Pesamessis številka stasae 60 vinarjev
9. štev.
Današnja štev. izide na šK“ih straneh.
I. leto.
©Jasli© obmejnih Slovencev.
Uredništvo in upravnSatvo v Radgoni, Murska ulica šiav. Í84, -- Telefonska štev. 3!.
Rokopisi as na vračajo. =========
izhaja vsako soboto zjutraj in atañe s poštnino vred za vse teto 22 K, za pol leta !! K, za četrt leta 5 K 50 vin.
insekti: Ena petstoipna petitvrsia (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Vrnitev vojnih ujetnikov se naj pospeši.
Poslanec dr. H o h g j e c je kot zastopnik Slovenske Kmetske Zveze vložil že dve interpelaciji na našo yl?do v Beogradu zavoljo naših vojnih ujetnikov v Italiji Njegovo posredovanje je imelo uspeh, ker je naša vlada storila odločne korake pri italijanski vladi, katera je kcneč-no vendar sprejela predlog naše vlade o csvo-bcdenju jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Naši vojni ujetniki so začeli iz ujetništva prihajati domov. Precejšne število jih je že dospelo v domovino. Velika večina pa še vedno ¡ečl v sponah ujetništva Zato se je posl. dr. Ho h n j ec tretjič obrnil na vlado. Posla! je dne 23. iebr. g. dr. S pal a j k o v iču, ki sedaj vodi posle zunanjega ministrstva, naslednjo pismo: »Velespoštovani gospod! Zadnji čas je na mojih zborovanjih, ki sem jih imel med našim narodom, prišlo k meni nekaj slovenskih mater in očetov, ki so s solzami v očeh bridko tožili, da se nji-
hovi sinovi še vedno niso vrniti iz italijanskega vojnega ujetništva. Vrnitev nekaterih je povečala žalost in hrepenenje po tistih, ki še niso prišli. Pritok vračajočih še je bil izpočetka primerno obilen, potem pa je začel vidno pojemati. Takšna človekoljubna akcija, kakor je odpošiljanje vojnih ujetnikov v domovino, bi se morala izvršiti in dovršiti čim preje in nanjo ne bi smelo oviraino in zadrževalno vplivati'ne pomanjkanje premoga ne druge neprilike sedanjega časa. V imenu jugoslovanskih mater in žen, žalujočih za svojimi sinovi in mož:, ki jih še vedno zadržuje tujina v sponah vojnega ujetništva. Vas velespoštovani gospod, prosim, da blagovolite vplivati na italijansko vlado, naj odpošiljanje vojnih ujetnikov pospeši in številno tako pomnoži, da bo kakor najprej mogoče vsem jugoslovanskim ujetnikom zasijalo soince svobode v osvobojeni domovini.
Izvestno časopisje se trudi na vso moč, na j bi narodu iztrgalo iz srca vero in zaupanje v može, o katerih nesebičnosti in poštenosti si dosedaj ni upal dvomiti nihče. Možje, ki so bili pred kratkim še stebri našega narodnega ujedinjenja, v katerih ljudstvo zre svoje zvezde-vodnice, pripravljeno slediti jim na migljaj, ti možje so sedaj predmeti zabavljanja in ostudnih napadov in vsak lump si drzne obmetovati jih z blatom. Ljudje, ki so v onih viharnih dnevih majniške deklaracije sedeli lepo doma v varnem zatišju ter se skrivali' za hrbte svojih voditeljev, ti ljudje so sedaj na enkrat stopili na plan in spočeikoma bolj plaho, a vedno močneje in slednjič naravnost drzno začeli napadati vse, ki niso šli z njimi, ki so slučajno videli rešitev naroda drugje, kakor v njihovi družbi. Da bi ti ljudje prijemali one, ki so šele sedaj v Jugoslaviji začeli dvigati glave, v onih nevarnih dnevih pa tičali v varni suknji avstrijskega
uradnika ali oficirja, to bi bilo razumljivo, A teptati v blato čast onih mož, ki so podali že neštetokrat dokaze svoje požrfcovalnosti in nesebičnosti, to je podlo.
Poglejmo n. pr, politično delovanje našega dr. Korošca, na katerega sedaj napadi kar dežijo. Kaj je storil v stari Avstriji za ujedin-jenje Jugoslovanov, to ve vsak otrok. Trd je bil in neizprosen, kadar je šlo za naše narodne interese. Ni so ga ostra:-;!e grožnje Nemcev, ni se dal premotiti zapeljivim ponudbam, pred očrni je imel le Jugoslavijo, za katero se je trudil in trpel. Oboževan od nas vseh, proklinjan od Nemcev je šel svojo pot naprej; z jekleno voljo je pomagal graditi stavbo jugoslovanske države. Kdor bi v onih staroavstrijskih časih temu možu podtikal neslovanstvo, nazadnjaško in druge take lepe reči, tega ki obsodil ves narod. Od. takrat do danes je preteklo komaj eno leto in dr. Korošcu se predbaciva vse to.
Proti državi je, avstrijanec je, ker ima svoje strankarsko-politično prepričanje; nazadnjak je, ker si je upal kot minister prehrane stopiti na prste verižnikom in izsesevalcem ljudstva. Gotovo časopisje pa vestno zbira vse to gradivo in trobi v svet, kakšno nevarnost pomeni za državo dr. Korošec. Bolje bi bilo, ako bi ga sploh ne biio. Morda v resnici bolje, ker bi potem ne občutil tako živo resničnosti pregovora: Nehvaležnost je plačilo sveta. Morda bolje tud: za one ljudi, ki sedaj kričijo na vse grlo nad njim. ker bi potem ostali še sužnji, za katere so rojeni.
Nek ljubljanski list, pregiedavajoč sedanjo ministrsko listo, pripomni pri dr. Kcrosču čisto kratko: Ta nam je že tako dovolj znan. Ha, klerikalec je in habsburški podrepnik, si misli čitatelj.
Nek list, isto tako ljubljanski, si je drznil te dni napasti, vsakemu Jugoslovanu dobro znanega moža. Ta mož je ljubljanski škof Anton Bonaventura jeglič. Tudi on je s svojo uplivno besedo deloval za ujedinjenje Jugoslovanov, podpisal med prvimi majniško deklaracijo, v svojih pastirskih listih porival duhovščino k delu za našo državo in si nakopal nemalo sovraštvo avstrijske vlade. Prezirala ga je povsod, kjer ga je le mogla. Svet pa je občudoval njegov odločen nastop, prihajale so k njemu francoske, angleške in druge deputacije ter mu častitale, da v odločilnih trenutkih ni pustil na cedilu svojega naroda, kakor so ga zapustili mnogi, ki jemljejo sedaj jugoslovanstvo v zakup. Primerjali so ga z neustrašenim belgijskim kardinalom Mercier-om. Sedaj pa pride ljubljanska »Domovina« in pove vsemu svetu britko resnico, da Jeglič ni to. za kar se ga je smatralo dosedaj, ampak da je čisto navaden sovražnik, izdajalec domovine. Človek se mora čuditi, kako je to mogoče. Za izdajalca ga je imela stara Avstrija, izdajalec je tudi sedaj v Jugoslaviji. Drugače ni mogoče razvozljati te uganke kako na ta način, da se je stara avstrijska vlada zbrala okrog »Domovine« in meče sedaj puščice na utogega Jegliča, {n zakaj to? Ker si je

Charles Dickens.
(Dalje)
Nisem slišal poleta rib, ne škripanja stare brige; nisem čutil diha moje lastne smrti — nisem videl nič drugega kaxor težki, razžarjani dogorek sveče. Tresel se je, majal, zibal sem-tertja, padel — in obležal črn, neškodljiv na postavku svečnika. Tresljaj ladje je spremenil smer njegovega padca.
Hotel sem se smejati! Da, zasmejat! se r.ad porazom svečinega dogorka.
Ko bi ne imel robca v ustih, t>i kar vpil od smeha. S vsemi močmi sem skušal pokazati ta smeh na zunaj — dokler mi ni kri zalila glave in sem bil na pol zadušen vsled pomanjkanja diha. Ostalo mi je samo toliko zavesti, da sem zamogel spoznati, da je moje nagnenje k smehu začetek blaznosti — pozvpei sem se zopet — k nadčloveškemu zaporu, dokler me čutila niso izdala in mi utekla kakor podivjani konj.
Šele pogled skozi špranjo na žarek dnevne svetlobe mi je vrnil zavest.
Bojeval sem težki boj, hoteč odvrniti oči od preklete sveče in svoje poslednje poglede posvetiti dnevni svetlobi.
Bil je to strašen boj in jaz sem ga — izgubil. Plamen sveče je vezal tako čvrsto moje oči, kakor so me okovi vezali ob tla.
Nisem mogel pogledati drugam, tudi oči nisem mogel zapreti. Dogorek je rastel znova, sveča od plamena do vrvice se je silno skrajšala. Koliko življenja še mi ostaja? Pol ure ali četrt? Dvajset minut? Gotovo; sveča bo gorela še najmanje dvajset minut. Košček loja! Življenje človeka, telesa in duše je odvisna od koščka loja. Strašno! Najmočnejši kralj, sedeč na svojem prestolu, nima take moči, kakor ta košček loja. Ta pokaže, česar ni noben kralj mogel pokazati. In sedaj — kaj bo bolj presenetilo mojo mater, kot to moje celo potovanje?
Pri teh mislih sem se' smejal, tresel in krčil, dokler ni hudobni plamen sveče sežgal vse moje notranjosti in me storil hladnega,, brezčutnega — in zopet je nastala tišina.
Mati in Lizzi! — Nevem, kedaj sta se vrnili k meni — toda vrnili sta se — in ne le v dorlišljiji — ampak v resnici, živi sta stali v noranjosti ladje!
Da, prav gotovo, pred menoj je stala Lizzi, deorosrčna vesela kakor vedno, in se mi snehijala! Ali ji je kdo natvezi!, da ležim tukaj vkleti, na plečih, pijan, in vinski sodi krog nene ?
Glej, ona ioka -— vrti se krog mene, iz-gnja v megli — krili z rokami vpije na po roč — slahejše in slabejše kakor pljuskanje «sla v daljavi. Izginila je! Izginila je v ognjeni legli. Megla ? Ogenj ?
Ne, ne to, ne ono. To je mati — razdeljuje ogenj. Sedaj plete — v prstih ima rgnjene žice, vrvica s smodnikom se ji ovija «rog senc, na mesto osivelih las. Mati, sedeča v svojem starem naslonjaču, koščene, dolge čolnarjeve roke pa vise preko naslonjala, z njih se siplje črni smodnik.
ljubljanskiškofbajedrznii zagovarjati republikansko vladavino v Jugoslaviji! "leda saj smo mi vsi na shodih govorili o republiki in nas nihče vsled tega ni imel za izdajalce. V narodnem predstavništvu je celo vrsta poslancev., ki se javno nazivljejo »republikance«. Ker pa drugi lahko store, to sme storiti tudi ljubljanski škof.
Ne bomo govorili dalje o vseh teh ostudnih napadih na naše veličine. Pribijemo samo, da so ti napadi akt nehvaležnosti in brezznačajnosti do onih, ki nas v najbolj kritičnih trenutkih naše zgodovine niso zapustili, ampak vsem na čelu šli v boj za naše narodno ujedmjenje, za naše narodne pravice. Opozarjamo one gospode, ki se toliko prizadevajo, da bi narodu vzeli zaupanje in vero v te može, da pomislijo, kaj delajo. Kaj hočete narodu dati kot nadomestilo za te može? Vas same? Vas narod ne ljubi, ker ga tudi vi ne ljubite! iščetega samo takrat, kadar ga rabite, kadar pa narod potrebuje vaše pomoči, tedai vas ni nikjer, in če bi vas že hvaležnost in ljubezen do naroda ne nagibala, da opustite to podlo gonjo, naj vas k temu nagibk vsaj pamet. Zunanji politični položaj je nejasen, v notranjosti države vse polno zmede in nereda. $e bodemo potrebovali te može, mi in vi!
Hali sovražniki.
S vseh strani poročajo o širjenju španske influence in neke nji sorodne bolezni, ki gre iz Italije pod imenom »nona«. V mnogih krajih je postala, prava ljudska kuga, ki kosi ljudi kot s nopje. Na Japonskem in v Evropi, povsod‘se je vdomačila. Pri nas smo jo imeli zlasti 1. 1918, toda ni bila niti izdaleč tako nevarna, kot je sedaj drugod. Mnogi ljudje, ki so se prebili skozi številne 'vojne težave, umirajo sedaj v očigled izboljšanju splošnih življenskih razmer vsled zahrbtnega napada epidemične influence. Bati se je, da pride tudi v naše kraje. Bati pa se je tudi drugih smrtnih sovražnikov, iz Galicije se poroča, da se ie pojavila prava človeška kuga. Zanesle so jo boijševiške čete, ki prihajajo v stike z Azijci, kjer je bolezen doma — in znano je, da v Rusiji primanjkuje zdravil, zdravnikov ter sanitetnega materija!®, tako da je boj proti boleznim zelo težaven če ne že popolnoma jalov. Tudi pri nas so zdravstvene razmere v marsičem nepovoljne. Ljudsko zdravje je pri nas deveta briga, razeu par sklepov se ni storilo nič in 6 ministrstvu za ljudsko zdravje ne izvemo ničesar drugega kot to, da je najbrž »pri dobrem zdravju«, ker vidimo podpis g. ministra, če se imenuje kak državno nastavljeni zdravnik. Potrebno je, da si pomagamo sami, zlasti pa je poklicano naše razumništvo, da z besedo in vzgiadi utira pot zdravstvenim (higi-jeničnim) odredbam ter navaja naše ljudstvo k zdravemu življenju, Snaga povsod; v sobah, v posteljah, v obleki — to je prvo pravilo. Drugo velja zlasti za naše kmečko ljudstvo: več zraka in soluca v stanovanja. Pri nas je panogo sicer dobrih hiš, kjer se celo zimo ne odpro okna. V takih stanovanjih nastane slab zrak. z njim
v zvezi tudi druga nesnaga in tu imajo urah. bacili t. j. kali, ki povzročajo bolezen v človeškem telesu, najboljše pogoje za razmnožitev. Živimo v časih, ko ne moremo ničesar prerokovati in ničesar predvideti. Lahko da iz tega ali onega vzroka odpovejo dosedanje zdravstvene uredbe in velika epidemija bo kosila naše ljudi. Danes smo dospeli že tako daleč, da vsaj orožje poznamo, s katerim se lahko branimo. O tem ne smemo molčati — vedno in povsod moramo misliti gospodarsko in nobenega člana našega naroda ne smemo izgubiti vsled neprevidnosti, zakaj z njim propade del naše skupne glavnice.
Politični pregled.
Nova vlada v Beogradu. Kakor smo že poročali, je po odstopu demokratsko-socija-listične vlade sestavil riovi opozicijonalni blok. V tej vladi so zastopani tudi 3 Slovenci, poslanci Vseslovenske ljudske stranke in sicer: Dr. Korošec kot ministrski podpredsednik in minister železnic; dr. Jankovič minister za verstvo in poslanec Roškar kot poljedeljski minister. Posebno dejstvo, da je kmet prišel na ministrski sedež, ie najboljše znamenje, da bo novo vlado preveval v resnici demokratični duh, kar se o stari demokratsko-socijalistični vladi ni moglo trditi. — Jadransko vprašanje. Vkljub Wilso-novi odločni izjavi, da stoji prej ko slej na stališču od njega predlagane rešitve jadranskega vprašanja, se Italijani v zvezi s Francozi in Angleži vendar nočejo ukloniti. Dobili smo novo noto v kateri Angleži in Francozi pov-darjajo, -da glede jadranskega vprašanja še vedno vztrajajo na ultimafcumu od 20. jan. t. 1. Prihodu ji dnevi bodo pokazali, kakor se bo razvil boj za nas Jadran. A ko Wilson ostane pri svoji izjavi, potem smerno računati z gotovostjo, da zapuste Angleži in Francozi Italijane na cedilu. Kajti tako nespametni na bodo, da bi italijanskemu imperijajizmu na ljubo, izgubili
tako močnega zaveznika kakor je Wilson. In
Poglaij« o neseiitaosff h nehvaležnosti.
(Konec.)
Mnogo Evangelistov, Krekov je delžo, tiho sicer in neopaženo v pričakovanju lejše prihodnosti in svobode, da nas veliki irenofek ne bi našel nepripravljenih. Temelj je bil izstavljen in na njem gfadijo Evangelistovi učeči naprej, v zatišju nekateri, drugi v javnosti.
Koliko upov so stavili in še stavijo v nš rod! In ljudstvo, ali časti svoje može, jih spoštuj in uboga? Nesebičnost m požrtvovalnost plašite z grdo nehvaležnostjo. Kar je isti Abdits (Albin Prepeluh) izrekel o predvojnih razmera; ne velja nič manj za danes:
Kulturne vrednosti, ki jih imamo, so plot idealizma, nesebičnega hotenja posameznikov Kulturni dalavec med nami ni mogel računat na gmotni dobiček ali pa druge prednosti Njegovo delo in trud sta mu bila preje v škodo nego dobiček. Na prstih ene roke bi lahko sešteli osebnosti, ki so od svojega duševnega dela imele tudi kakšno osebno korist.
Res je sicer, da imajo vsi dobri kulturni
Ali
n® j
vam v potrdilo navedem vzglede
Tedenska novice.
če bodo Italijani enkrat osamljeni, bodo že bolj pohlevni.
Rusija. Kakor poročajo časopisi so boljševiške čete zasedle Arhanglsk. Z zovzetjem tega mesta po holjševiških četah, so izgubili proti boljševiki eno svojih najboljših oporišč v severni Rusiji. Baje je odstopila provizorična severnoruska vlada in izročila oblast generalu Milleru. — Boljšsviška Rusija je izjavila Poljski, da hoče vsa sporna vprašanja z njo rešiti prijateljskim potom. Skoraj gotovo bo prišlo do pogajanj med sovjetsko, Rusijo in Poljsko, ker je poljsko javno mnenje zavzeto za prijateljsko rešitev vseh spornih vprašanj z Rusijo.
Nemci izjavljajo, da. hočejo sami soditi in obsoditi vojne krivce. Antanta je baje s tem zadovoljna, Najbrž se bo vprašanje izročitve vojnih krivcev zavlačevalo tako dolgo, dokler ne bo — zaspalo.
Nova vlada ni našla milosti v očeh nekaterih strankarjev. V nekem ljubljanskem listu
srno čitali, kakšni grešniki in nezmožni ljudje so prišli na vlado. Ljudje, ki so dosedaj zažigali kadilo pred demokratsko-socijalističmmi ministri, obupujejo nad ubogo Jugoslavijo, ki je dobila nove ministre. To je sicer smešno, pa razumljivo. Ampak vsakemu človeku, ki ima malo politične pravičnosti, so ti napadi na nove ministre naravnost zoprni. Saj ne trdimo, da so med njimi^sami idealni ljudje, ki bodo iz naših težkih razmer ustvarili jugoslovanski paradiž. Ampak da bi ne bilo med -njimi zmožnih in dobrih politikov in da bi edinole demokratsko-socijalistična c-biteij rodila dobre politike, tega privilegija pač ne bo pripustil noben resen iuvoslovan. Stari, izkušeni politiki kakor dr. Ko-rošec in drugi, so si hvala Bogu še pridoom toliko ugleda in. dobrega glasu, da jih ne ho mogel kak političen paglavec odpraviti z besedami: no, o teh pa se sploh ne izplača govoriti! Kedaj 'se bomo naučili ceniti političnega nasprotnika in priznavati njegove resnične zasluge?
Odstop pokrajinskih vlad. Obenem z demokratsko-socljalistično vlado v Beogradu, so odstopile tudi pokrajinske vlade v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Za hrvatskega bana je imenovan dr. Laginja.
Osebna vest. Mestni poveljnik v Radgoni ipajor Brkič je bil premeščen v Mac.edonijo. Nam Slovencem mož ni bil naklonjen. Jokal se torej za njim ne bo nihče.
Zamenjavanje kronskih bankovcev avstro-ogrske banke za kronsko-dinarske bankovce. Pri zamenjavi kron bodo sodelovali razven podružnic avstro-ogrske banke v Ljubljani in Mariboru tudi ti-le denarni zavodi in sicer v Ljubljani: Poštnocekovni urad, Kranjska deželna banka, Podružnica Kreditnega zavoda, Podružnica Jadranske banke,- Podružnica Prometne banke, Podružnica Češke industrijske banke, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskomptna banka, Kranjska hranilnica, Mestna hranilnica, hranilnica kmečkih občin, Zadružna zveza, Zveza slovenskih zadrug, Kmetska posojilnica in Ljudska posojilnica. V Mariboru: Mariborska eskomptna banka, Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Podružnica Jadranske banke, Občinska hranilnica mesta Maribora, Posojilnica v Mariboru, Spodnještajerska ljudska hranilnica in Podružnica-Anglo-avstrijske banke. V Celju: Mestna hranilnica, Južnoštajerska hranilnica, Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Ljudska hranilnica in posojilnica, in posojilnica v Celju. Ti zavodi zamenjavajo le kronske bankovce po 20, 50 in 100 K; tisočake pa sprejema v Ljubljani edinole deželna finančna blagajna, izven Ljubljane pa samo davčni uradi.
Pri zamenjavi bankovcev sodelovali bosta poleg že objavljenih zavodov tudi Češka banka Union, podružnica Celje, v Celju in Zadružna zveza v Celju.
Zamenjave kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke za kronsko dinarske
bankovce ni ustavljena, kakor so poročali ns-
Pri nas nismo prišli niti tako daleč, da bi priznali: kulturni delavec ja tisti, ki mu gre prva beseda v javnosti«. (V isti knjigi str. 5,)

delavci strupene sovražnike, da jih njihov čas navadno ne razume in da žanjejo za svoj trud cesto najhujšo nehvaležnost od ljudi, ki jim storijo z najplemenitejšimi nameni le dobro. A še groznejša in usodnejša je resnica, da si ljudstvo s takim ravnanjem izreče prekletstvo sebi m potomcem do tretjega in četrtega kolena.
iz zgodovine narodov in vekov, ko pa se odigrava žalostna vloga n e. h val e Sne ga ljudstva pred našimi o č m i .v b li ?;h 1 i radgonski okolici? Niso li to intrige zavistnih sosedov onstran meje? Saj se mi zdi skoraj nemogoče, da bi se naši ljudje ponižali do obrekljivih klepetulj, ki si brusijo jezik ob vsaki dobri stvari in plemeniti osebi’ Najbrž je zavladala v njihovih glavah egiptovska terna in proti tej so se po starem grškem pregovoru celo bogovi zastonj borili. Da 2 verišniškim, pohlepnim, dobičkaželjnim duhom prepojena tdruhal nima srca, je nepobitno dejstvo,.
»Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš proroke in kamenjaš tiste, ki so poslani k tebi!« Mat. 23, 37.
Razglasiti bo treba obsedno stanje čez razburjene duhove ter splošno mobilizacijo vseh treznih za boj proti temnim elementom, skuie-valcem našega duševnega narodnega zdravja.
Plemenitemu kulturnemu delavcu in spretnemu voditelju »našega« ljudstva pa kliče Abditus :
»Na vas mislim, ki ste doslej dela svoj pegaženi in oplenjeni rod, na yas, k;
isti
•:a
ki vam
je zaničevanje
to
so
trpen zanj, na vas,
plačilo, bič siromaštva nagrada za nesebi delo — na vas, naše kulturne delavce. Narava vas ni of>la: žarila s koristolovstvorn, rojstvo ne z gmotnimi dobrinami. Mati vam je položila notranji imperativ nesebičnega
v zibelko žrtvovanja.
Duševna, moštvena moč naroda je zgoščena v vaših srcih in možganih. Ta moč je naš Mojzes; z n]o boste priborili svojemu rodu lepšo prihodnost, svobodo, po kateri hrepenimo vsi.
(V isti knjigi str, 43.)
kateri dnevniki, nasprotno se ta zamenjava 'živahno nadaljuje ter jemlje iz prometa kronske bankovce po 20, 50, 100 in 1000 kron, ki po
15.	marcu nehajo biti splošno plačilno sredstvo v naših pokrajinah.
Ponarejeni kolki na tisočskili. Ker
krožijo v prometu tisočaki avstro-ogrske banke s ponarejenimi kolki, se občinstvo v iasfcnem interesu opozarja, da svoje tisočake čim preje zamenja in sicer v Ljubljani pri finančni deželni blagajni izven Ljubljane pa pri svojem pristojnem davčnem uradu. Ponaredba je presenetljivo dobro uspela, zato naj bo občinstvo s tern posvarjeno. Delegacije ministrstva financ.
Bankovci kolkovani z več markami nižje vrste. Finančno ministrstvo je z razpisom j br. 3890 z dne 18. februarja 1920 pojasnilo, da je smatrati bankovce, ki so kolkovani z več markicami nižje vrste, katerih skupna svota pa odgovarja vrednosti bankovna, n. pr. ako je petdesetak markiran z dvema markama za dvajsetak in z eno markico za desetake, za pravilno kolekovane. (Delegacija ministrstva financ.)
Zvišane cene pri tobaku. Vsled odloka upravnega odbora samostalne monopolske uprave z dne j2. januarja 1920 št. 403 in odobranja gospoda finančnega ministra z dne 19 januarja 19.20 št, 180 imajo od 20. svečana 1920 dalje veljati za svalčiče, tobak, tobak za pipo in za svalčice nove zvišane cene, ki pomenijo približno 10 — 20 % poviška pri teh tobačnih izdelkih.
Uradni zdravniški službi v IX. činovnem razredu sta razpisani za. Mursko Soboto in D oljno Lendavo. Interesenti se opozarjajo na razpis zdravstvenega odseka v Uradnem listu.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro.
Nemška predrznost. »Deutsche Grenz-■wacht«, ki vedno strupeno piše proti nam Slovencem, se prosto kolportira po Radgoni in naših obmejnih krajih. Isto tako se urednik tega lističa nemoteno sprehaja po radgonskih ulicah. Opozarjamo naše jugoslovanske oblasti na ta ■dejstvo, da vendar store enkrat, kar je nj'hova dolžnost!
Renegati. »Deutsche Grenzvvacht« jezi, da ima večina Radgončanov slovenska imena in kaže s prstom na naše ljudi z nemški mi imeni, češ. tudi vi imate renegate. Toda »Grenzvvaehta« naj se le lepo pomiri! Nam ne gre za imena, gre nam za način, kako je kateri postal »Nemec«. Na pade nam v glavo, da bi n. pr. radgonskega župana Kocloliča'prištevali renegatom, akoravno ima tako lepo slovansko ime. Uskok je bil morda njegov ded ali praded; on pa je bil vzgojen v nemškem duhu in živi v dobri veri, da so njegovi predniki prišli naravnost iz tev-toburških gozdov. Kadar govorimo o renegatih ali nemškutarjih, imamo v mislih one ljudi, katere smo danes poznali kot Slovence, a j itn so že Nemci. In teh mrgoli v Radgoni. Vzgled dr. Kamnikar, katerega oče niti nemški znal ni.
H e poznamo pa niti enega slučaja, da bi jz Nemca postal čez noč Slovenec. Vsi naši ljudje z nemškimi imeni so bili že- od nekdaj dobri 'Slovenci, to so bili tudi. njitovi očetje in praočetje in prisvajati si te bi pomenilo ravno isto, kakor če bi mi zahtevali za se n. pr. Pruse, v kaierihVse tudi pretaka slovanska kri.
Otvoritev poštne nabiralnice Bogojina p. Dobrovnik. S 1. februarjem 1920 se je ot-vorila poštna nabirainica Bogojina (madžarsko ime Bagonya), ki spada v dostavni okraj poštnega urada Dobrovnik v Prekmurju in ima vsak pondeljek, sredo, petek in soboto zvezo s tern uradom.
Telefonski pogovori z Nemško Avstrijo. Telefonski pogovori so dovoljeni ta čas razen med Ljubljano tudi med Mariborom, Celjem, Ptujem in Zidanim mostom na eni ter Dunajem in Gradcem na drugi strani. Triminutni, pogovor •stana v vseh imenovanih primerili štiri dinarje ali 16 K, Nujni pogovor pa velja trikrat toliko.
‘Kdo kaj ve O mojem sinu Francu Bračko iz Črešjnevec pri Radgoni, domobranec pri 26, mariborskem domobranskem polku, ki je bil vjet koncem okčohra 1. 191S v Italiji. Zadnjikrat je pisal iz vjetniške bolnišniče v Veroni, Čampo št. 212, meseca februar^ t. 1. Od tega časa ni o njem nobenega glasu. Za slučaj, i$a bi kateri od njegovih tovarišev kaj vedel o njem, naj
isto blagovoli sporočiti njegovemu očetu Francu Bračku, posestniku v (jršnjevcih, p. Radgona, kateri drage volje povrne vse stroške!
Domače vesti.
Gornja Radgona. V petek dne 20. t. m. je »Samostojna kmetijska stranka« napovedala shod v gostilni pri Čiriču. Prišli so tudi možje iz vrst naše »Kmečke zveze«, da si enkrat od-blizu ogledajo ljudi, ki se zbirajo v vrstah »samostojne«. In kaj so opazili ? V »samostojni« se zbirajo samo bivši štajercijanci, narodni grešniki, nemškutarji. Da ni manjkalo očaka žtajercijancev, orehovskega Bračka, se razume samo ob sebi. Glavar »samostojnih« šentpeterske župnije, gornjeradgonski Korošec je pa s svojimi neumnimi in naslanimi opazkami še bolj pobarval duševno revščino ljudij okoli »samostojne«. V imenu »Kmečke zveze« je govoril urednik »Murske Straže« g. Jerebič, ki je v daljšem govoru .navduševal zbrane za »Kmečko zvezo«. Njegovemu govoru so zbrani pozorno sledili in so nato mirno razšli. Na shodu »samostojne«, ki se je vršil pozneje, sta ostala oreiiovski Bračko, gornjeradgonski Korošec in trije tuji govorniki. Razumljivo ja, da se z ljudmi, kakršni so v »samostojni«, ne draži nihče rad.
Črešnjevci pri Gornji Radgoni. Zlato poroko sta obhajala Anton in Ana Jaušovec. Da bi učakala še mnogo let.
Kapela. Tukaj se je vršil v nedeljo dne 22. februarja protestni shod kapelskih žen in deklet proti občinskemu volilnemu redu. Sprejela se je nastopna resolucija: Žene in dekleta kapelske župnije odločno protestiramo proti obstoječemu volilnemu redu, ki odreka kmetski ženi volilno pravico. Zahtevamo, da se ta volilni red prekliče in da se nam da volilna pravica brez vsake izjeme in pridržka.
. Gornja Radgona. Protestni shod proti občinskemu volilnemu redu, katerega so priredile naše žene in mladenke v pdsojiiniški dvorani, je bil dobro obiskan. Bilo je nad 300 udeležencev in udeleženk. Shod je otvoril domači g. župnik in oddal besedo gospe] Neudauerjevi, ki je v jedrnatih besedah dala duška ogorčenju nad nečuveno krivico, ki se godi kmetski ženi, ko se jo izključuje od jaynega življenja in delovanja.' V krasnem govoru je naslikala trpljenje in muke kmetske žene med vojno, njeno navdušenje v dnevih majniške deklaracije isj sklenila 3voj govor: Ako je kmetska žena toliko delala in trpela, ako se ji nalaga toliko dolžnosti, hoče in mora imeti tudi najmanj iste pravice, kakor mestna gospodične, in tvorniška deiavka. Slednjič so bile sprejete siedeče resolucije: 1. Kmečke žene in dekleta z ogorčenjem protestiramo proti občinskemu volilnemu redu, ki izključuje kmetsko ženo od vsak onih pravic, katere uživajo v vseh resnično demokratičnih državah.
2.	Zahtevamo, da se ta volilni red takoj prekliče.
3.	Zahtevamo za-se, kakor za vse žene sploh, volilno pravico brez vsakega pridržka in brez vsake izjeme.
4.	Izrekamo zahvalo »Vseslovanski ljudski stranki« in »Kmetski zvezi«, ker sta se vedno borili za pravice kmečkega ženstva. 5. Deželni vladi pod vodstvom dr. Žerjava izrekamo popolno zaupanje. — Govoril še je g. Jerebič, ki je pozival zbrane žene in dekleta naj ostanejo zveste svojim sklepom in se na dajo premotiti samostojnim, rogoviležem, na kar je g. župnik shod zaključil,
Ljutomer. Na porok! g. Mariina Mihaliča se je nabrala vsota 11S kron v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Tej svoli je dodal g. Škrajnar 38 kron in izročil celi znesek blagajničarki ženske podružnice v Ljutomeru.
R&mm m šdgznfčni progi Mar flor—Špilfe —Ljutomer
so postale prav neznosne, Ako se hoče človek peljati po tej progi, se mora pripraviti kakor za potovanje okoli sveta. 'Na najmanjši postajici stoji vlak po cele četrt ure, po pol ure, da po celo uro. Popotniki se zavzeti povprašujejo, čemu toliko zamude. Odgovarja
se navadno: pokvarilo se je to in 000, premoga je zmanjkalo, stroj treba napojiti. V resnici pa sedi sprevodnik ali vlakovodja v bližnji krčmi, kamor je šel na krepek požirek. Ko si je pošteno dušo privezal, se zopet s težavo zbaše na vlak in isti sopiha počasi naprej. Popotniki si oddebnejo. Sedaj bo pa šlo! A na prihodnji postaji se ponavlja isto. Nek popotnik opisuje vožnjo iz Ljutomera v Maribor takole: Zjutraj na vse zgodaj smo se odpeljali iz Ljutomera in dospeli po 2 in pol urni vožnji v Radince. Tukaj pa je stroj naenkrat obnemogel, pustil vozove s popotniki vred na postaji ter se podal v Radgono po vodo. Čez dobro uro pride nazaj in s svežim! močmi smo jo mahnili naprej. Toda na prihodnji postaji v Gornji Radgoni je zažejalo sprevodnika in ubogi popotniki zopet čakajte. No, mož se je pošteno okrepčal. Rudečega obraza se je zavihtel na vlak v veselje in oddih popotnikov. Proti poldnevu smo dospeli v Radgono. Opoldne pa pusti vsak pošten kristjan delo in se poda k obedu. To so vedeli tudi naši železničarji, katerih milosti in nemilosti smo bili izročeni. Vsi po vrsti so izstopili in se podali v bližnjo kolodvorsko restavracijo na kosilo. In da to ni trajalo ravno malo časa, si lahko mislite, kajti možje železničarji vedo ceniti potrpežljivost potujočega občinstva. In tako je šlo naprej. Ves čas vožnje od Ljutomera do Maribora so železničarji izpolnili z večjimi ali manjšimi požirki, z malimi južinami in glavnim obedom v Radgoni. Proti večeru smo srečno prišli v Maribor. Nazaj grede se je ponavljalo isto. Take in enake pritožbe lahko slišite cd vsakogar, ki je kedaj potoval po tej progi. Naravnost bajna brezobzirnost železničarskega osobja napram občinstvu. Ljudje morajo šteti drage novce za vozne listke in še dostikrat ne vedo, ali bodo prišli do cilja, ali obtičali na sredi pota. Skrajni čas je že, da se železnična uprava enkrat zgane, posveti v te nevzdržljive razmere na progi Maribor—Špilje—Ljutomer in podrči železničarsko osobje, kako mora izvrševati svoje dolžnosti. Drugače bo zavladala na tej progi popolna anarhija.
Razglcfift svetu»
Papež za ^prebivalstvo Srednje Evrope. Zbirka papeža za gladujoče prebivalstvo Srednje Evrope je dosegla 3 milijone lir.
Turčija. Francoski list »Matin« piše: Med zavezniki se je dosegel sporazum, po katerem se izločijo iz otomanskega cesarstva Mezopotamija, Sirija, Palestina in Arabija. Armenija dobi svojo ustavo. Francoska vlada je pripravljena priznati turško suverenost nad vsemi ostalimi pokrajinami otomanskega cesarstva, razven onega dela Tracije, ki ima pripasti Grčiji. Italija bo dobila gotove predpravice v okrožju Smirne in Adalije. Francija se zadovoljuje z zgolj gospodarskimi, zlasti trgovinskimi ugodnostmi v Ciliciji. V ostalem stoji francoska vlada na stališču, da bi popolno razkosanje turškega cesarstva dalo povod številnim konfliktom.
Upor na Koreji. Boljševiki so že začeli Lujskati prebivalstvo na Koreji k pohuni prot; Japoncem, Oborožili so 2000 korejancev in napadli z njim 700 mož kroječo jkponsko posadko. Ubitih je bijo 300 Japoncev, druge so razpršili.
Listnica unedništva.
Dr. G. L. iz ¡Maribora. Vašega članka nismo mogli objaviti v tej številki, ker je žal prišel prepozno. Objavimo ga v prihodnji številki. Prisrčna hvala in priporočamo se še za prihodnjič.
He morate spati? Riti delati? Imate neraozne bolečine? Občutek žadonoljstoa doprinese Ram fellerje» prani člzafiuid 6 dadjnatih ali 2 oeliki špecijalni steklenici 27 K.—
Trpite «a počasniprebaoi? Zaprtji? To zlo se odstrani s pranimi fellerjenimi ciza krogljicami, 6 škatljic 12 K.— Želodec okrepčajoča šnedska tinktura 1 steklenica 12 K.— Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugert V. feller, Stubica donja, Elza trg što. 264 Hrnatska.	D
družba z o. z.
inženirska pisarna in sta&beno podjetje Ljubljana; Sodna ulica štev. 2 HariFjiSii9, Viktringftofova ulica štev. 34
Brzojavni naslovi: J1P — Ljubljana, JIP — Maribor.
SSdtSelek i.
Projekti, proračuni. Nasvetovauje in zastop. Presoja m stavbno nadzorstvo.,
OatJeSek Si.
Vodne grndbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija. fiSsžsSeSek HM.
Beton, žeiezobeton. Železna konstrukcija.
Scltielek 2V.
Železnice, ceste, predori, mostovi.
OddeSek ¥.
Industrij ka in gospodarska poslopja, j	Oddeiek Vi.
Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja m industrijskih tvarin.
n Prekmurje, larsko polje is Siou. gorice r. z. z o. z.
iartž^ ir zalegi po najaižjih dnevnih gj^^SSš 1 cenah razno manufakturno blago za |	~~
1 moške in ženske obleke, barhente, vseh g»
1 vrst platno, blago za ženske pred- g —•	0 pašnike; razno kuhinjsko posodo, riž, 1	—
Dl čaj, papriko; usnje, podplate, moške ia i g ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, 8 S	otrobe, testenine.	8 IS
nII Sfoipuje zrnje, sadje, kože, vino, i	—
i sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske i 1 pridelke.
1 Posreduj© pri nakupovanju strojev I asssssl	in vseh gospodarskih potrebščin.	Simam
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja	trgovina in pisarna:	v	Stopnji Radgoni»
Podružnice:	as	Soisofa.
Dolnja Lendava Križevci pri Ljutomeru
Mariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota
Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po & ®|0 ^IstaLlbL* ter vloge na tekoči račun po dogovoru.
Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejsimi pogoji.
'CTro.^.aaLjL raaross-toari. -sr ol>^43a.teJlK.i Saišl v Z. nadstropju.
P° možnost' steno-^irOjepiSKO grafije veščo sprejme takoj notar Hinko Požun v Gornji Radgoni.
-O $0X	Kdor ga ima ga
do ¡&J» naj prinese v npravništvo „Murske Straže*.
J«, ~a še skoraj nova hiša z i^roas 5“ velikim vrtom in brajdami. Več se izve pri posestnici Mariji Kotnik w Poljčanah šiv. 67.
10.000 korenite Šmarnice
lepe se dobi pri Štuhec-u po domače Boikovič, Terteegotrci hiš. štev. 1, pošta sv. Jurij ob Ščavnici. Prodajalo se bo od 1. do 6. sušča 1920. Cena po dogovoru.
Na prodaj
stol za
premakljivi vozni bolnika, nosilni sto! za bolnika, aparat za elektriziranje, velEki viseči svetilki, veliko «reale in raznovrstne druge reči pri
M. Krainerju Črešnjevcih štev. 134.
F» f otrobe, pšenično rnečko, oves za a^Gl, seme, pšenično, krušno, koruzno in ajdinsko moko, proseno pšeno, tikvino (bučno) olje, dobro milo, sodo, vžigalice, sladilo kavo, drva za kurjavo, prodaja na debelo in drobno ter kupuje vse deželne pridelke. Sp/ejema naročila za apno in cement. J. Škerlec, trgovec, Gornja Radgona.
Vt „ a i««*» se da novozidana hiša M itajStMl krita z opeko, z štirimi sobami, vrtom in sadovnjakom na lepi solnčni legi z dobro pitno vodo, ob veliki cesti na križopotju. Pripravljena za trgovino oli kaki urad. Najemnina na leto od 2000 kron naprej. Ponudbe jio 30. marca 1920 na lastnika MStjaža Kusteo v Gornji Bistrici, pošta Srednja Bistrica, Prekmurje.
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 1050 K pri lekarni Trn-kfjczj/, Ljubljana.
Kolesarji
¥se potrebščine za kolesa in
mefocškše plašče in zračnies dobite ff^jceneje ¥ trgovini
3. Goreč, Ljubljana
Pismena naročila se izvrše še isti dan. ■	----■=
Posredovalnica vseh slu^h
posreduje zanesljivo moško ia žensko služinčad, sobarice za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča
HoasSiJa SŠuBcher v Ljutomeru. 13—9
Sledno kavo
znamka
„SBRBSR“
v zavitkih po 200 in 500 g, originalni zahoji po 50 kg, po najnizji ceni, franko vsaka železniška postaja dobavlja
3ovo Gigovič
ffisribor & Glavni trg 21
Mii - Podgane
stenice — ščaarki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 7-—, za podgane is miži K 7*—, za Sčarke K 8'—, posebno močna tinktura za stenice K 7-—, uničevalec moljev, prašek za uši v obleki ia perila, proti mravljam, proti nšem pri perutnini K 6‘—, prašek prsti mrčeeoss K G1—, mazilo proti rišem pri ljudeh K 4‘—. mazilo za uši pri živini K 4*~, tinktura proti mrčesu na saditi in zeienjadi (uničevalcev rastlin) K 6-—. Pošilja po povzetja Zavod za eksport
M. Jnnker, Zagreb 46, Petrlnjs&a nliea3
Gostilničarji!
P030E!
Naznanjam cenjenim g. gostilničarjem, da otvorim s 15. marcom 1920 zalogo piva. Na razpolago bodem imel v svoji ledeni kleti v Bučečovci vedno sveže pivo. in ga dostavljal na dom. Cenjen g. gostilničarje, kateri žele iz moje zaloge piv dobavljati, prosim, da mi čimprej poročajo, náka njim takoj vse nadaljne podrobnosti naznaniti K obilnem obisku se priporoča Alesjgij Stihih Bučečovci, pošta Križevci pri Ljutomeru.
Hočete dožro iti ceno kupiti? -! jSajzanesIjiveiša ura je
Suttnerjeva ara!
Niklasta. jeklena, srebrna ali zlata' vsaka Vas bo zadoroljiht! lud verižice, prstane in uhane, vsako' vrstne darove in potrebščine, kakor nože, priprave ra britje, škarje, denarnice, šibičnjake, diamante za rezanje stekla, vse dobro in ceno najdete r ceniku od
H SUTTHER, Ljubljana, st. 978.
Cf *
Jajc
Šepet
ogromna pošiljntev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka
30fc. St:«>ar30ca.«©C525:i
in sicer volne, cefiija, tiskanine, etamina, batista za ženske obleke, sukna kamg.trna in klačeviue za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.
Ilustrovani cenik zastonj!	Na debelo samo v I. nadstropju.
Veletrgovina B Qf	f±C>Xc \	št,..S0S
pazpešiijalna -E*.» Lv>i	Slovenija.
sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksporina trgovina Ed. Saappan2s fVist©¥ag Slovenija,
jugoslovanski kreditni javod
Š PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje ¡jU po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega.
inkčiso fakt kast* in ir*g@¥ske informacij©.
Izdaja čeke, nakaznice !n akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
TB*g©¥®ki krediti ped najugodnejšimi pogoji.
IIESEE
posojilnica v gordji ridgom
nglúmMñ zadruga z flgoffleleno zanezo
sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila
«0 | ¿jjf B ^ f I I 0	M B O ^ | |J 1? Sr a TviifJ 1 Ji 14 - a n i 1 ft a hrti!-ii/i,-.	L	.‘L 4-»n	«anA4/sm — _ _ — i___________; « t     L	L.l I------? I__	i	«
X J	O—   j  - - ~ -—J - J" — — J • j “ ---------------* w	«V	K.VXi.VWU»	Jj/ W	UUt 'JvUU
h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega uiada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
Posojila
plača le kolek«.
Uradne ure
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji, fzposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Siroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka
so vsak pondeljek, torek, četrtak in petek od 9: do 12. ure dopoldne, uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob
ji Pojasnila
jfetessa-
se dajaio, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne.
Uradni prostori
so v lastni hiši, Glavna cesta, štev. 14, tik kolodvora.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Franc Jerebič.	Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni/