skozi okno ljudem, ki so jih prestregli, in končno je sam skočil navzdol z najmlajšim otrokom v naročju ter varno pristal v snegu.
PREMEMBE V ANGLVLADl
Vojni minister odstavljen od svojega mesta.
London, Anglija. — V angleškem vladnem kabinetu je min. predsednik Chamberlain izvršil koncem zadnjega tedna veliko izpremembo, ki se smatra naravnost kot senzacionalna. Odstranjen je bil namreč dosedanji vojni minister Hore-Belisha in na njegovo mesto bil imenovan Oliver Stanley. Uradno se o pre-membi ni izdalo nikako pojasnilo, toda ugotavlja se, da se je IIore-Belisha spri z višjimi generali in, da so ti pritisnili na njegovo odstranitev.
--o-
ZALOŽILI SE s KAVO ZA NEMČIJO
Pariz, Francija. — Tudi v Franciji je.vsled vojne postala kava dokajšnja redkost in morajo ljudje varčevati z njo, Tekom tega tedna pa si je bodo lahko privoščili po mili volji, in sicer na račun Nem-
MEGLENA PRIPOROČILA
Republikanci zopet povdarja-jo, da se mora štediti.
cev. Pred kratkim je bilo namreč zajetih na neki nemški tovorni ladji 4,000 ton brazilske kave, namenjene za Nemčijo. Ta plen je bil zdaj razdeljen med prebivalstvo širom dežele, toda prej so se vojaške zaloge dobro natrpa-le- ___ J
ANGLIJA POŠILJA ŠVED-SKI OROŽJE
London, Anglija. — Iz raznih vplivnih krogov 'ise trdi, da pošilja Anglija orožje in municijo na Švedsko, poleg zalog, ki jih istočasno odpravlja na Finsko. Pred kratkim se je sklenila med Anglijo in Švedsko trgovska pogodba, ki baje vključuje tudi vojaške zaloge.
italija"dobi živilske
KARTE
Chicago, 111. — Kakor kaže, bo glavna točka republikancev pri letošnji volilni kampanji, katero bodo pov-darjali, zopet ta, da se morajo znižati vladni izdatki in izenačiti proračun. V takem smislu je vsaj govoril zadnji petek tukaj senator R. A. Taft iz Ohio, ki bo eden kandidatov za predsedniško nominacijo na republikanski listi. Kakor razni drugi republikanci prej, se je tudi Taft zdaj ognil pojasnilu, kako naj bi se skrbelo za milijone brezposelnih, ako bi jih nehala vlada podpirati. Glavno jim je, da se prihrani dolar, četudi ljudje pri tem stradajo. — Dokaj demagoštva je bilo v Taftovem govoru, ko je s silnim povdarkom omenil, da vl$da potroši vsakih 24 ur 10 rriilijonov nad dohodki. Pokaaal je pj:i tem le na veliko , št4'ilko,.dočim, .ako bo pogleda i od druge strani, se vidi, da pride teh izdatkov na vsakega prebivalca povprečno le nekaj nad 7 centov na dan.
\ LADJEDELNICE ZAPOSLENE KOT ŽE DOLGO NE
Philadelphia, Pa. — Obrat v tukajšnjih ladjedelnicah je točasno tako živahen, kakor ni bil že dolga leta, namreč od časa svetovne vojne. Se celo več ljudje je zdaj tukaj zaposlenih kakor med vojno. V delu ste dve novi veliki bojni ladji, ena od njih 45,000 tonska "New Jersey," ki bo največja ladja v zgodovini Amerike, ter dve manjši; v popravilu pa je večje število rušilcev.
Rim, Italija.
Nevarnost,
ANGLIJA KUPI TUKAJ ŠEST LADIJ
New York, N. Y. — Zastopniki Anglije so ukrenili potrebno, da kupijo v Ameriki šest trgovskih ladij, ako bo to seveda dovolila ameriška mornariška k o m i s i j a. Ladje, za katere gre, so vse manjšega tipa, nobena nad 6,100 ton, in zgrajene v 1919 in 1920. ■
-o-
AMERIKA IZREKLA SVARILO ANGLIJI Washington, D. C. — Dr, žavni tajnik Hull je razodel zadnji petek, da se je angleški vladi poslala zadnji mesec svarilna nota, naj bo previdna pri tem,ko lovi po morju ameriške ladje ter jih vleče v svoja pristanišča in pregleduje. V noti se je povda
da se pojavi ostro pomanjkanje živil, je postala tako resna, da se bodo tekom teh dni pričele izdajati živilske karte, kakor se je objavilo zadnji petek. Istočasno se je sporočilo, da se bo od 10. ( februarja naprej lahko dobila tudi kava, katere prodaja se je ukinila kmalu po izbruhu vojne, ko se Italija ni mogla sporazumeti z Brazilijo glede nove pogodbe.
VSAK PO SVOJE
Providence, R. I. — Ver_ ska sekta Cerkev Boga ima upeljane take krstne obrede, da se pri njih odrastli kr-ščenci na prostem docela potope v vodo. Zadnji petek se je vršil tak krst in trije kandidati za sprejem v cerkev so si morali prebiti led, da so mogli v mrzli vodi zadostiti predpisom.
rilo, da bo Anglija odgovorna za vso škodo in. za izgubo, ki bo s tem v zvezi.
PO KATVSVETV
—	Washington, D. C. — Kljub temu, da škofje in duhovniki stalno povdarjajo potrebo katoliške vzgoje, je število otrok v katoliških šolah od 1930 naprej stalno padalo, da se je zmanjšalo za skoraj 200,000. Točasno je vi teh šolah skupno nekaj nad dva milijona otrok.
—	New York, N. Y. — Protestantovski pastor J. H. Ilolmes je v nekem nedavnem govoru dal izredno priznanje katoliški cerkvi. Povdaril je namreč, da je katoliška cerkev, ki je največja verska oblast na svetu, stalno na delu, da najde pot do miru.
—	Washington, D.C. — Pri štetju prebivalstva, ki se bo vršilo to leto v Zed. državah, ne bo vključeno vprašanje, kaki veri kdo pripada. Število verskih skupin je apeliralo za vključitev te točkfe, a se jim ni ugodilo.
—	Rim, Italija. — Bivši škof v Gdansku, E. O'Rourke, ie postal redovnik. Stopil je tukaj v kongregacijo mari-janskih očetov. Škof je po rodu Irec in izhaja iz aristokratske družine, ki se je štela med pleinenitaše.
-o-
NOVA VLADA V BELGIJI
Bruselj, Belgija. — Min. predsednik Pierlot je zadnji petek objavil sestavo novega vladnega kabineta po resig-naciji prejšnjega. Kaj je 'bil Vzrok resignaciji, se v poročilu ne omenja.
Širite in priporočajte H«: "A merikanuki Slovenec'31
OPOZORILO
ZAPADU
Skandinavski državi zagotavljate, da si ne boste pustili kršiti svoje nevtralnosti.
Kopenhagen, Danska. —
Časopisje v obeh skandinavskih državah, Norveški in Švedski, je v nedeljo povdarjalo, naj si nobena velika velesila ne stavi upov, da bi lahko uporabljala katero teh dveh držav kot bazo, od koder bi mogla napasti kako drugo državo. Norveška in Švedska, zatrjuje časopisje, ste nevtralni in nameravate taki tudi ostati, četudi bi morali to svoje stališče braniti z orožjem.
To zatrdilo časopisja je bil nekak neuraden odgovor na svarila, ki jih so izrekli nekateri nardjski krogi, namreč, da bo Nemčija smatrala kot kršitev nevtralnosti, ako bi skandinavske države dovolile Angliji in Franciji prevoz orožja in vojaštva preko svojega ozemlja v pomoč Finski; v tem slučaju, so povdaril i naziji, bi morala Nemčija aktivno poseči vmes.
Verjetno je, da boste skandinavski državi držali to zagotovilo, kajti zavedate se velike nevarnosti; da bi utegnila postati njih zemlja glavno bojišče med zapadnima državama in Nemčijo, ako bi z dovolitvijo prevoza orožja dali Nemčiji povod, da napade katero od njih. V tem slučaju bi obstojala velika možnost, da bi se vojna z zapadne fronte, kjer je itak na mrtvi točki, prenesla na sever.
Iz Jugoslavije
Borba s konjskimi tatovi na Dolenjskem, katelri so bili za-sačeni, ko so hoteli odpeljati konje iz hleva. — Nekaj podatkov o ljubljanski univerzi, druge vesti.
-L
V ŽEPU MU ROKE ZAMRZNILE
Chicago, 111. — Z rokami v žepu je stal zadnji petek ob jezeru neki E. E. Jack in gledal na vodo, kako se je na njej delal led. Nagnil pa se je preveč naprej in padel v jezero, pri čemer se mu je vdii tanek led. Dva mimoido-ča sta videla nezgodo in Jacku takoj pomagala; izvlekla sta ga iz vode in od^ nesla v bližnjo hišo ter poklicala policijo. Ko je ta prispela, je našla, da mož ne more vzeti rok iz žepa; tako trdno so se mu primrznile tamkaj, da so mu morali policisti prerezati hlače, da.so ga rešili.
Zasačeni konjski tatovi
Novo mesto, 11. dec. — V pretekli noči so imeli v Grob-Ijah pri Št. Jerneju redek obisk. Kasno v noč sta se v bližini vasi pojavila dva neznanca, ki sta govorila hrvatsko narečje. Tujca sta vpraševala ljudi, ali ima kak posestnik v bližini na prodaj lepe konje. Ker ju ni nihče poznal, so bili ljudje oprezni in jima nihče ni hotel povedati kaj gotovega. Okrog polnoči sta se tujca vtihotapila v Groblje, kjer sta smuknila v- konjski hlev posestnika Korošca. Z nežnim glasom sta pričela nagovarjat^ domača konja, ki sta pri vstopu tujcev v hlev veselo in glasno zarezgetala. Neznanca sta hitro skočila k jaslim in pričela gladiti plemenito žival. po glavi In grivi, istočasno pa tudi odvezovati uzde od jasli. V trenutku, ko stat konja 0-krenila od jasli in trdno prijela za povodce da bi ju odpeljala iz hleva, jima je zastavil pot domači sin Janez in pričel strahovito udrihati z gorjačo po obeh. Eden izmed tatov je takoj obležal s krvavo glavo na tleh, dočim se je' drugemu posrečilo pobegniti v noč. Janez je to noč slučajno ležal v hlevu ter videl početje obeh tujcev. Ker je bil pobiti neznanec hudo ranjen, so ga Koroščevi naložili na voz in odpeljali k zdravniku v Kostanjevico, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa dal prepeljati ranjenca v bolnišnico v Brežicah. Ko je vozil Janez neznanca v Kostanjevico, je srečal orožni-ško patrolo in ji povedal kaj se je pripetilo. Orožniki so ob tej priliki ugotovili, da je hudo ranjeni tat 33 letni Mustafa Aladič iz Imotskega pri Ercegnovem, njegov pobegli tovariš pa Josip Mencilj iz Samobora.
' ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Slika kaže, ko si finsko vojaštvo ogleduje veliki, dvojnomotorni ruski aeroplan, ki je bil izstreljen.
Dvajset let ljubljanske univerze
Ljubljana, 12. dec. — Ta teden se pripravljajo slovesnosti v proslavo 20 letnice 'ustanovitve ljubljanske univerze. Naša najvišja znanstvena ustanova je v dvajset letih svojega obstoja doživela tudi velik razvoj glede na število slušateljev. Prav v letošnjem letu je prvič preseglo število vpisanih slušateljev in slušateljic 2000. Ker je sedaj tudi naknadna in-skripcija zaključena, je že določeno točno število vpisanih. Je sicer verjetno, da bo do konca semestra še nekaj novih vpisov, vendar ne mnogo. Vsega skupaj je doslej vpisanih v zimskem semestru 1939-40 2108 slušateljev in slušatelj ic. Na filozofsko ia kulteto se je vpisalo 228 slušateljev in 218 slušateljic. Na tej fakulteti bodo slušateljice
kmalu prehitele moške. Na juridični fakulteti, ki je najmočnejša fakulteta, je vpisanih 545 slušateljev in 120 slušateljic. Tehnična fakulteta ima le nekoliko manj vpisanih kakor juridična, namreč 619, in sicer 579 slušateljev in 40 slušateljic. Na medicinski fakulteti je vpisanih 131 slušateljev in 56 slušateljic. Ta fakulteta ima tudi najmanj vpisanih. Na teološki fakulteti pa je vpisanih 191 slušateljev.
Praznik katol. d tja št va v Novem mestu
Novo mesto, 11. dee. — Praznik Brezmadežne je bil za novomeško katoliško dija-štvo posebno velik praznik, Ta dan je namreč dijaška Marijin 1 kongregacija slavila 30 letnico svojega obstoja. $ tridnevnico so se pripravljali na ta dan, na praznik je pa prišel s a m ljubljanski škof Dr. Gregorij Rozman in daroval slovesno sv. mašo, med katero so kongreganisti pristopili k m i z i Gospodovi. Kongregacija šteje 220 dijakov in 60 dijakinj, katerim se je ta dan pridružilo še 60 dijakov in 30 dijakinj.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Barbara Uranič, rojena Pletnar, vdova po ključavničarskem mojstru stara 77 let. — V Krašnji je u'mrla Alojzija Drolc, stara 45 let. — V Mozirju je umrla Amalija Špes, ki je skoraj 50 let služila pri Puncerjevih. Stara je bila 69 let. — V celjski bolnici je umrla Lizika Per, uradnica iz Šoštanja stara 31 let.
Nesreča
Blaž Pal, 59 letni posestnik iz Jurovc, občina Sv, Vid pri Ptuju, je hotel na cesti zadržati splašenega konja. Pri tem je padel in se nevarno poškodoval, da so ga morali oddati v ptujsko bolnico.
-o-—-
Pod vlak je skočil
Ko ,je \'ozil nekega večera osebni vlak iz Celja proti Rogatcu, se je v Zavodni pri celju vrgel pod kolesa vlaka 16 letni Franc Prime, dijak 6 razreda celjske gimnazije. Bil je na mestu mrtev. Za vzrok dejanja navajajo duševno razrvanost.
Lepa starost
V Središču še živi ženska, Terezija Curinova, ki je % lansko leto septembra meseca prekoračila 103 leta. Rojena je bila v Vodrancih leta 1836. Da je dočakala toliko starost, pravi, da je vedno zmerno živela, malo jedla, malo pila. Bolna ni bila nikoli v svojem življenju, dasi je težko delala.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH«
2	T Ime Jezusovo
3	S Genovefa
4	C Tit, škof
5	P Simeon +
6	S Trije Kralji
7	N Sv. Družina
8	P Severin
9	T Julijan 0
10	S Pavel, pušč.
11	Č Teodozij
ŠTEV. (NO.) 5.
TUetlo: Za vero in narod — ta pravico in retnieo — od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P, DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
LETNIK (VOL.) XLIX.
AMERIKANSKI
PRVI SLOVENSKI LIST Si AMERIKI
CHICAGO, ILL., TOREK, 9. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 9, 1940
LOVENEC
Dvojno svarilo Rusiii - Skandinavna povdarja nevtralnost
Amerikanski Slovenec
Dogodki
ned Slovenci po . Ameriki
The first and the Oldest Sloven# Newspaper in America. Established 1891. Published by:
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leu 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po prtumikih.
t	Izdaja in tisk«:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cerrnak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Slovenci v javnih uradih
Chisholm, Minn. — V odboru mestnih koncilmanov je izvoljen za podpredsednika odbora koncilmanov Mr. Leo Baiudek.Mestnemu županu na Chisholmu so določili mesečno plačo $40. Ta služba seveda zahteva le delni čas. Druge službe, ki zahtevajo poln čas oseb, so seveda plačane višje. Aldeimanj imajo pa po $25. na mesec. Gazella Mlač-nik, Slovenka je nastavljena kot brzopiska (stenografi-nja) in ima $90. na mesec.
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
NaroEnina:	Subscription:
2a eelo leto _	, ..........For one year_______$5.00
Za pol leta___2.50	For half a year----- 2.50
Za četrt leta______1.50	For three months ---
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto _____$6.00	For one year--$6.00
Za pol leta__3.00	For half a year -- 3.00
Za četrt leta________1.75	For three months--1.75
Posamezna številka_____3c	Single copy---------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis« brez podpisa se ne ozira— Rokopisov ured-•ištvo ne vrača.	_
Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Novi uradniki
Gilbert, Minn. — Pri društvu sv. Jožefa, štev. 20. KSKJ. so bili izvoljeni: John Ocepek, predsednik,Matt Ma-rolt, podpredsednik, John Novak,tajnik in John Godič, zapisnikar. Blagajnik pa je Joe Germ. Nadzorniki pa so Mike Semeja, Frank Lopp in John J uhan.
Preobrnjena gesta
Marsikdo si je že postavil plemenito geslo, ki bi naj mu svetilo kot bodrilo in vodilo na njegovi življenski poti. Toda čim dalje je šla njegova pot, tem bolj je pešala vnema za vzvišene ideale, tem bolj je bledelo bodrilno geslo iz mladih dni. Tako poedincf, tako pa tudi ljudska in politična gibanja. Kje je n. pr. danes po 20 letih Sovjetija od dni, ko je še poizkušala uvesti "ascetičen komunizem", v katerem naj bi vsakdo delal po svojih močeh za skupnost, za plačilo pa dobil od države le toliko, kolikor bi potreboval za življenje! To lepo načelo pa je v teku let bilo ob dotiku s trdo življensko stvarnostjo popolnoma preobrnje-no. Danes je tudi v boljševiški Sovjetiji splošno uvedeno tolikokrat prekleto "buržujsko" in kapitalistično načelo, da je vsak plačan po pomenu in vrednosti svojega dela; torej dobi navaden delavec 400 rubljev, inženir, nadzornik, višji uradnik pa 2.000—10.000 rubljev mesečno . . . Tako izgube ideali na svojem blesku in sijaju in žive kvečjemu še v propagandi; praktično pa je za njimi ostala komaj kaka sled.
Pa to se ne dogaja samo komunistom, isto usodo doživljajo tudi ideali velike francoske revolucije! Tudi francoska revolucija je pred 150 leti mislila, da je za vse čase utisnila svetu novo podobo. Mislila je, da bodo za večne čase iz družbe izginila ona socialna'zla, ki sO Francijo pri-tirala do revolucije in da bodo nova načela, ki so jih revolucionarji postavili, za vedno blestela nad vsakim političnim in državnim programom: torej mesto osebne odvisnosti — svoboda, mesto socialne neenakosti — enakost, mesto medsebojnih sporov in prepirov — bratstvo! Celih 150 let so te človečanske zahteve, bile res temelj vsake ustave, vsakega političnega programa, ki je hotel odgovarjati zahtevam kulture in civilizacije. A tudi ta ideal je zbledel. Prva je bila Sovjetija oziroma boljševizem, ki je načela o svobodi, enakosti in bratstvu razglasil za "meščanski predsodek" in vrgel francoski revolucionarni program v ropotarnico. Za njim je javno in brez sramu isto napravil fašizem zlasti pa nemški narodni socializem, ki s ponosom poudarjata, da sta zavrgla načela "zlagane demokracije". Postavljajo se nova načela; nov program, ki naj ima vekotrajno vrednost: prvenstvenost proletarskega razreda in razredne borbe, ki vodi do paradiža na zemlji, prvenstvenost države in njene vsemogočnosti, prvenstvenost plemena in krvi! Novi ideali, ki naj usmerjajo pot sedanjemu in bodočemu rodu. Med tem pa, ko italijanski fašizem vedno izrazitejše hodi svojo lastno pot in išče zasi-dranosti v kulturni tradiciji italijanskega naroda oz. la-tinstva, pa se nemški narodni socializem in boljševizem po ugotovitvah njunih vodilnih mož tako miselno, kakor tudi gospodarsko in politično vse bolj zbližujeta.
Kar je 150 let veljalo za ideal, se je sprevrglo v popolno nasprotje.
Zahteva po svobodi se je sprevrgla v prisiljeno isto-smernost celotnega življenja. Nihče nima pravice, da bi sam določal svojo usoda. To pravico ima le razred, družba, država ali pleme. Pa tudi kolektiv ni samoupraven. Nad njim vlada en človek, ki suvereno odloča o usodi vseh. Tu o svobodi gospodarstva že davno ne moremo govoriti. Načrtno gospodarstvo, državno nadzorstvo, davčni sistem ... vse to usmerja gospodarsko življenje brez ozira na želje in zahteve poedincev. Svoboda tiska, svoboda govora, svoboda združevanja, — tudi to spada le še v preteklost. Pa tudi na mesto svobodne Veroizpovedi se pojavlja obvezno "svetovno naziranje" Zunanja uniformiranost pa je le izraz notranjega miselnega in duhovnega izenačenja.
Nič boljše kot s "svobodo" hi z "enakostjo".
Razredna komunistična morala pozna enakost le za pripadnike svojega razreda; pa tudi za te le, če so včlanjeni- v isti stranki, v istem gibanju. In kako je z enakostjc narodov, ki jo je francoska revolucija proglasila za vrhovno politično načelo? Že davno je, kar je bil pisal Nietzsche o gosposkem človeku in o ljudeh s suženjske moralo. Toda od tedaj se je razvila cela "znanstvena" teorija, ki po bioloških osobinah razdeljuje narode v manj ir
V bolnišnici
La Salle, 111. — V bolnišnico se je moral podati pozna-ni rojak Mr. Frank Struna — Prijatelji mu žele skoraj-šnjega okrevanja in zopetne ga povratka domov!
Smrt rojaka
Milwaukee, Wis. — Tukaj je za pljučnico naglo preminul rojak Anton Kapše in sicer 19. dec. Pokopan je bil 22. decembra iz cerkve Marije Pomoč Kristjanov na West Allis na Mount Olivet poko-pališče. Zapušča žalujočo soprogo Marijo ^ in dva mlado-
nie, v Jolietu, III. tri bratrance Johna, Jožeta in Antona Umek, v Sheboyganu, Wis. popol strica, dalje tukaj v Milwaukee več sorodnikov, v starem kraju pa mater, tri sestre in več sorodnikov. Doma je bil iz fare Podgrad pri Novem 'mestu na Dolenjskem. Spadal je v društvo sv. Jožefa št. 103 West Allis in k društvu Lilija v Milwaukee. —Bodi mu lahka zemlja, žalujočim sožalje!
Nesrečen padec
Butte, Mont. — Mr. John Težak, ki je zaposlen pri WPA delih, je par dni pred Božičem nesrečno padel na poledeneli ulici. Padec je bil tako močan, da si je zlomil nogo.
Vest iz domovine
Cleveland, O.— Mrs. Mary Godler z Brazil Rdi. je prejela te dni iz starega kraja žalostno novjco, da ji je v vasi Podgorje, fara Pišece pri Brežicah na Štajerskem umrl njen oče Jožef Demšič v visoki starosti 78 let. Zapušča dva sina in hčer ter več sorodnikov, tukaj v Ameriki pa zgoraj omenjeno.
TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Service** Napisal: Edgar Rice Burroughs

Ne dolgo po tem, ko so bili vsi bkupaj v čolnu, se je zaslišalo oil brc-I& sei)i ropotanjc bobnov. Najprej -so je oslabil eden, za tem drugi in tretji. Oglašali so se v razniti daljavah in smereh, največ doli ob tjeki, po kateri so veslali. Kar tesno je prihajalo od tega bobnanja belim ubežnikom.
"Prav gotovo naznanjajo svojim divjim tovarišem, da jim prihajamo v roke," je težko spregovoril Perry O'-Rourke; "in ne bo dolgo, ko nas bodo kje pograbili." Ko je čoln priveslal do nekega ovinka, in sp je pokazala naenkrat drugačna pokrajina, same sive mogočne skale, niso več,dvomili o
tem.
Ker' jc Tarzan slutil, da mora biti tod okoiu še več teh divjakov in ne samo ti, katere so srečali, zato je uks»-eal, da so naglo vozili po reki; čoln je djrvel po gladini, včasih ga je hotelo pa zasukati in potopiti, toda' Tarzan jc vselej obrnil v pravo stran, da so prišli iz nevarnosti.
"Lepo je videti," začiic Major fitir-ton, "da ti divjaki ne mfečejo sulic za naini. Toda; meni se le dozdtva; da' b'onto prej ali slej prišli njim v pest, ali se pa sredi tc neznane reke potopili, Meni bi bilo vsekako ljubše, da se potopim v vodi!" — Na njegove besede ni nihče dal odgovora.
/
8tran 2__AMERIKANSKI SLOVENEC__Torek, 9. januarja 1940
mašo,Rt. Rev. Omanu za gan- ( Ijiv govor v cerkvi, potem hvala pevskemu moškjemu zboru za ganljive žalostinke in vsem, ki so ga obiskali ko je ležal na mrtvaškem odru in molili zanj, darovali za sv. maše in za vence. Hvala prijateljem (cam,) faranom in vsem, ki ste ga v tolikem številu spremili na farno pokopališče sv. Štefana v Brok-wayu, kjer počiva na lepem prostoru, med ostalimi slovenskimi pionirji te najstarejše slovenske farmarske naselbine v Minnesoti. — Spominjali se te bomo dragi pokoj-'nik v svojih molitvah, ti pa počivaj v božjem miru, duša pa naj uživa večno plačilo za dobra dela, ki si jih izvrševal v življenju. Težko prizadeti soprogi in sinu ter hčeri, pa naše globoko sožalje.
Jennie Keber
-o-
NAZNANILO!
Chicago, III. Društvo Marije Čistega Spočetja, štev. 211. K. S. K. Jed-note tem potom . naznanja svojim članom, da se bo redna januarska mesečna seja vršila drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne, mesto ob 2. uri. Ta sprememba je radi prireditve, ki jo na 14. januarja prirerajo združena društva KSKJ. v Chicago, 111.
Člani so prošeni, da vzamejo to naznanilo na znanje.
Z bratskim pozdravom, Gregor Gregorich, preds.
-o-
IGRA IN VESELICA V CHICAGI
Chicago, 111.
Zdravega razvedrila se nudi v polni meri udeležencem v nedeljo 14. januarja v šol-1 ski dvorani sv. Štefana, kjer priredijo združena ctyikašk/a ' društva K. S. K. J. igre "Dve 1 nevesti." —Že samo ime igre privlačuje in vabi v dvorano. ■ Vse vloge so v rokah dobrih ' igralcev in igralk, ki bodo" 1 pokazali svoje zmožnosti v prijetno zadovojjinost 'navzo-1 čega občinstva. Obenem, iz ; prijazne naklonjenosti, bomo 1 imeli priliko tudi slišati zna-} ni pevski zbor "Preširen" ki 1 bo nastopil na odru in nam
zapel nekaj lepih pesmi. 5 Začetek igre bo točno ob c 3. uri popoldne. Vstopnina ) za osebo je pri vratih 40c, v ' predprodaji si nabavite vstopnice lahko po 35c in si-' cer jih dobite pri vseh tajnikih in tajnicah združenih
-	društev KSKJ. Te vstopnice
-	so veljavne za popoldne in r za zvečer. — Takoj po kon-
-	čani predstavi na odru, bo 3 prosta zabava in ples. Vstop-
nina za prosta zabavo in ples
-	zvečer bo 25c za osebo.
Pripravljalni odbor zdru-e ženih društev K. S. K. J. v
-	Chicagi vljudno vabi glavne
-	uradnike in uradnice, posa-!. mezne člane in članice h o bližnjih naselbin, kakor tudi o vse člane in Članice Združe-č nih društev in cenjeno občin-T• stvo na lepo igro popoldne ir a prosto zabavo zvečer. Za n vljudno postrežbo bo z vseir t- preskrbljeno popoldne in zve-»- čer.	Joseph Kremesec,
{• član pripravljalnega odbor t
i. Doma je bil iz Črnega vr- i iia pri Škofji Loki na Gorenj- 1 >kem in je prišel v Ameriko ! leta 1915 ter je ves čas bival : ia Sartellu v Minnesoti, kjer i je bil zaposlen 29 let v ta- ; mošnji papirnici. Dosegel je i starost 63 let. — Njegova ne- i nadna smrt nas je bridko pretresla vse. Kar nenadoma smo bili brzojavno obveščeni, : dne 14. decembra, ob 11. uri ponoči, medtem ko nam je isti dan, popoldne še pisal in nafm voščil vesele božične praznike. Naslednji dan sem dobila v poštni skrinjici njegovo pismo in voščilo in kar obstala sem, če je res to njegovo pisava. — Tukaj dragi rojaki, lahko vidite slučaj, kaj je človek in kako se more zanesti na svoje življenje. Sedaj zdrav, čez par ur za tem ga pa že pokliče božja poslanka smrt na odgovor. "Ne vemo ne dneva ne ure!" Kako resničen je ta pregovor in kako potrebno je, da smo za svoje telesne blaginje zavarovani pri kaki dobri podporni organizaciji, najbolje pri KSKJ., ki je najstarejša in najboljša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Takoj ko smo dobili brzo-jav, smo se jaz, moj soprog in sin pokojnega Mr. Frank Triller, mlajši s soprogo, podali proti Minnesoti. Pokojni je bil namreč poročen s sestro mojega moža. Vožnjo smo imeli do tja prav lepo, za nazaj je pa bila prav težavna. Divjal je namreč velik vihar vse od Big Lake, Minnesota, pa do Tomah, Wis. Sneženi in ledeni zameti so nam ovirali pot, vmes so pa ležali čez cesto brzojavni' drogovi, žice in razno drevje. Kljub temu smo srečno prišli domov, za kar hvala Bogu.
Kot sem omenila, je bil pokojni star 63 let. Vedno je bil vesele narave. Bil je mirnega značaja in do vsakega prijazen. Zelo priljubljeno mu je bilo pritrkavanje na zvonove in je vselbj rad šel v zvonik cerkve sv. Štefana na Broolcwayu, Minn., da je pri-trkaval. Kako so mu zvonovi peli. S kakšno navdušenostjo je pritrkaval zadnje leto za novo mašo, ki jo je imel tretji sin Smrketove družine Rev. John Smrke in praznik Presv. R. Telesa. V vsakem takem slučaju se je pokojni rad pridružil in vneto deloval za naselbino in faro v Brokwayu.
Kako je bil pokoj n i priljubljen, je jasno pričal njegov veličastni p o; g teb. V Brokwayu že dolgo ne pomnijo takega pogreba, ki se je vršil v spremstvu treh čč. gg. duhovnikov Rev. John Trobca, Rt. Rev. J. J. Omana, kanonika iz Clevelanda, ki se je mudil ravno takrat na po-/grebu enega pjegovih sorodnikov in Rev. Frank Smrke. Društveni sobratje so ga lepe spremljali na zadnji poti dc i groba. Pokojni je bil namreč i tudi več let tajnik društva sv . Štefana št. 117, JSKJ. na i Sartellu. — Naj bo na teir • mestu izražena najlepša za-; hvala čč. duhovščini za o-■ pravi jene molitve in peto sv
več vredne, v narode, ki so poklicani, da drugim gospodu- 1 jejo in v narode, ki samostojnosti niso vredni in morajo ' drugim biti podložni. Samo zaradi značilnosti omenja- j rao, da je te dni izšlo v Nemčiji delo, ("Vprašanje življen- , skega prostora narodov"), kjer neki dr. Mayer dokazuje, : da zahteva naravno pravo, da se pri narodih vpošteva i predvsem njih kvaliteta. Kvaliteta pa nujno zahteva ! med narodi hierarhično ureditev, to se pravi: eni so po- ^ klicani da gospodujejo, a drugi da ubogajo. Zakon neena- , kosti, ki ga narava diktira, pravi pisec, zapovedovalno zahteva, da se kvalitetno manj vredni narodi ne stavljajo na pot za gospodstvo poklicanim narodom in jim ne delajo ovir pri razmahu njihovega življenskega prostora. Sožitje narodov je namreč več vrst: vzporednost, podrejenost močnejšemu, pa tudi povžitje šibkejšega po številno in telesno jačjem narodu ... Senecovo geslo, ki ga je postavil na čelo svojega stoičnega naravnega prava: "Res sacra vita homini? — človeško življenje je sveto" in ki ga je Pij XI. tudi vporabil v svoji okrožnici o krščanskem zakonu, to geslo po tem "naravnem pravu" očitno nima več veljave. Toda, ne da bi hoteli polemizirati z dr. Mayerjem, hočemo le naglasiti, da so novi nazori, ki se širijo po velikem delu sodobne Evrope, neskončno daleč od načel francoske revolucije.
In kaj naj rečemo šele o "bratstvu"!
Že samo sedanja vojna nam dokazuje da ga ni! V mednarodnih odnošajih pa se to načelo sploh odklanja. Večkrat, ko evangelij ljubezni slišimo evangelij sovraštva. Mesto: Ljubi svojega bližnjega, se glasi zapoved: Ti moraš imeti sovražnike, ker si boš šele v borbi z drugimi razvil vse one udarne kreposti in čednosti, ki jih država od tebe pričakuje. Komunizem uči sovraštvo do vsega, kar ne spada v njegov razredni krog, nacionalni šovinizem , oznanja sovraštvo do vsega, kar ne pripada lastnemu narodu. Pač pa se oznanja novo bratstvo: bratstvo med ' pripadniki istega razreda, iste krvi, istih interesov ...
Načela francoske revolucije, ki so oblikovala Evropo zadnjih 150 let, so torej že mnogokje docela obrnjena. In , je škoda. Kajti kljub temu, da so jih mnogokrat napak umevali, da so jih zlorabljali in celo to, da so nastala iz na-! pak umevane človeške narave, — so vendar imela v sebi neko etično vrednost, izražala so vero v zbližanje in po-j bratimstvo med narodi. Grmenje topov, ki odmeva po Ev-j ropi, pa nam oznanja, da ne gre borba le za nove življenske j prostore, temveč tudi za nove ideje.
KIVARCI V ŠTEVILKAH
Chicago, 111.
Površina 'misijonskega o-kroga kjer dela podpisani v Ecuadorju je okrog 61.000 kv. km.
Vseh divjakov Kivarcev, ki jih imam v mojem misijonu je 12.754 duš, izmed katerih je 3872 že prav vzglednih kristjanov, ne da bi štel tistih, ki so po sv. krstu že umrli.
Med divjaki Kivarci delajo tudi na skrajno severni strani tudi protestantje. Imajo tri postojanke z okrog 1120 dušami. Ni se čuditi. Gmotna sredstva, ki jih oni imajo potom propagande iz Združenih Držav, so velik in pomemben faktor za njihov mi-sijon, toliko bolj v p oštevali ju, koliko bolj materijalisti-čen je divjak Kivarec.
Cerkvenih porok, med živimi in mrtvimi sem jih imel do danes 348.
Med 55 in 60 jih je mrtvih letno radi maščevanja.
Imam 4 slovenske šole s 986. (učenci ih učenkami.
Bolnišnica ima prostora za samo 8 bolnikov. — Misijonskih cerkvic s slamo pokritih imam. tri po številu.
Dela imam obilo in tjudi o'bilnih potreb. Priporočam ta revni misij on vašim molitvam in vašemu blajgemu si*cu. Slovenci vsi ste povabljeni, da mi pomagate in potom vaših dajrov bom pomnožil gftevilo šol in kapelic, ki so velikega pomena za cerkev in za izobrazbo mojih siromakov. Bodite vsi Slovenci misijonarji in gotovo, da boste imeli obilo poplačila v svetih nebesih in tudi na tej zemlji.
Hvaležen za vse dobrote ostajam vedno,
P. Bogomil Trampuž.
V SPOMIN UMRLEMU RO-JAKU V MINNESOTI Waukegan, III.
• Povsod po naših ameriški!; naselbinah, se vse prepogoste oglaša božja poslanka smrt — Tako je dne 14. decembre 1. 1. nenadoma preminul ugle den rojak in pionir Mr. Frani Triller na Sartellu v Mirineso
LJUBKE ŽIVALICE — DOKLER SO MAJHNE
NmMj®kš kotiček
J. M. Trunk,
:rov globok prepad. Pri skoku v tolikšno globino se je jako hudo poškodoval.
--o-
Nesreča Rudolf Korenjak, 25 letni posestniški sin od Sv. Barbare v Halozah je padel pri Borlu z drvečega motorja in obležal ob razbitem motorju z zlomljeno nogo ter je moral v ptujsko bolnico.
--o--
Zlata poroka V Šiški, (Ljubljana,) sta slavila zlato poroko g. Leon Schubert in njegova zvesta družica Marija, rojena Ro-žančeva. Oba sta bila rojena v Ljubljani.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
NAROČNIKOM PRAT1K NAZNANJAMO da Družinska Pratika je nam
za letos vsa pošla in z isto nam ni več mogoče postreci. Imamo še p a r Blasnikovih Pratik, ki bodo tudi v kratkem pošle.
Onim naročnikom, ki so že pred tedni naročili Presrnari-co "BARČICO" javljamo, da pošiljatev iste še ni dospela. Vzrok so zapletljaji v Evropi. Pričakujemo,, da dospe vsak čas in kakor hitro jo prejmemo, prav tako hitro jo bomo poslali vsem, ki so jo naročili. Toliko glede "Barčice."
—- BroŠuric o komunizmu, katere s m o oglasili zadnje tedne tri za 25c. sporočamo, da je ena izmed njih, že pošla, to je brusura "Vas v boljševiški Rusiji." — Na roki pa imamo še par. brošur: "Boljševizem in delavstvo" stane 10c.
in
"Komunizem in družina" stane 10c.
Knjigarna Amer. Slovenec
tako sta model srečno izpo- 1 polnila ter ga nameravata 5 staviti na razpolago državi. J Tip po njem zasnovane podmornice bi veljal komaj oko-lu 200.000 dinarjev.
-o--1
Kap jo zadela v potoku 1 V Spodnjih Zerjavcih so -našli v potoku mrtvo žensko, ' ki je klečala z licem ih roka- : mi V vodi, ostali del telesa je : pa bil na suhem. V njej so prepoznali 51 letno posestni-kovo ženo Matildo Zemljič iz Spodnjih Zerjavcev, ki je šla dan poprej v Št. Lenart na krajevni šolski odbor, plačal neko globo. Domov grede se je ustavila v več gostilnah in ga pošteno nalezla. Najbrže si je hotela v potoku ohladiti glavo, pa jo je, ko se je nagnila k vodi, zadela kap.
•-o-
Ogenj v Gočah Pred dnevi je nastal na posestvu Roze Feračinove na Gočah pri Vipavi požar, ki je izbruhnil v dimniku stanovanjske hiše in se v naglici razširil na vse poslopje. Va-ščani in tudi vojaki so sicer takoj pohiteli na poinoč,a po štirih urah največjih naporov jim je uspelo le,da so sosedna poslopja obvarovali ognja, Ogenj, ki je uničil poslopje, a tudi opremo ter znatne mnoine sena in žita ter poljsko orodje, je napravil po prvih ocenah za 20.-000 lir škode.
Štirje levji mladiči, ki so s s nedavno izlegli na levji farmi Chas. Gay v El Monte, Cal. To je bil drugi slučaj v 30 letih, da so se takozvani beli levi izglegli v ujetništvu.
svojega rajnega nadpastirja. Gorici. V mašnika je bil po-
*	svečen 31. julija 1904. Ker Dva brata hkrati promovi- ga ni veselila podeželska duš-
rana za doktorja zdravilstva, nopastirska služba, je ostal Na univerzi v Padovi sta bila kar v Gorici, skupaj proglašena za doktor-	*
ja medicine g g. Stanislav in Vse zaloge surovih kož in Milovan Ferjančič, sinova g. usnja morajo priglasiti trgov-dr. Hermana Ferjančiča, sod- ci po vsej Italiji. Izjeme v nega nadsvetnika v Benet- tem seveda tudi v Julijski kah, ki je doma iz Goč na Vi- krajini niso delali. Rok za pavskem iz ugledne družine, prijavo te vrste zalog je bil ki nam je dala že vrsto odlič- osem dni. Na vse zadnje pa nih kulturnih delavcev.	te prijave same na sebi še ne
*	bi bile tako huda reč, če ne V Štandrežu pri Gorici je bi bil v zvezi s tem izdan še
umrl g. Ivan Tabaj, gimnazij- drug odlok, mnogo hujši od ski veroučitelj v pokoj u. prvega. Brez posebnega do-Ranjki se je rodil v Standre- voljenja namreč -nihče niti žu 24. marca 1879. Gimnazi- več ne siile prodajati surovih jo in bogoslovje je študiral v kož in usnja,
sebno v zadnjih časih posvečala toliko svoje pozornosti in mu skušala preskrbeti v gospodarskem oziru zanesljii-vo zaledje. Brez tega zaledja Trst mora izgubiti kot pristanišče mnogo na svojem pomenu, ker za italijanski pomorski promet, predvsem za izvoz italijanskega blaga, zaradi svoje Obrobne lege ne more priti dosti v poštev,,
-o-
Padec v prepad
Skupina fantov in deklet iz Ajdovice pri Podmelcu, se je odpravila na izlet na neko bližnjo goro. Družba je že dosegla vrh, se naužila lepega razgleda in se okrepčala, ko se je sredi najlepšega razpoloženja pripetila huda nesreča. Makučev Tone, ki se je nekoliko oddaljil od družbe, je na lepem strmoglavil z vrha-na drugo stran čez pre-padno steno in je ves krvav . obležal pre vej globoko niže na produ. Na njegov krik so mu tovariši prihiteli na pomoč. Previdno so ga odnesli v dolino in s prvim večernim vlakom je bil odpeljan v Gorico. V goriško bolnico je bil sprejet v obupnem stanju. Imel je prebito lobanjo in močno pretresene možgane, a še druge poškodbe, tako da so zdravniki skrajno rezervirani glede njegove usode. V Podmelcu in okolici pa jc vest o hudi nesreči znanega ajdoviškega fanta napravila najgloblji vtis.
KRATKE NOVICE Ob osmi obletnici smrti nepozabnega nadškofa Fr. B, Sedeja. V ponedeljek 27. novembra zjutraj se je na Sv gori, kjer počiva blagopokoj-ni vladika, zbralo lepo število duhovnikov, da počastc njegov spomin. ..Slovesni re quiem je pel svetogorsk: gvardijan ob asistenci sveto gorskih patrov, več naših du hovnikov je pa 'maševalo .o't stranskih oltarjih za d u š <
Na begu pred preganjalci
V mariborsko bolnico so pripeljali 23 letnega posestniškega sina Ivana Mlakerja iz Žič, ki se je ponesrečil, ko je bežal pred preganjalci. Trije preganjalci so g«.i namreč hoteli pretepsti, Mlakar; je pa bežal in pri tem padel, oziroma skočil v deset me-
Nov model podmornice
Mehanik Franjo Zavorski iz Slavonskega Broda, se je I pred štirimi leti lotil velike1 naloge, da izdela model podmornice, urejene na svojevrsten način. — V 'svetovni vojni je bil zaposlen kot ma-šinist na neki avstrijski podmornici in že tedaj je zasnoval načrt, da bo skonstruiral svojevrsten tip podmornice. Svojo zamisel je takrat predložil Jajvisjtrijski vrhovni komandi s prošnjo, da mu omogoči izdelavo. Strokovnjaki so bili presenečeni nad njegovim osnutkom, katerega u-resničitev je preprečil razpad Avstrije. V Jugoslaviji je na tihem svoj izum izpopolnjeval, nazadnje pa zaupal svojemu tovarišu Luju Stančiču, ki mu je marljivo pomagal in
Pod avtom
Neki osebni avto je v Mariboru na nekem križišču povozil Anico Polak, delavčevo ženo s Pobrežja, ko se je vračala na kolesu domov. Dobila je precejšnje poškodbe.
(Narejen kot "šparovčeK" za hranjenje) Vreden $3.00
Dobi ga vsak zastonj, ki začne z hranilno vlogo pri našem hranilnem društvu.
Je to zelo lepo darilo za prijatelje ali sorodnike. VSAK SLOVENEC bi se moral zavedati, .da je kot Slovenec v prvi vrsti dolžan patronizirati svoje lastno slovensko hranilno in posojilno društvo.
Napaden
Ko je šel 18 letni kmečki sin Konrad Obran iz Budne pri Ptuju v večji družbi fantov v gostilno, ga je na cesti v Spuh-lji Franc Janžekovič zabodel z nožem v pljuča. Obran je moral v ptujsko bolnico.
Nesreča s pištolo
V Braslovčah se je neke nedelje popoldne 14 letni vajenec Rudolf Baloh igral s pištolo, ki se je nenadno sprožila in krogla ga je zadela v dlan leve roke, da je moral fant v bolnico.
je SLOVENSKA HRANILNICA. Slovenci so jo ustanovili v prvi vrsti za Slovence. Je varna in zanesljiva. Vsaka vloga jc zavarovana do $5,000.00 pri vladi.
POSEBNOST! Vse vloge, ki i|	vložene do 10. januarja
bf^lC,	deležne obresti od 1.
3L JanuarJa 1940 naprej. f My/' ) Nobenih kaznih in pri-vi stojbin.
Nov Prosvetni dom
Pred kratkim so Bežigrajci v Ljubljani slavili poseben praznik, ko so blagoslovili temeljni kamen za nov Prosvet-rfi dom. Kamen je blagoslovil prevzv. g. škof Dr. Gregorij Rožman, 'botra pa sta bila ljubljanski župan Dr. Adile-šič in ga. Bregarjeva.
DENARNE POŠILJATVE
se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene:
JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.50 .............. 100 Din
Za $ 4.80 .............. 200 Din
Za $ 7.00 ............. 300 Din
Za $ 9.20 ............- 400 Din
Za $11.25 .............. 500 Din
Za $21.75 ..............1000 Din
■ Za $43.00 ..............2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.15 ............ 50	Lir
Za $ 6.00 ............ 100	Lir
Za $ 11.85 ____________ 200	Lir
Za $ 17.25 ____________ 300	Lir
Za $ 28.00 ............ 500	Lir
Za $ 55.50 ............1000	Lir
Za $109.00 ............2000 Lir
Vse posiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Cerrnak Road, CHICAGO, ILL.
ŽIVLJENJE POD ZEMLJO
POOBLAŠČENI PREGLEDNIKI SO O NAŠEM DRUŠTVU PRAVKAR PODALI IZJAVO: da to društvo ni poslovalo še nikdar v svoji zgodovini na bolj varni in zanesljivi podlagi.
HM JSt-ev. 53, KSKJ., Waukegan, I1L
40. leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta v odrasli, oddelek; in v mladinski oddelek ocl rojstva do 16. leta.
Skupno društveno iuictjc ?.naša $21-,000.00 Clalistvo šteje skupno 523 člahdv(ie).
Nadaljua pojasnila'' še dobe od sledečega odbora:
Frank Jerina, preds.
Joseph Zore, tajnik
Mike Opeka, blag.
Naš urad se nahaja na
1904 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 7130
LEO JURJOVEC,
predsednik,
JOHN PETROVIČ tajnik.
300 SVETIH MAS LETNO
v življenju in po snirti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko", rina enkrat za vedno 25 c za vsako:osebo, živo ali umrlo. — Naslov DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. L, St. Louis, Mo.
Vojaška bivališta v rovih globoko pod zemljo v francoski Maginotovi obrambni liniji.
TO IN ONO IZ DOMOVINE
FEDERAL SAYINGS & LOAN ASSOCIATION
IZ GORIŠKE, PR1MORJA IN ISTRE
prišle mimo Italije, jim to ne bi dosti pomagalo, kajti v druge dežele sveta bi bilo treba iti ali skozi Gibraltar, ali pa skozi Sueški prekop. Tod skozi pa je ob sedanjih razmerah še dosti bolj nemogoče, kakor iz severnih nemških pristanišč, odkoder bi kakšna nemška trgovska ladja na vse zadnje morda le u-šla angleškim in francoskim pomorskim silam.
Zaradi vsega tega ni čudno, če so tržaški gospodarski krogi v velikih skrbeh, kaj bo s tem pristaniščem, če niti po tej poti Nemci ne bodo več mogli pošiljati svojega izvoznega blaga v svet. V tem primeru 'bi zastal tudi tu skoraj ves pomorski promet, kar ne bi bilo v škodo samo Nemčiji in krajem, kamor bi bilo blag'o namenjeno, pač pa tudi Italiji, ki ima od tega tranzitnega prometa gotovo precej koristi, poleg tega pa bi ta zastoj prinesel občutno škodo tudi tržaškim
gospodarstvenikom samim, da ne omenjamo nesreče, ki bi s tem zadela pristaniške delavce in mornarje.
Težko je reči, da bi se Italija mogla izogniti tej nesreči, ki grozi tistemu njenemu . pristanišču, kateremu je po-
Tr£t in zapora nemškega izvoza
Odločitev Anglije in Francije, da Nemčiji zaradi njenega načina vojskovanja na morju zapreta za izvoz pomorske poti, je zadela v precejšni meri tudi Italijo. Zato je popolnoma razumljivo, zakaj je italijansko časopisje v zadnjih dneh precej ostro nastopilo proti tej angleško-francoski odločitvi. Izvoz nemškega blaga je od 4. dec. dalje, po morski poti onemogočen in bo s tem zaprt tu$i izdaten vir dohodkov, ki jih je Nemčija doslej imela od svojega izvoza. Neposredno s tem pa bodo občutno prizadeta tudi tista pristanišča, ki ko doslej v veliki meri živela od tranzita, usmerjenega preko njih. in takšna pristanišča niso samo tista, ki leže ob nemškem morju, pač pa tudi nekatera druga, kamor ima nemški izvoz tudi svoj odtok čeprav do n j i h p0 suhem'. Med pristanišča te vrste spada predvsem tudi Trst. Tu ne prihaja dosti v poštev italijanski notranji promet, pač pa v prvi vrsti tranzitni pro-met iz Nemčije v prekomor-ske kraje. Od vsega blaga, kar ga je zadnje čase prihajalo v tržaško pristanišče je bilo do 70 odstotkov nemškega. To blago je bilo skoraj izključno namenjeno prelco-morskim krajem,torej ne Italiji. To pristanišče je že ta ko Za,d,d Precej hud udarec
t P!!k.ljUČltvij'° Avstrije k Nemčiji, kajti od tedaj ■dalje se je nemški izvoz usmerjal v vedno večji meri v nemška severna^ m severnovzhodna pnstanisča. Ker pa bodo trgovske ladje, ki bi nameravale izvažati nemško blago iz teh severnih pristanišč, v mnogo večji nevarnosti, bi se skoraj zdelo verjetno, da' bo-«o Nemci skušali najti pol svojemu blagu do varnejših ™°rij, med katere brez dvo-»pada Jadran. To bi se So to v o zgodlilo, \četucr,i ta ne* izvoz ne bi 'bil na-menjen v prekomorske kraje, ,oreJ v tiste, do katerih bi »emške trgovske ladje ne mogle vee brez največje nevarnosti, da jih bo sovražno bro-«°vje ujelo in blago zapleni-| ^o, ali pa potopilo. Tudi če bi 1 11Cmske ^govske ladje lahke
DRUGA NEDELJA V JANUARJU
ne želiš.
"Ne sodite, da vam se ne bo sodilo. Kajti s kakršno sodbo sodite, sodili bode vam; in s kakršno mero merite, odmerjalo se bo vam (Mat. 7, 1.)" Neusmiljeno in krivično sodiš druge, neusmiljeno te 'bodo sodili. Prav je tako. Sicer ne grešiš vedno smrtno, ako bližnjega slabo sodiš, a vobče si slab,če strogo sodiš, pa postaneš lahko Še slabši, ker si slep za lastne napake, ko se baviš z napakami drugih. Veljajo ti besede apostolove: "V čemur sodiš drugega, samega sebe obsojaš, ker ravno to delaš, kateri sodiš (Rim. 2, 1.)" 1 "Kako porečeš bratu svojemu: Čaj, da izderem troho iz očesa tvojega, in glej, bruno ie v očesu tvojem? Hinavec, izderi poprej bruno iz očesa svojega in tedaj boš videl iz-dreti troho iz očesa brata svojega (Mat. 7, 14.)"
Sodi sebe, ne sodi drugih. Brzdaš samega sebe in usmiljeno boš sojen. Kristjan je tako poln strahu božjega, da se ne upa soditi drugih.
iviorcia si ti oni, kateri preiskuje srce in obisti človeške ? Nisi. Ako pa nisi, kako se predrzneš, da sodiš o naj-skrivnejših mislih src človeških? Samega sebe in svojega srca ne moreš zapopasti, pa hočeš pravično presojati misli in namene drugih? Skrivni namen, iz katerega je bližnji ravnal, ti je popolnoma neznan. A prav namen je za pravično sodbo meroda-jen. Pa nas vara zunanjost in varajo nas naši občutki. In ti misliš, da se ne motiš, ko sodiš o skritih namenih in o tako težavnih: vprašanjih? Motimo se o stvareh, ki se nam zde povsem jasne in so nam pred očmi. Pa se predrzneš soditi naijskrivnej&s misli in najtajnejše namene drugih in se ne bojiš, da bi se ne motil? Ali bi ti bilo ljubo, če bi drugi tehtali na skromni tehtnici človeške sodbe tvoja dela, namene in skrivne misli tvoje? Glej, kako pravično je, da ne soclimo in obsojamo drug drugega. Resnična je stara prislovica: Ne stori drugim, česar si sam
Stran 4
AMfcRtKANSKI SLOVENEC
^orek, 9. januarja 1940
Pisano polje
J. M. Trunk
svoje sile na vse strani in Bog blagoslavlja njene državljane in obljublja dolgo življenje. To je izrazilo naše ljudstvo v preprosti, lepi pesmi:
Direktorji ST. PAUL FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION žele izraziti zahvalo SLOVENSKEMU LJUDSTVU za njega izborno sodelovanje, ko so postali člani tega 50 let starega zavoda, in vabijo nje in njih prijatelje, naj obiščejo naše NOVE MODERNE URADE kadarkoli, in, ako vara ni mogoče priti osebno, vedite, da nismo od vas nič bolj daleč kakor najbližji poštni nabiralnik; sprejemamo tudi pristope po pošti.
DEJSTVA 0 ST. PAUL FEDERAL
Pred več kot 40 leti so bili slovenski pijonirji člani tega društva, ki je bilo tedaj državno društvo. Di-vidende se plačujejo 1. januarja in 1. julija. Naše dividende niso bile nikdar nižje kakor 4% v nobenem letu, vključno 31. decembra 1939.
Nad 50 let v istih prostorih.
Vedno je plačalo povratne nakupe na zahtevo.
V	1934 je postalo Federal Savings Association s premoženjem okrog $330,000.00.
V	1939 je zgradilo nov moderen urad, s premoženjem $1,840,257, kot izkazano v 31. decembra 1939.
Naša rezerva je $115,439.93.
Naša gotovina v bankah je $129,536.73.
in kot nadaljnja varnost jo vaša vloga zavarovana do $5,000.00.
TUKAJ SLEDI 50. LETNO POROČILO:
ASSETS
Cash 011 hand and
Banks ........................$
First Mortgage
Loans ........................ 1
Loans sccured by
shares .....,..................
Real Estate sold on
contract ....................
Real Estate Owned.... Judgements &
Masters Cert.........
Stock in Fed. Home Loan Bank & Govt.
Bonds ........................
Office Building ..........
Furniture & Fixtures
Deferred charges ......
Accounts receivable....
129,536.73
,606,825.33
5,334.32
16,051.91 17,973.98
7,173.31
32,900.00 19,630.81 3,816.09 868.09 146.80
LIABILITIES
Repurchase or free
shares ........................$1,440,928.00
Dividends on Investment shares ........................17,414.15
Adv. from Federal
Home Loan Bank..	257,075.00 Taxes accrued on real
estate owned ....................525.47
Accounts payable ....	1,766.90
Loans in Process................5,447.01
Advances for taxes....	1,534.41
Appraisal Fees ....................126.50
TOTAL RESERVES	115,439.93
$1,840,257.37
$1,840,257.37
Uradniki in direktorji:
MAX F. FISCHER, predsednik WILLI AM WEI MER, blagajnik rETER J. WILICIN, podpreds. EMIL A. BASENER, tajnik
FRANK P. KOSMACH, pom. tajnik HI LI 1" C. NILLES — GEO. M. BECKER — HENRY HEEP — J. R. OSTER BERG
2116 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS
N. KLARICH S SON
STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska »s Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad" v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zayaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. Š. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke oa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku IC.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Aiesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. -—,Za .nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP 2ALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Jaz bi pri Čehih in Poljakih imel malo drugačno pripombo. Cehi so klonili brez strela. Ivako to? Muenchen, diplomacija jih je izdala,pravijo. Hm? Še pohvalili so Cehe, da so kulturni in nočejo krvi. Lepo. Ampak svoboda je šla in to ni lepo. Očitam Cehom, da so se zanašali le na druge, na Anglijo, Francijo. . .morda tudi na Rusijo,pa bi se imeli zanesti le na lastno pest. Poljaki so sicer zgrabili za orožje, pa ga ni bilo. Poljskim pilotom je že prvi dan zmanjkalo bencina, in drugi dan streljiva. Kako to? Očitam jim, da so se zanašali le na Anglijo, in niso mislili na lastno pest, in sicer mislili vsa leta že prej.
Poglejte pa Fince. Palček je mislil na orožje in tudi zgrabil za orožtje, in Jcako vse dni striže velikega medveda in ves svet mu bo pomagal in medved kaže že hudo zadnjo stran, in vse kaže, da bo treba Nemcev, da ruskemu medvedu ne razcefrajo preveč kože. Slovan se zanaša le na druge, in jih dobi do uničenja, pa bi se moral zanašati na lastno pest, kakor mali Finci. Do 13 miljonov Cehov je šlo, nad 30 miljonov Poljakov je bilo uničenih, do 3 milj one Fincev pa jemlje sapo že zdaj ruskemu orjaku, in ta orjak .se ozira na — Berlin že po par dneh. Tako je vsaj danes, kako bo jutri, ne vem.
*
Pri Čehih ni bilo niti strela, le nekaj pilotov je pobegnilo. Pri Poljakih ni bilo bencina, in zopet je nekaj pilotov pobegnilo. Ti pilotje pohajkujejo zdaj menda po Franciji. Danes Francija Rusom še ni napovedala vojske, bo morda jutri, ampak že danes formirajo v Franciji in Angliji te češke in poljske pilote, da jih pošljejo Fincem na pomoč, toraj zoper Ruse (napad sem ali tja,) in stavim, da se bodo Cehi in Poljaki skazali, saj bi šlo: Slovan zoper Slovana, in tu je Slovan kerlc. In poleg pilotov bodo tudi mednarodne legije* do 99 odstotkov samih Slovanov, ,končno zoper Slone in zopet bodo ti slovanski mednarodovci k e r 1 c i. Najmanj bodo Poljaki kerlci.ker Poljak pozna le Rusa, še nikoli pa ni poznal Slovana. Slovan zoper Slovana, na zadnje ne bo nobenega Slovana, in to hoče širši svet, in Slovan je pri tem kerlc.
Omenil sem, da v&aj jaz razločujem pri vseh homati-jah in "napadih" tudi precej slovanskega stališča. Pravijd, da imam slamo v buči. Naj je. Dalje vidim tudi potrebo
^■■Mllllf llllf llMHIW'iTTt' ................—»B
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1S31 So. Ashland Avenn« Tel Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
zraka za .ruskega orjaka, ki: je kakor v kletki. Zopet menda le "vizije."
Ogri so nekaj nervozni, ker so Rusi na Karpatih. Nič bat. Mali Finci jih klestijo, da nič j kaj in ruski medved bo izgubil kmalu vso kri. Vidim pa| vest iz Budimpešte:
Bolgarski tisk je edini, ki j zagovarja rusko akcijo. Na oni strani sicer poveličuje ju- J naštvo finskih brambovcev, i na drugi pa odobrava rusko] kampanjo na Baltiku. Tisk j trdi, da je ta kampanja upra- ! vičena v interesu varnosti | sovjetske Rusije.
Stališče Bolgarije vznemir-, ja njene sosede. Ti sklepajo,'; da se je Bolgarija postavila na stran Rusije v konfliktu s Finsko v pričakovanju, da ji bodo sovjeti dali pomoč v: kampanji, katere cilj je, da Bolgarija dobi nazaj ozemlje, katerega je izgubila pred in po svetovni vojni.
O slovanske'm vidiku ni ničesar, pač pa je nekaj o "interesu varnosti Rusije," in to je — zrak, katerega so vzeli Rusom Angleži. O slovan-stvu se pri Bolgarih težko govori, ker pod kožo so še vsi ; — Mongolci, in zato so prijatelji z mongolskimi Mažari in Mongolci so tudi Finci, in zato plemenske simpatije. Kri je kri, in zopet izgleda, da le Slovan nima krvi pod kožo.
Ker so pa Rusi vsako leto napravljali le mogočne parade v Moskvi, in že zdaj pri resnem spopadu kažejo hudo zadnjo stran in jih mali Finci hudo mažejo, se utegnejo še Bolgari namazati pri Do-bruži in Egejskem morju, ker so se prej vedno čutili le kot Mongole.
STARA JAJCA
Ko so popravljali majhna cerkev pri Assensu na Danskem, so zidarji v dveh votlinah v cerkvenem Zidovju odkrili dve kurji jajci, izmed katerih so bili enega vzidali leta 1400., drugega pa letft 1780. Obe jajci sta se popolnoma ohranili. Takšno vzida-vanje jajc v debele cerkvene zidove je prastara danska še- _ ga, ki je ds*nes sicer ne prak-ticirajo več.
Listen to arid Advertise over
PAlJiNDECH'S YUGOSLAV RADIO
FciU Songs and Music Tamhuritza Orchestra
Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago — liar. 3006
Društvo sv. Vida
itev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O.
Leto 1940. Predsednik: Leopold Kushlan, 6411
St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliikar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Petme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur, Dr. J.
F.	Seliskar, Jr. in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajuika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
MICHAEL TRINKO& SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljači ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če ciaste delo potem ttudi. drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, "da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.
tamniniiinniniHiiiiiiM
S
A
/V^
1.	. "7!
1849 West CermaE Road, CHICAGO, ILLINOIS
--1
• .
I
* zdelu je vse vrste tiskovine, ta društva, organizacije ln posameznike, lično in poceni
Poskusite Kn prepričajte se!
•v'
umu
ALEKSIJ PELIPENKO
TlITinTliiimiiniiiitvžr
"Prosim vas, ljubi otroci, ostanite mirni in pustite mi govoriti. V svoji celici sem se odločil, da bo ta moja poslednja pridiga tudi moja oporoka Potem sem. sklenil roke in prosil Boga: Učenik, daj mi prave besede! In, zdelo se mi je, kakor da slišim Učenikov glas: Bodi pomirjen, tvoja vera bo sama našla pravo besedo, ko boš videl pred seboj zbrane svoje vernike! Tako je, preljubi moji! Sedaj vem, o čem vam bom govoril: Spoštuj očeta in mater in boš dolgo in srečno živel!
To je peta zapoved, (pri pravoslavnih je to peta božja zapoved), ki jo je zapisal Gospod Bog na ploščah zapovedi, toda za mir v družini, za mir v državi je ta zapoved prva in najvažnejša.
Čas mi je odmerjen, zato vam ne bom govoril o ljubezni in pokorščini otrok do staršev, temveč bom povzel le en del te zapovedi. Govoril vam bom o višjih dolžnostih, ki jih vsebuje ta zapoved, o dolžnostih do lastnega naroda, o spoštovanju in ljubezni do svoje domovine, o dolžnostih, da moramo biti hvaležni naši ljubi mami-ki, Ukrajini."
Tu je osiveli župnik široko razpel roke:
"Oh, kako te ljubim, mamika Ukrajina ! Ko sem z očmi objemal zopet naše domače trate, poljane in žitna polja, so moje oči, ki so v zadnjih tednih gledale le temne kleti, gole sodne dvorane in s krvjo omadeževana jetniška dvorišča, kjer mučijo ljudi — in ko sem slišal zopet šumeti gozdove in gledal potem skozi zamreženo okence avtomobila v jutranji zarji bleščeče zlate cerkvene stolpe, sem dejal: O Bog, bodi zahvaljen, da sem rojen Ukrajinec! Da, prava mamika nam je ta dežela. S sladkim mlekom in izdatnim kruhom nas je redila, dala nam je zraka, da smo dihali, pesmi smo prepevali in se pogovarjali. Ali morda zato ne bomo hvaležni?
Zato nam Bog govori v peti zapovedi: Sveta dolžnost je ljubiti in spoštovati domače običaje, ljudstvo, narod, vse, kar nas loči od drugih narodov. Naša domovina je Ukrajina. Ljubimo jo čez vse. Zanjo bomo dali tudi življenje, če bo trdba. Kako pa naj sicer pripravimo svojim otrokom in vnukom boljše življenje?
Odprite oči in se ozrite okoli sebe! Ali ne vidite, ka|vO v železje kujejo našo ma-miko ti brezbožniki in pogani; Judje, Mongoli, Letonci in Kitajci in kako uničujejo narodno premoženje in tlačijo naše sinove? Kdaj bomo končno doumeli, da
smo ljudstvo, narod, ukrajinski narod?"
*
Množica je brez diha poslušala, kmetom so se iskrile oči, očko so dobro razumeli. Tudi rdeči vojaki pri vratih in zunaj na trgu so radi poslušali in večkrat pritrjujoč pokimali.
Cekisti pa so bili jezni. Rinili so se naprej proti prižnici, toda niso mogli nikamor. Eden izmed njih je zakričal: "Končaj !" Ko pa je videl okoli sebe jezne obraze kmetov in videl, kako so stiskali pesti, je umolknil.
Župnik Nikander je nadaljeval:
"Kdor ljubi očeta in mater in brani z vsemi močmi svojo domovino, živi mirno, tiho in sveto. Pokorni otroci se zbirajo okoli staršev in so dobra družina. Iz družine rastejo lepe vasi in iz vasi raste država. Taka država procvita in razvije
De žoda v zemeljstvi,
De mir i tišina.
Ščasliviji tem ljude
Blažena storona . . .
Jih Boh blagoslovljaje,
Dobrom jih nadialaje
I vik z njimi žive . . .
Kjer so nekoč ljudje v edinosti živeli,
Kjer kraljujeta mir in tišina
Tam žive vsi srečno,
V blaženi deželi ...
In Bog jim pošilja blagoslov,
Daje jim vsega dosti,
In je z njimi večno . ..
Kako pa je, če otroci zasramujejo Boga in svoje starše in jim odpovedujejo pokorščino, če ljudje pozabijo na domovino in jo izdajajo? Boj in prepir, zločin in izkoriščanje? Nimajo božjega blagoslova in dnevi jim bodo okrajšani. Ni treba iti daleč, da to vidimo.
Ozri se okoli, mož, in glej, kako je uredil hudič svoje plesišče po širnih planjavah Rusije in Ukrajine. Pleše po taktu brezbožnih pesmi, ki sramotijo Boga in njegovo Cerkev, pleše po taktu streljanja čekistov, ki more ljudi kot muhe. Pleše ob spremljevanju godbe nedoraščenih otrok, ki so bili vzeti svojim staršem, pleše ob joku in stoku lačnih in do smrti mučenih.
Ozri se okoli, mož, in glej, kako vneto priganjajo hudiču njihovi pomagači nedolžne otroke. Poglej kleti, polne nedolžnih ljudi.
Poglej bolnišnice, kjer umirajo in gni-jo otroci zaradi grozne bolezni, ki je plačilo njihovega greha. Umirajo . . ., ko bi mogli živeti, cveteli bi, če bi ubogali Boga in svoje starše,"
Pri teh besedah je nastal med čekisti v cerkvi zopet nemir. Videlo se je, da je ličinko vala ta pridiga na mnoge čekiste zelo mučno. Ko je zaklical župniku eden njihovih častnikov, naj takoj neha, sicer bo streljal, ga je poleg njega stoječi če-kist sunil med rebra rekoč: "Molči!"
Častnik se je preplašil in je hotel iz cerkve ven. Mladi kmetje so to zapazili, pa so se še trdneje zgrnili okoli njega. Tedaj je častnik prebledel in ostal miren.
Nekateri vojaki so ostali mirni. Na obrazih se jim je bralo, da so na Nikan-drovi strani. Nekateri so celo jokali.
Okrajni komisar, ki je stal na cerkvenem trgu in je vse to videl, je poslal jezdeca k občinskemu telefonu, da je poročal v Lipovec o nevarnem položaju. Vedno bolj in bolj je ljudstvo postrani gledalo čekiste. Komisarju je postalo očito, da bi se na prvo besedo, na migljaj, vrgli vsi kmetje na čekiste in jih pobili.
Toda župnik Nikander ni na to niti mislil in je nadaljeval:
"Kaj je zagrešilo rusko ljudstvo, da ga Bog tako tepe? Ali ni bila Rusija božje kraljestvo? Sveta Rusija so jo imenovali, bilo je ljudstvo, ki ga je imenoval pesnik Dostojevskij: božje nosilce. Da, preljubi, tako so ga imenovali. Toda potem je Rusija odpadla od Gospoda svojega Boga, zatajila ga je in Nanj pozabila.
Ukrajina j oče I