Leto X., št. 32 („jutro" št. 192 a) Ljubljana, ponedeljek 24. avgusta 1942-XX. Cena cent. 89 UpiavmStvo; i_juoijana, Puccnujeva ulica S — Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 tnseratni oddelek: Ljubljana, Pucclnl-Jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln Inozemstva ima Unione Pcbblieitš Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: LJubljana, Pucdnijeva uL 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-» Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.—» Za Inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbllcita di provenieoza Italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. A* Milano vivacc attivita di pattuglle Tutte le pimtste di elementi avversari prontamente respinte — S velivoli nemici distrutti H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 23 agosto 1942-XX il seguente boEV itino di guerra n. 818: Anche nella giornata di ieri l'attivita di pattuglie si c mantenata vivace sul fronte egiziano. Puntate di elementi avversari sono state respinte. L'aviazione nemica ha svolto azioni di disturbo sulle nostre retrovie senza cansare danni; dalla eaceia tedesca quattro degli apparecchi attaccanti venivano abbattuti. II tiro contraereo di nostre unlta di scorta ad un convoglio ha centrato e fatto pre-cipitare in mare un velivolo inglese il cui equipaggio e stato catturato. Nadaljuje se živahen delovanje patrol Vsi sovražni izpadi takoj zavrnjeni — Pet sovražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 22. avgusta naslednje 818. vojno poročilo: Tudi včeraj je bilo delovanje patrol še nadaije živahno na egiptskem bojišču. Izpadi sovražnih elementov so bili odbiti. Sovražno letalstvo je izvršilo motiine po- Kralj Iti Cesar lete nad našim zaledjem, ne da bi povzročilo škode, nemški lovci so sestrelili 4 napadajoča letala. Protiletalsko topništvo neke naše edinice v spremstvu konvoja je zadelo in strmoglavilo v morje angleško letalo, čigar posadka je bila zajeta. na oifisHii v papirnici Cuneo, 22. avg. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je davi zopet po 20 letih obiskal podjetje Verzuolo papirnic Burgo. Vladarja, ki ga je spremljal prvi pobočnik. so sprejeli prefekt, zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti. Senator inž. Luiggi Burgo, se je poklonil visokemu gostu v imenu voditeljev in delavstva ter ga nato spremljal po tovarni, ki je bila v polnem obratu. Kralj in Cesar se je pomudil v oddelkih in se razgovarjal s številnimi vojnimi invalidi, nato si je pa ogledal moderno šolsko poslopje, ki ga je senator Burgo zgradil in izročil občini v počastitev spomina sina Vilia. Prebivalstvo je pozdravljalo vladarja, ki je izrazil senatorju Burgu svojo zahvalo. Ob priliki visokega obiska je senator Burgo izročil prefektu vsoto 100.000 lir, s katero bo ustanovljenih 5 študijskih štipendij za sinove poljedelcev iz pokrajine, ki se nameravajo posvetiti agronomiji. Princ Fleinontskl na razstavi umetnikov-vojakov Rim, 23. avg. s. Nj. Vis. Princ Piemont-ski je -^čeraj obiskal razstavo italijanskih umetnikov pod orožjem v razstavni palači v Rimu. Sprejel ga je šef glavnega stana vojske. Visoki gost se je pomudil pred vsakim izmed 800 razstavljenih umetniških del in izrekel pohvalo razstavljalcem in tudi prirediteljem za odlično ureditev raz- stave. Pijemontski princ, ki je nakupil mnogo del, je pohvalii tudi nekatere navzoče umetnike. Ko je zapustil palačo, ga je množica, ki se je med tem zbrala pred razstavno palačo, navdušeno pozdravljala. Spalato spominu skvadrista Vezia Orazia Spalato, 22. avg. s. Spalato je posvetil eno svojih najlepših cest spominu prefekta skvadrista Vezia Orazia. Davi je bila s preprosto in resnobno svečanostjo ob navzočnosti vseh oblasti in hierarhov ter oddelkov mladinskih organizacij stranke odkrita spominska plošča z napisom »Via Vezio Ora-zio«, ki je umrl za Rim. Prefekt je odredil fašistični poziv, zvezni tajnik pa pozdrav Duceju. Nemški vrhovni poveljnik na Balkanu v Sofiji Sofija, 22. avg. s. V Sofijo je dospel ar-madni letalski general Lohr, novi glavni poveljnik nemških oboroženih siil na Balkanu. Visoki nemški oficir je bil sprejet in zadržan pri obedu ptrsi kralju Borisu te.r se je sestal s predsednikom ministrskega sveta Filovom in z vojnim ministrom, ki je priredil obed na čast gostu. Izrečene so bile ob tej priliki zdravice na prijateljstvo in sodelovanje med Nemčijo in Bolgarijo. General Lohr je obiskal tudi krai';evcga ministra Italije, s katerim se je dolgo in prisrčno1 razgovarjal. Nad 2oo japonskih tabitlkov je učinkovito napadlo vsa glavna avstralska oporišča Tokio, 22. avg. s. Včeraj je japonsko letalstvo obnovilo močne letalske napade na obalne kraje severne Avstralije. Nad 200 japonskih bombnikov je bombardiralo vojaške objekte v krajih Port Moresby, Tons-wille Wynthan. Port Danvin in Broone. Kljub silni protiletalski reakciji so japon- ski bombniki povzročili veliko škodo v zadetih objektih. V pristanišču Broone so bili potopljeni 4 trgovinski parniki, nadaljnja dva pa zažgana. V Port Danvinu je bilo zažgano skladišče goriva, zadete in uničene pa so bile tudi vojaške barake in protiletalske baterije. se vedno bolj širijo Bangkog, 22. avg. s. Po semkaj dollih vesteh &e nemiri nadaljujejo v vsej Indiji. Odredba vlade podkralja, ki je proglasi] za protizakonite vse stavke in izprtja. ni imela nobenega učinka. V mnogih velikih mestih indijski delavci nočejo na delo ter se stavke širijo tudi v obratih in tovarnah, v katerih se proizvajajo vojne potrebščine. V Madrasu. kjer je uporniško gibanje zavzelo velik obseg je množica indijskih delavcev kljub intervenciji policije vdrla v tovarno, kjer je ostalo pri delu nekaj sto Angležev in jo zažgala. Prihiteli so gasilci, toda demonstranti so prerezali gasilne cevi in je posilopje z vsemi sitroji skoraj do tal pogorelo. V spopadih med manifestanti in agenti, ki so streljali, je Mo mnogo mrtvih in ranjenih. Velike demonstracije dijakov so bile v New Delhiju. V pokrajini Punjab so angleške oblasti osvobodile mnoge komuniste, ki so bili že več mesecev v ječi. Ne vedoč, kako bi zajezila upor, se vlada podkralja ne sramuje posluževati se komunistov, med katerimi je bilo mnogo obsojenih zaradi običajnih zločinov, v upanju, da ji bo to v pomoč pri popolnoma izjalovljenem po>-skusu ustvarjanja nasprotstev med Indijci. Nove podrobnosti o terorističnih nakanah v Bolgariji Sofija, 22. avg. s. Tednik »Hustrovana Politika« še naprej objavlja zanimive dokumente o vohunskem in terorističnem delovanju bivšega ameriškega in angleškega poslaništva v Sofiji. Današnji članek se nanaša na prve mesece leta 1941. V tej dobi so bili angloameriški diplomati zelo aktivni v Bolgariji. Organizirali so sabotažna dejanja in razsipali šterlinge in dolarje v obilici. Poročilo revije sloni na neizpodbitnih dokazih, ki so jih dali nekateri sami krivci. Bilo je na večer pred vojno proti bivši Jugoslaviji in bolgarske oblasti so čutile, da ameriški in angleški konzulati nekaj pripravljajo. Trije anglosaški špijoni so bili že aretirani v Sofiji. Rus Krinevič, zvezni agent med šefom angleške tajne službe v Sofiji Smithom Rossom in angleškim konzulatom izjavlja, da je položaj postal zelo kočljiv, ker je bilo okoli 100 informatorjev, ki so dobivali po 50.000 levov mesečno. Med temi je bilo več oficirjev bivše caristične armade, ki so dobavljali zanesljive vesti o bolgarski armadi. V prostorih angleškega konzulata so našli 70 kg-eksplozivnih snovi in rezerve eksplozivnih sredstev, ki so jih diplomatski kurirji prinesli iz Beograda in Carigrada. Vse je bilo pripravljeno za sabotažne in teroristične akcije v največjem obsegu. Vodstvo teh akcij je bilo poverjeno teroristu Dimitrovu, ki je pobegnil v tujino in bil pred posebnim sodiščem v Sofiji obsojen v odsotnosti na smrt. Dimitrov je delal tesno sodelujoč s konzulatom bivše Jugoslavije v Sofiji, ki mu je dajal načrte in mu nudil vsakršno pomoč. Dimitrov je hotel postati celo bolgarski državni poglavar po uspeli revoluciji. Anglija in Amerika se nista temu pro-tivili, da bi zločinec postal gospodar nad Bolgarijo. Ni važno, kdo vlada v Bolgariji, je izjavil Smith Ross, važno je, da je ta človek nam popolnoma na razpolago. Uspešni boji na vzhodni fronti Prodiranje na kavkaškem področju se nadaljuje — Srditi sovražni protinapadi na vsej črti zavrnjeni - Ogromne izgube sovjetskega letalstva — Bombe na Egipt in Anglijo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo: Na kavkaškem področju so prodrle nemške in zavezniške čete močne sovražne položaje in cestne zapore. Protinapadi sovražnika so bili zavrnjeni. Na Volgi so bile z bombami potopljene dne 21. in 22. avgusta en vlačilec in dve tovorni ladji, en nadaljnji vlačilec in štiri petrolejske cist črnske ladje pa zažgane. Na donski fronti so bili na raznih krajih zavrnjeni poskusi sovražnika, da bi prekoračil reko. Na prostoru južnozapadno od Vjazme in pri Rževu so bili od močnih skupin sovražne pešadije in tankov izvedeni napadi ob podpori letalstva zavrnjeni. Pri tem je bilo uničenih 161 sovražnih tankov, od tega 88 samo v odseku enega armadnega zbora. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera in , pred Petrogradom so se posamezni sovraž-i ni napadi zlomili v nemškem ognju, i Sovjetsko letalstvo je izgubilo včeraj v I zračnih borbah in po protiletalskem topni-i štvu 122 letal, tri nadaljnja pa so bila uni-; čena na tleh. štiri lastna letala se niso vrnila. V Egiptu so bombardirala nemška bojna letala v nočeh na 22. in 23. avgust z uspehom več sovražnih letališč pri Aleksandriji. Nemški lovci so sestrelili štiri angleška letala brez lastnih izgub. Pri dnevnih in nočnih napadih na razne oboroževalne industrije in prometne naprave v južni in vzhodni Angliji so bile opažene močne eksplozije in požari. Ob južni angleški obali je bilo potopljenih sedem angleških izkrcevalnih čolnov. Pri dnevnih motiinih napadih na zapadno zasedeno ozemlje so bila sestreljena štiri angleška letala. Brezuspešni sovjetski razbremenilni napadi Budimpešta, 22. avg s. V dopolnilo objavljenega poročila madžarskega glavuoga stana dodajajo pooblaščeni vojaški krogi naslednja obvestila: Ta teden so se nadaljevale defenzivne borbe na osrednjem in severnem odseku fronte. Sovražnik vztraja pri svojih brezuspešnih poizkusih, da bi zmanjšal pritisk nemških in zavezniških čet v odseku Kav-kjaza in silno napada, ne da bi dosegel kak uspeh. Posebno napadajo sovjetske čete odseka pri Orelu in Voronežu. Med zavezniškimi četami, ki se hrabro bore v tem odseku, so številni oddelki 2. madžarske armade, ki so skupno z nemškimi in zavezniškimi četami v močnih protinapadih večkrat odbili sovražnika in mu zadali izredno hude izgube. Spričo budne pozornosti madžarskih napadalnih oddelkov so bili cdbiti sovražni napadi, ki so bili izvedeni z močnimi silami in z uporabo obilnega vojnega materiala. Vendar je treba omeniti, da so v zadnjih 48 urah na nekaterih točkah madžarskega odseka sc^Tažni napadi popustili V istih vojaških krogih podčrtavajo, da vse krajevne akcije sovražnika niti najmanj niso vplivale na potek zmagovitih ofenzivnih operacij na južnem odseku fronte. Eno izmed treh letal, ki so jih Sovjeti izgubili, kakor je navedeno v današnjem poročilu, je sestrelil 18. t. m v letalskem dvoboju padli poročnik-pilot Štefan Horthy. Proti črnomorski sovjetske vojne ni mogla dobiti nobenega obvestila o svojih rojakih, ki so ujetniki Sovjetske zveze. Poročilo objavlja besedilo not, izmenjanih med finskim zunanjim ministrstvom in mednarodnim odborom Rdečega križa v ženevi od 14. avgusta 1941. do 20. junija t. 1. in dokazuje nekvalificirano zadržanje Rusije glede tega vprašanja, čeprav je sovjetska vlada od 14. avgusta 1941 izjavila, da hoče izvajati mednarodne konvencije glede ravnanja z vojnimi ujetniki. Finska vlada je od pričetka sedanje vojne pošiljala v ženevo sezname in pisma sovjetskih ujetnikov v praznem upanju, da bo sovjetska vlada storila isto. Poročilo podčrtava, da je tako zadrževanje v nasprotju z vsemi prevzetimi obveznostmi in da je Sovjetska zveza kljub temu izvajala lažno propagando glede finskih vojnih ujetnikov. 23. aprilžt in 23. maja preteklega leta je sovjetski radio čital domnevna pisma finskih vojnih ujetnikov, ki so že bila odposlana, kakor je radio trdil, finskim družinam. Ta pisma, ki naj bi Wia pisma finskih ujetnikov, so poveličevala sovjetsko ravnanje in obžalovala poJožaj na Finskem ter celo izražala željo, da bi bilo protisovjetske vojne kmalu konec. Nobeno od teh pisem ni prišlo na svoj naslov* Sam mednarodni odbor Rdečega križa priznava ta dejstva in ugotavlja krivdo Sovjetske zveze. Brazilija v vojni Bnenos Aires, 22. avg. s. Iz Ria de Ja-neira poročajo, da je vlada Brazilije napovedala vojno Italiji in Nemčiji. Truplo š. Horthyja prepeljano v domovino Ministri in visoki oficirji so sprejeli žalnj vlak na državni meji Berlin, 22. avg. s. Glede novih uspehov nemških in zavezniških čet na Kavkazu opozarjajo s pristojnega vojaškega vira na važnost zavzetja Krimskaje in Kurčanska-je, ki ju je sovražnik do zadnjega brar.il z izredno srditostjo. Krimskaja je važno železniško križišče, 40 km od Novorosijslta. Sami boljševiki ne priznavajo danes zaman, da je njihovo zadnje velLto pomorsko oporišče ob Črnem morju, to je Novorosijsk resno ogroženo in ia so z njim naravno ogrožene vse sovjetske čete, ki naj branijo obalni pas med Azovskim morjem in cžino Kerča. Tudi operacije na Kavkazu samem se nadaljujejo precej zadovoljivo kljub ogromnim terenskim težkočim in srditpmu odporu sovražnika. Tudi včeraj so bile zavzete razne važne utrjene postojanke v dolini Kubana. Berlin, 22. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava glede zadnjih dogodkov v južnem odseku, da je mesto Krimskaja v zemeljskem jeziku med močvirji dolnjega Kubana in Azovskim morjem ob edini cesti, ki teče skozi Tamerjuk in veže polotok Ta-man s kubanskim področjem in katero so zavzele z dirzno in nenadno akcijo rumunske čete. Mesto Kurčinskaja pa je padlo 20. avgusta po napadu nemških čet, ki so prišle iz Krasnodara v južnozapadni smeri. To zadnje osvojeno mesto je ob železniški progi, ki med seboj veže Novorosiijsk Rostov in Krasnodar ter ima številne cvetoče industrije. Obe mesti sta huda izguba za sovražnika in je sovražnik skušal s pehoto in oklopnimj sredstvi ponovno zopet zavzeti te dve mesti, ne da bi uspel. Nemci so zavzeli številne utrjene postojanke sovražnika v okolici. Poročnik Zegler je v naskoku zavzel močno utrjeno višino, kjer je bilo uničenih 17 topov in 3 sovražni tanki. Kmelu nato je bilo uničenih še nadaljnjih 8 tankov. Doznava se končno, da je letalstvo v letalskih dvobojih na južni fronti sestrelilo nadaljnjih 12 sovražnih letal. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 22. avg. s. Madžarski glavna stan je objavil danes naslednje poročilo; Sovražni napadi v odseku vzhodne fronte, ki ga drže madžarske čete, niso več tako silni. Naši protitankovski topovi so uničili 18 sovražnih tankov. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 10 sovjetskih letal. Dve nadaljnji letali sta bili zrušeni v letalskih dvobojih. En naš bombnik se ni vrnil s svojega poleta. Protipravno postopanje Sovjetske zveze s finskimi vojnimi ujetniki Helsinki, 23. avg. s. Poročilo finskega zunanjega ministrstva z dokumenti potrjuje, da Finska od pričetka sedanje finsko- Budimpešta, 22. avg. s. Iz gflavnega stana madžarskih čet je prišla vest, da so našli truplo madžarskega podregenta Štefana Horthvja. Tovariši piloti padlega so pobrali truplo in ga odnesli odeto v trobojnico na letališče, kjer je vojaški kaplan truplo blagoslovil, letalci so pa izkazali padlemu vojaške časti. Truplo so nato odpeljali v zaledje, kjer so ga položili v poseben vagon. Žalni vlak je odpeljal s častno stražo v Budimpešto. Delegacija ministrov in visokih oficirjev je na meji sprejela z vsemi častmi zemske ostanke slavno padlega Štefana Horthyja. Štefan Horthy predlagan za najvišje odlikovanje Poveljnik čet na vzhodni fronti general Jeny je poslal glavnemu stanu službeno poročilo o podregentu Madžarske Štefanu Horthyju, ki je junaško padel na vzhodni fronti. Poročilo kaže, kako vneto je bilo le- talsko delovanje pokojnika. Njegovo sode« lovanje v letalskih borbah nad kolenom Dona je bilo znatno, posebnega poudarka vredne so pa njegove letalske misije nad sovražnikovim ozemljem, ko je s svojo eskadro mnogokrat obstreljeval in razpr-ševal z uspehom sovražna motorna sredstva in sovjetske kolone v kretanju. Za delovanje Štefana Horthyja v vojni predlaga poveljništvo madžarskih oboroženih sil, naj se mu podeli po smrti najvišje madžarsko odlikovanje za hrabrost. Sožalje Pole Budimpešta, 22. avg. s. Tudi danes so izšle žalne izdaje listov. Opozarjajo na plemenito in spontano dejanje župana iz Pole, ki je poslal brzojavko županu Budimpešte z izrazi globokega sožalja mesta Pole m ga prosil, naj položi lovorjev venec na grob madžarskega podregenta v imenu Pole. Kakor je znano, se je Štefan H rodil leta, 1904. v Poli. Tragična smrt generala v. Gablen^a pri letalski nesreči Berlin, 22. avg. s. Pri neki letalski nesreči so našli smrt: general baron von Gablens, načelnik nemškega ministrstva za letalstvo in član ravnateljskega odbora Lufthanse, profesor Kriimmel, ministrski direktor in načelnik v nemškem ministrstvu za znanost, vzgojo in prosveto ter višji radiotelegrafist Klar. Letalo, ki ga je pilotiral general von Gablens in ki je bilo na službenem poletu med Berlinom in južno Nemčijo, je strmoglavilo na tla pri Miihlbergu zaradi poškodbe v motorju. Berlin, 22. avg. s. General von Gablenz, ki je našel smrt pri letalski nesreči, je bil iz stare oficirske družine in z njim je nemško letalstvo izgubilo eno svojih najodlič-nejših osebnosti. Udeležil se je prve svetovne vojne in se posebno izkazal v letalstvu. Nato je bil med največjimi pospeše- valci nemškega civilnega letalstva in leta 1933 je stopil v predsedništvo Lufthanse, za katero je zelo vzpodbudno deloval. Pod-vzel je številne drzne polete nad kontinentom in oceani, med drugim tudi prvi poizkus letalske zveze med Evropo in New Yorkom. Znan je tudi zaradi svojega poleta v Pamir. V tej vojni se je hrabro boril na raznih frontah in je bil leta 1941 povišan v generalnega majorja. Nato je bil vpoklican v letalsko ministrstvo, kjer je opravljal važno funkcijo. Smrt nemškega znanstvenika Berlin, 22. avg. s. V Berlinu je unurl znani nemški psihiater prof. Robert Wollen-berg. Bil je 80 et star. Napisal je mnogo zelo vpoštevana strokovna dela ter je bal sodirektor arhiva za psihiatrijo. Po katastrofi pri Dieppu Angleški poskus pri Dieppu je nov dokaz, da se je Churchill docela vdinjal Moskvi Berlin, 22. avg. s. Katastrofa pri Dieppu, pravijo v tukajšnjih pristojnih krogih, je bila za Churchilla prilika, da si je nabrali dragocenih skušenj. Najvažnejša v vojaškem smislu je ta. da je atlantska obramba ogromen zid, ki ga noben ekspedic; jski zbor ne bo mogel nikoli načeti, tem manj pa podreti in pregaziti. Vsak poskus izkrcanja na kontinentu se mora izjaloviti in se pretvoriti, kakor oni dne 19. avgusta, v heka-tombo vojakov in vojnih potrebščin. Nič manj važna ni politična skušnja, da se Anglija udinja Moskvi in da bo Stalin lahko, ker drži nož za ročaj, kadar koli prisilili Churchilla, da žrtvuje nadaljnje tisoče človeških življenj za boljševiško sitvar. Da bo rdeči diktator takoj prišel do oblasti, je bilo predvideti in tako se je tudi zgodilo. Nove demonstracije za dirugo fronto v raznih angleških mestih, ki jih prirejajo levičarske organizacije, ne dopuščajo nobenega dvoma glede navodil, ki jih je dala Moskva preko Majskega, ki z vso paro dela na to, da bi dosegel nadaljnjo in bo4; učinkovito podporo. Ni tajnost, da bo kongres angleških sindikatov v septembru pod pokroviteljstvom sovjetskega veleposlanika. Kongres ne bo zaman zahteval od vlade preklic prepovedi komunistične stranke. Zaradi te- ga je Churchill zdaj pred neizprosno dilemo, da se vrže v nadaljnjo katastrofalno pustolovščino, kakor pri Dieppu, ali pa prepusti svoji usodi Sovjetsko zvezo ter izgubi svojega zadnjega zaveznika na kontinentu. V vsakem primeru se bo proces boij-ševiziranja angleškega otoka usodno nadaljeval. Berlinski listi beležijo z zanimanjem Rooseveltovo izJavo, da bi rad poslal svoje vojake v Avstralijo, če bi bilo to mogoče. S tem je rečeno, da manjka potrebne tonaže, ne samo za prevoz čet in vojnah potrebščin na peti kontinent, temveč tudi za prevoz čet in potrebščin v Anglijo odnosno v Rusiijo. Z drugimi, bolj jasnimi besedami, Amerika ne more dobavljati Stalinu zahtevane pomoči. V zameno mu pošilja predsednik svojega izrednega odposlanca Wi!3-kiea. Morda bo temu uspelo pregovoriti Stalina, da ne bo preveč hitro postlal no»-vega ultimata io zahteval, da bi bite nadaljnje angle^ce in ameriške čete poslane v klavnico na francoski obali. Obnovite naročnino! / »Junaštva« partizanskih voditeljev Današnji »Piccolo« objavlja članek svojega izrednega poročevalca Carla Ti-goli-a o borbah s partizani, katerega objavljamo v celoti. Operacijsko področje v Sloveniji, 23. avgusta. Do pred kakim mesecem si propaganda takozvanega »partizanskega pokreta« nt pomišljala objaviti celo po londonskem radiu, da imajo komunistične formacije v rokah velik del Slovenije in da vedno bolj pritiskajo na glavna središča. Da, v nekaterih krajih so dali po ustni propagandi celo razumeti, da se sovjetska vojska nahaja za nekaj dnevnih pohodov v bližini in da se bo v kratkem združila z upornimi formacijami. Zadostovala pa je le nekoliko strožja vojaška akcija — in to naj dobro pomnijo Slovenci, da bi mogli biti sedanji ukrepi tudi mnogo strožji — pa so se zadeve takoj zasukale in več milnih balončkov se je ob prvem dihu stvarnosti razpočilo. Ni pretirano, ako trdimo, da se je velik del »partizanske« vojske razšel, čeprav posamezne skupine še vedno obstoje in še vedno delujejo, in da je namesto nje ostala samo strahota zločinov in komunističnih podlosti, ki so jih izvršili glavni voditelji in njihovi krvniki. Poslednje dejanje teh voditeljev, ki se v preteklosti niso pomišljali izpostaviti slovenske mladine najhujšim zločinom, je bilo to, da so ob prvi grožnji zapustili bojišče, ne da bi se brigali za »tovariše« in »tova-rišice«, ki so jih bili odvedli z njih domov z obljubami in zapeljevanjem. Ko so jih na nekem področju obkolili naši vojaki, niso ti voditelji vedeli kaj drugega storiti kakor da so vsakemu prepustili svobodo akcije, sami pa jo pobrisali. Prav dobro so vedeli, kajti bili so o tern obveščeni, da je v onem trenutku pomenila fraza »svoboda akcije« samo nekaj tragič-no-komičnega, kajti odsek, na katerem so se nahajala oporišča, je bil popolnoma obkoljen in komunistični lopovi so imeli samo. . . . svobodo predaje našim vojakom. To »svobodo« so jim torej nudili njihovi voditelji, ker so se nadejali, da bodo mogli izkoristiti splošno zmedo in vsak zase smukniti skozi nastavljeno jim mrežo. O fazah teh operacij, ki so strle odpor močnih uporniških oddelkov, bomo govorili drugič. Sedaj se nam zdi važno samo to, da točno ugotovimo, kakšno je bilo zadr-žmje teh ljudi brez časti in vesti, ki so emenjeni z odgovornostjo ne le za zlo- 3 in upor, temveč tudi z odgovornostjo ...ipram samim Slovencem, napram tolikšni mladini, ki je bila nepopravljivo zapeljana. Ko govorimo o voditeljih, ne mislimo na one, ki se skrivajo v mestu in nimajo niti toliko poguma, da bi se poslužili uporniške puške, temveč mislimo na nekakšni »partizanski generalni štab«, ki se je šel vojno; to je bila tragična igra, o tem ni nobenega dvoma, igra, ki je zahtevala in zahteva mrtve in ranjene, vendar v bistvu samo igra, kajti o pravi in resnični vojaški akciji ni mogoče govoriti. Razen napada iz zasede komunistični zločinci niso sposobni druge operacije, ki bi vsaj nekoliko spominjala na vojaška dejanja. Med neštetimi dokumenti, ki so se jih polastile naše čete, so mnoga operacijska povelja za tolpe. Ako te dokumente pregleduje celo človek, ki se ne razume na vojaške stvari in ki samo po tem, kar je slišal, lahko sodi, kolikšno je število naših čet, se jim mora smejati, saj tako klaverno odražajo ne le moralno, temveč tudi duhovno revščino teh takozvanih voditeljev. Ako čitamo ta povelja in ako mislimo na naš vojaški aparat ter na tolpe, ki so mu stale nasproti, se spomnimo na otroška leta, ko smo »se šli indijance« v parkih ali v gozdovih letoviščarskih krajev. Dejali smo, da je biila ta igra tragična, kajti zahtevala je »mrt in bolečino, toda značaj tega navidezno vojaškega komunističnega pokreta se zaradi tega prav nič ne spremeni: omogočilo ga je in mu vsaj začasno dalo videz moči, ki jo je propaganda izkoriščala, več činiteljev. ki daleč presegajo sposobnosti ... voditeljev komunističnih šefov. Na prvem mestu je treba omeniti ozemlje, na katerem se je ta gverilja vršila Zapustiti moramo uporabne ceste in se podati globoko v doline in visoko v gore, ako hočemo razumeti, kaj pomeni gozdna zaseda v teh krajih. Ozemlje je po veliki večini neprehodno ne le peš. temveč nepregledno celo za oči; dva metra pred seboj ne vidiš drugega kakor zeleno temno goščavo, ki jo prepleta valovanje svetlobe, v kateri se lahko skrije cela četa vojakov, ne da bi jo mogel opaziti. Ta slika se razteza na kilometre in kilometre rn ni nobenega gozdnega ali topografskega zemljevida, ki bi pomagal onemu, ki teh krajev ne pozna. Lahko padeš v zasedo, ne da bi se niti zavedal, kaj se dogaja. Sredi teh gozdov se odpirajo žrela votlin, v katerih prebivajo komunistični tolovaji in iz katerih se v spremstvu gozdnih vodnikov, ki poznajo gozd kakor kožo na svoji roki, razpršujejo na vse strani ter izvršujejo zasede in atentate. Gre za zločince, ki so se vzgojili v komunistični šoli po vzgoji, napisani s krvjo milijonov ljudi. Slovenski komunisti najra:ši izbirajo takšne vrste zločinov, v katerih malo tvegajo. Ponoči in ob rani zori so gozdovi in polja pogreznjeni v meglo in je spričo tega kaj lahko streljati proti vozu. ki prinaša hrano vojakom, ali proti vlaku, ki vozi mimo dveh gostih sten drevja V takšnih okoliščinah je prav lahko položiti patrono pod tirnice ali izstreliti iz strojnic sitrele proti lokomotivi ali avtomobilu, ki vozi mimo; prav Lahko je iz takih zavarovanih položajev približati se hišam vasi in presenetiti ljudi v spanju ter izvršiti ona grozna maščevanja, ki si jih je mogoče zamišljati samo med narodi, za katere je civilizacija samo prazna beseda, ne pa nagonsko drhtenje srca, ki ga oživlja kri. izvirajoča iz studenca civilizacije. Morda se je prav zaradi te različnosti nagonov naš vojak, ki je vselej in v vsaki okoliščini močen, ker je plemenit in notranje dober, nekoliko obotavljal ob izbruhu te gverilje. Italijanski vojak — in s tem mislimo ves naš narod, ki nudi svetlobo ln prostor — si ni mogej zamisliti tako zahrbtne akcije divjakov na preži mei debli dreves, skritimi v megli, ki prihajajo na dan ponoči kot vampirji, da bi srkali kri in se ob pojavu sonca, čim se megle izgube, tudi swmi poskrijejo. Naši vojaki niso mogli razumeti, kako morejo govoriti o svobodi ljudje, ki so morili otroke, ki so trpinčili žene, ki so ubijali neoborožene in dobre duhovnike, ki niso imeli poguma, da bi se iz oči v odi spo- prijel: s sovražnikom. In to o ubijanju otrok in mučenju žen niso nikake prazne besede. Nad 300 je mrtvih Slovencev, proti .vaterim se je na divjaški nač n razbesnela Komunistična podivjanost. Komaj včeraj sem videi v neki poljski oolnišruci 121etnega otroka, katerega do-goiba pojasnjuje dogodbe več desetin Slovencev, ki so nasproti komunizmu in tud: nasproti nekemu nacionalizmu grešili samo v tem, da so bili samo Slovenci, ki so obdelovali svoje polje m molili ooga. Oni deček, Branko Pogačnik, rojen decembra 1929 v Devici Mariji v Polju, je nekega dne videl, kako so v sobo, v kateri je spal s starši, vdrli trije oboroženi ljudje, ki so zaukazali očetu m materi, naj jim sledita. Ker so, kakor večina ljudi v teh krajih, da se zavarujejo pred komarjevimi piki, spali oblečeni, so jih komunisti kmalu vrgli iz hiše. Otrok je skušal zbežali med nogami starejših v nadi, da bi koga poklical na pomoč, a železna roka ga zgrabi za ramo tn ga potisne nazaj v skupino. Elen izmed oboroženih se je obrnil 111 odvedel s seboj ženo, ki so jo tako odtrgali ol sina in dveh drugih še malih otrok, izmed katerih je bilo enemu 6 let, drugi pa je komaj dopolnil 2 leti in ki sta ostala v hiši. Tolovaji so odpeljali mater, ne da bi se usmilili solz dečka in prošnje matere. Mali Branko pa je moral z očetom slediti dvema drugima tolovajema. Tolmaču pripoveduje sedaj svojo odisejo, pri čemer se njegova ustna, ki so zaradi vročine suha, komaj premikajo, medtem ko izražajo njegove velike oči strah, ki ga niti ozračje in snežna belina bolnišnice ne moreta pregnati. Ko sta z očetom prispela v gozd, kjer je bilo taborišče upornikov, so malega dečka izročili dvema drugima tolovajema, medtem ko so njegovega očeta odpeljali trije drugi možje. Mali hoče teči za njimi, toda spet ga zgrabijo, zvežejo za roke in vrv nato zadrgnejo okoli nekega debla. Tolmač vpraša dečka, kaj se je zgodilo z njegovim očetom. Pravi, da ne ve, toda njegove oči zalijejo solze in tako izdajejo, kar čuti njegovo srce. Pravi samo, da je videl, kako so se oni možje, ki so odpeljali njegovega očeta, vrnili brez očeta, a eden izmed tolovajev je imel v rokah nož. Iz strahu, da bi se otroku ne posrečilo zbežati in da ne bi na kak način obvestil naših čet o kraju, v katerem je bilo taborišče komunističnih tolovajev, so ga odvezali od debla samo enkrat na dan, ko so mu dali jesti kos na žerjavici pečenega mesa. V taborišču ni bilo ne soli, ne kruha, ne fižola, le nekaj krompirja, za katerega so se uporniki tepli, da bi pognali v svoj želodec saj nekaj, kar ne bi bilo v krvi pečeno meso, čigar preveliko uživanje jim je povzročalo želodčne bolečine. Na zapest- " jih malega mučenika je še poznati odtise vrvi, s katero je bil zvezan, na koži pa je opaziti zavoje vrvi, ki so stiskale njegove šibke kosti. Tako so ga pustili zvezanega dneve in dneve in jim je moral zvezan slediti tudi ob raznih premikanjih. Vlačili so ga s seboj kot sužnja, medtem ko so njegov jok tlačili s pretepanjem in z grožnjami, da bo končal kot oče. Stalna premikanja, neorientiranost oddelkov in govori, ki jih je slišal, so mu dajali razumeti, da se dogaja nekaj nenormalnega. Od daleč so se slišali streli in prihajali so obveščevalci, ki so takoj spet odhajali, dokler niso začele neko jutro padati granate. To je bil znak za splošni beg. S skupino tolovajev bi moral bežati tudi otrok, ker je bil zvezan na enega izmed njih z vrvjo, ki jo je ta držai v rokah. Niso se ga upali pustiti iz strahu, da ne bi vojakom naznačil smeri njihovega bega. Pet polnih dni je otrok ostal brez hrane. Ni več hodil, temveč se je dobesedno vlekel za temi potepači, ki so blodili okrog po gozdu v prazni nadi, da bodo mogli uteči obkolitvi. Proti večeru' je skupina upornikov, pri kateri je bil tudi mali uietnik. skušala prebiti kordon čet. Na obeh straneh *o pokale ročne granate in strojnice m že čez četrt ure se je nad trupla partizanov spi-stila noč Mali Branko je vedno bolj čutil kako popušča prit i sik. ki ga ie drža,; privezanega na tolovaja, toda ni mogel več iti oeš. Onesvestil se je med dvema truploma in ko je čez čas spet prišel k sebi. ie brla otkrog njega tema. na njegovo telo pa sta on t iskali dve negibni trupli. Tako so ga našli vojaki nas'ednie jutro in on se jim je nasmehnil »kot angelček, ki je zagledal nebo«. To niso moje besede, temveč besede CTenadirja. ki ga je našel Strel iz revolverja mu je prebil mečo. Ker se je moral upornik, na katerega je bi] navezan, boriti, mu ie skušal tako onemogočiti. da bi ne poklical vojakov. V truplu tega zločinca so pozneje spoznali enega izmed vojaških voditeljev komunističnega po kreta. in sicer »generalnega intendanta« tako imenovanega »vrhovnega partizanskega poveljstva«. Kako naj naši vojaki dopuščajo takšne grozovit ost i in kako naj to smatrajo za vojaška dejanja? Kako naj na primer razumemo zločin, kakršen je bil storjen na polju pri Sodra-žici. Skupina upornikov se je polastila učiteljice Ivane Novak, roiene Škrbec. nečakinje znanega jezikoslovca očeta Stanis'ava Škrabca, in jo zaprla v neko klet v nadi. da se bo njen mož. ki ji je utekel nekai dni prej, vrnil, da reši svojo mlado ženo. ki je imela v kratkem postati mati. V kleti, kjer je bila dobro zastražena, je morala prenašati vse žalitve, dokler jo niso neko noč štirje tolovaji odpeljali v gozd in ji zaukazali, naj si skopi ie grob. Nihče ni imel usmiljenja s to 271etno bodočo materjo in ona je morala zgrabiti za lopato in sii kopati grob, dokler je moči niso zapustile in se je pogreznila v jamo. ki si jo je bila stama izkopala. > Na ta način so jo pobili, kajti, kakor je kasneje rekel vodja tega oddelka, »za tako žensko bi bilo škoda ene same patrone.« Njeno truplo so našli, ker ji je rob krila kot cvet gledam iz zemlje, ki so jo zločinci znosili na ubogo telo. Ali more pokret, ki se omadežuje s takšnimi zločini, govoriti o »svobodi«, ali ga je mogoče vzporejati z onim, ki se, čeprav sovražni, bori z orožjem v roki? In prav tisti, ki so si zamislili takšne akcije, ki so izvršili takšne zločine, so zbežali ob prvem strelu, čim so zagledali pred seboj v svojih gozdovih čelade naših vojakov, naših grenadirjev in topničarjev ter prepustili svoje oddelke kaosu, ker so se požvižgali na vse, kar bi se moglo zgoditi njihovim zvestim pristašem, samo da bi rešili svojo kožo. Neki tolovaj, ki se je javil našim četam, je dejal, namigujoč na položaj, ki je nastai v uporniškem taboru zaradi naših operacij: »Bila je zmeda, kakor ob zlomu Jugoslavije ...« Sestanek občinskega podpornega odbora Ljubljana. 23. avgusta. Ta mesec se je občinski podporni komite sestal dvakrat ob popolni udeležbi vseh svojih članov. Na prvi seji dne 5. t. m. so bili odobreni nekateri ukrepi posebnega pomena za podporno organizacijo in delovanje komiteja, med njimi tudi ukrep o ustanovitvi zavoda za popravljanje čevljev, nadalje zavoda za nov dietetni oddelek ljudskih kuhinj z znatnim izboljšanjem hrane po količini in kakovosti ter končno oddelek za popolno ureditev prenočišč v bivši cukrarni z nakupom spalnih potrebščin. Na drugem sestanku, ki je bil 19. t. m. in ki se ga je udeležil tudi tajnik Prevoda, so bila na dnevnem redu razna vprašanja, med katerimi zaslužijo omembo zlasti ona, ki se nanašajo na ustanovitev okrajnega podpornega urada v Šiški in v Mostah. Na tej seji je bil odobren tudi pravilnik za ljudske kuhinje io poročilo o delovanju v juliju 1942-Xx. Podporno delovanje v mesecu juliju: Dne 31. julija te število vpisanih v seznam podpore potrebnih narastlo na 3597 družinskih edinic s skupno okoli 8000 pod-piranimi člani. V mesecu juliju je dobilo podporo 4127 oseb v skupnem znesku za 173.648,40 Lir. Steviio oseb, ki so uživale doslej podporo, znaša 58.940. Vrvež v ljudskem kopališču na Ljubljanici Kopališče se je v kratkem časa tako priljubilo, da naj bi ostalo trajna ustanova Ljubljana, 23. avgusta Tudi današnjo nedeljo se je Ljubljana predramila v vedro, sončno jutro, ki nas potrjuje v upanju, da lepih poletnih dni, s katerimi nas je narava oblagodarila zadnji čas, da nas malce odškoluje za prejšnje dolgotrajno deževje, le še ni kraj. Sonca pa si meščan dandanes tudi iz vsega srca želi, Novo ljudsko kopališče na Ljubljanici je sicer ves teden deležno razgibanega prometa, a kadar nam nebo nakloni lepo nedeljo, je vrvež na njem še toliko živahnejši. Oba bregova od Spice do prulskega mostu sta natrpano polna kopalcev. To kopališče smo dobili po blagonaklonjenosti Eksc. Visokega Komisarja. V teh kratkih dneh. odkar ga uživamo, pa se je Ljubljančanom tako priljubilo, da je splošna želja, naj bi nam ostalo kot trajna ustanova. Na/jbrž smemo upati, da bo tako, še zlasti spričo dejstva, da je mestna občina svoj čas ku- pila precej obsežno Martinčevo zemljišče na Prulah z namenom, da ga porabi za kopališče. Ljubljanica ima torej na tem kraju vse pogoje za razvoj in s časom bi tu lahko nastalo največje kopališče našega mesta, ki bi ustrezalo potrebam vseh: šircke množice, mladine, pa tudi razvajen.h kopalcev. živahno je bilo snoči in danes popoldne tudi v naši drami. Snoči so dajali priljubljeno Forzanovo komedijo »Poročno darilo«, danes popoldne pa sta druga za drugo privabili mnogo občinstva veseloigri »Konto X« in pa domača »Vdova Rošlinka«. Slednja vzbuja prav živahno zanimanje zlasti še spričo dejstva, da je vlogi Janeza v rokah Cesarja, ki je ustvaril resnično zanimiv, izviren svojevrsten tip. — V Ober-snelovi galeriji na Gosposvetski cesti pa je bila tudi danes kakor že vse dni deležna številnega obiska uspela razstava akvarelov slikarja Eda Deržaja. Razstava bo odprta samo še nekaj dni, zato priporočamo občinstvu, naj ne odlaša z obiskom. S P O RT Tudi športna os Rim-Berlin je močna Italija in Nemčija tudi v vojni vzdržujeta živahne mednarodne odnošaje V prvi svetovni vojni je čisto zamrlo vse športno življenje po Evropi. Takrat v nobeni državi, ki je bila v vojni, ni bilo mogoče izvesti nobenega domačega tekmovanja, kaj šele organizirati mednarodne tekme. Ko je izbruhnil sedanji drugi svetovni požar, so mnogi napovedovali evropskemu športu podobno usodo. Pri tem pa so pozabili najvažnejše,,da evropski šport iz leta 1914. ni bil v rokah onih sil, ki so danes tako mcčne, da bodo tudi na športnem torišču zgradile Novo Evropo, za katero že sedaj sredi vojne polagajo prve temelje. Evropska zavest se je pojavila najprej na športnih igriščih, kar je treba naglasiti čisto pcsebej. Kjer je manjkalo politične zavesti in čustva za zgodovinsko povezanost, tam sta srce in nagon spoznala nezlomljivo zajednico športnikov vseh evropskih narodov. Pred vsemi ostalimi pa se dandanes Nemčija in Italija ne moreta primerjali z onima iz prve svetovne vojne. Njima gre zasluga, da ta največja vojna vseh vojn ni mogla bistveno vplivati na športno življenje po Evropi. Nemški šport se je oprijel gesla, da je treba delati dalje, prav tako pa je tudi športne organizacije v Italiji vodilo in jih še vodi načelo, da je treba nadaljevati vso športno delavnost, ki je tolikega pomena za narodovo zdravje. Spričo takih smernic so se vse športne sile v Evropi pravočasno zbrale in oklenile športne osi Berlin—Rim in danes na naši celini skoraj ni nobene države, ki bi ne imela priložnosti in bi se te priložnosti tudi ne posluževala za sodelovanje v evropskem športnem obratu. Po mnenju nemškega športnega voditelja von Tschammer und Ostena ima šport v vojni še svoje posebne naloge. Naloga športa v vojnem času ni samo, da prireja svoja tekmovanja, skuša doseči nove rekorde ali vežba majhno število športnikov za rekorderje, ki lahko pred lastnimi ljudmi in pred tujino predstavljajo največ, kar je sposoben ustvariti sodobni športnik tudi med vojno. Nemški šport služi v teh časih predvsem splošnemu narodnemu zdravju. Zato mora biti njegova najvažnejša naloga, da pritegne vsakega člana narodne zajednice, bodisi starega ali mladega, ali moškega ali žensko k aktivnemu sodelovanju v telesni vzgoji. Vojna in zmaga ne zahtevata v teh časih samo od vojaka, da mora zastaviti zanja vse svoje sile, temveč stavljata skoiaj enake zahteve tudi na vse občestva v domovini, ki se ne bori na frontah. Te delovne sile je treba ohraniti in krepiti in to je prva naloga športa v vojni. Kljub tem bistvenim nalogam pa seveda ni treba prekiniti vseh mednarodnih športnih odnošajev, ker služi šport prav tako tudi ohranitvi in izpopolnitvi dobrih odnošajev med naiodi. Zaradi tega Italija in Nemčija tudi v največji meri skrbita za poživitev mednarodnih športnih odnošajev tudi v vojnem času, ker s tem tudi v športu ustvarjata Novo Evropo, čeprav se morata v tem prizadevanju tu in tam ozirati na posebne zahteve in okoliščine, ki jih nalaga vojni čas. (Po Športni službi E. S.) Plavalna tekma v bazenu Ilirije Izbirno plavanje GILL-ove mladine za pokal Scarioni Natrpano polno športno kopališče SK Ilirije je bilo včeraj popoldne prizotišče plavalne prireditve v izvedbi zveznega poveljstva GILL-a. To pot so bile na sporedu izbirne tekme za Scarionijev pokat tradicionalno konkurenco v Italiji za pridobivanje plavalnega naraščaja. Vreme je bilo kakor nalašč, napravo pa tako poznamo kot najlepšo v Ljubljanski pokrajini. Izmed 15 prijavljenih tekmovalcev, ki jih je vodstvo razdelilo v tri skupine, se je starterju prijavilo 11 plavalcev, izmed katerih se je 6 po času najboljših plasiralo v finale Izmed vseh sta se že v predtek-movanjih izkazala dva, ki sta imela pozneje tudi glavno besedo pri zadnji odločitvi. in sicer Edvard Miklič ln šifrer Niko. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljern in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dobri mož, brat in stric, gospod T@fttlc Josip črkostavec Narodne tiskarne Pogreb dragega pokojnika bo danes, v ponedeljek, ob pol 4. uri iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 22. avgusta 1942. ŽALUJOČA SOPROGA IN OSTALO SORODSTVO Umrla nam je naša ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa NASTRAN HELENA roj. MESARIČ soproga sprevodnika drž. žel. 23. t. m. po kratki težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb blage nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 24. avgusta 1942, ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 23. avgusta 1842. Globoko žalujoči: FRANC, soprog; FRANČIŠKA por. 6AR-GAČ, VILJEM, HENRIK, otroci; STANKO SARGAČ, CILKA roj. KLADNIK, zet in snaha, vnulu ter ostalo sorodstvo. Oba sta talentirana plavalca, M bosta V pravi Soli lahko še pripravila veselje svojim učiteljem. Ostali so še mladi in nekateri tudi piemalo resni za športno tekmo. Ker je finale sledil skoraj neposredno predtekmovanjem, so bili časi v zaključni točki slabši kakor v točkah brez konkurence. V številkah je slika naslednja: L predtekmovanje: (4 tekm.): 1. Miklič 1:31.4; 2. Sifrer 1:33.5; 3. Skraba 2:10.6; U. predtekmovanje: 1) Ban 2:12.5; 2) De Gregorio 2:13.8; 3) Bone 2:32.5; m. predtekmovanje: 1) Sešek 2:12.8; 2) Neviero 2:33.4. Finale: 1) Miklič 1:34.8; 2) Sifrer 1:38.4; 3) Skraba 2:11.2) 4) De Gregorio 2:16.8; 5) Ban 2:28.4. šesti je odstopil. Tekme so vodili zastopnik športnega urada GILL-a prof. Carcano in sodniki plavalne zveze. Prihodnja plavalna prireditev bo v istem kopališču prihodnjo soboto ob 16.. in sicer mladinski plavalni nastop v izvedbi cdbora za športno propagando. Odbor za športno propagando Mladinske plavalne tekme (29. avgusta — na kopališču Ilirije) Da se poglobi zanimanje mladine za plavalne tekme bodo organizirane 29. avgusta tekme s sledečim pravilnikom: 1. Tekem se lahko udeleži mladina, fantje in dekleta, ki doslej niso dobili ne prve ne druge in ne tretje nagrade pri javnih tekmah; tekmovalci se dele na podlagi starosti v dve skupini; Skupina A: rojeni do vključno leta 1927. Skupina B: rojeni med letom 1926 in 1925. Tekmovalec iz skupine A lahko tekmuje tudi v skupini B, če se prijavi za njo. 2. Tekme bodo sledeče: Skupina A: moški in ženske 50 m, prosti stil. Skupina B: moški in ženske 100 m, prosti stil. Skupina A in B združeni: moški in ženske 50 m hrbtno, 5o m prsno. Moški in ženske tekmujejo ločeno. 3. Vpiše se lahko vsakio, tudi oni, M nima športne legitimacije. Vpisnina je 1 liro za tekmo (en tekmovalec se lahko udeleži le ene tekme) in se mora predložiti do 28. t. m. do 17. na kopališču Ilirije Na vpisnico mora tekmovalec napisati svojo starost, tekmo, katere se želi udeležiti, in eventuelno športno društvo ali organizacijo, kateri pripada in katero zastopa. Odrezek od vpisnice je veljaven tudi za vstop na prostor, kjer se bodo vršile tekme. 4. Tekmovalci se zberejo ob 16., tekme se bodo pričele ob 17. Tekme bodo po pravilih Plavalne zveze. Ob 16.30 bodo klicani tekmovalci, kf morajo predložiti dokument, s katerim potrdijo starost, ki so jo navedli. 5. Dva pri vsaki tekmi, ki bosta dosegla najboljše rezultate, bosta nagrajena. Športno društvo, organizacija ali šola, ki bo dosegla največ točk v prvih šestih ocenah vsake tekme, bo prejela nagrado. Klasifikacija se bo računala po 6 točk za vsako prvo, po pet za drugo, po 4 za tretje, po 3 za četrto, po 2 za peto in po 1 za šesto mesto. Športno društvo, organizacija ali šola, ki bo imela največ udeležencev na tej prireditvi, in ki bodo pravilno tekmovali v prijavljenih tekmah, bodo prejela nagrado. Prireditveni odbor ne odgovarja za nobeno morebitno nezgodo tekmovalcev, ki morajo poznati ta pravila in jih vzamejo na znanje že s tem, da se vpišejo. Jože Tomic f Po daljšem trpljenju je umrl g. Jože To-mic, bivši črkostavec Narodne tiskarne. Huda. zavratna bolezen ga je pred letom dni priklenila na posteljo in ni se ji mogel več oteti iz rok. — Z Jožetom Tomicem odhaja od nas krepka izrazita postava moža, kakršni so bili tako značilni za življenjsko borbo našega malega človeka v preteklih dneh. Ko je končal ljudsko šolo, se je izučil trgovine, a ker so mu bile male domače razmere pretesne, da bi bil mogel uveljaviti vse svoje sposobnosti, se je kmalu odpravil za srečo čez Ocean. V Ameriki se mu je ponudila prilika, da se uvede v tiskarsko stroko, v kateri se je kmalu uveljavil kot spreten, vesten in natančen delavec. s treznim, umerjenim življenjem si je naštedil prihrankov, da si je po povratku v domovino lahko kupil lepo posestvo na Dolenjskem, na katerem se je bil odločil, dia preživi leta zasluženega odmora. Blag človek in poštenjak, kakršen je bil, pa je postal žrtev svoje zaupljivosti ter je izgubil vse svoje imetje. Tako se je moral od kraja začeti ubijati z delom. — Vsi, ki smo ga poznali, bomo Jožetu Tomicu ohranili blag spomin, njegovi hudo prizadeti rodbini pa izrekamo iskreno sožalje! Naše gledališče DRAMA Sreda, 26. avgusta: ob 17. Kovarstvo ln ljubezen. Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol. Sobota, 29. avgusta: ob 17,30 Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 10 iir na^ vzdol. Nedelja, 30. avgusta: ob 14. Poročno darilo. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol; ob 17,30 Kralj na Betajnovi. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Radio Ljubljana PONEDELJEK. 24. AVGUSTA 1942-XX 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Duet harmonik Malgaj. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Operna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. Glasba za godalni orkester. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Alberta Dermelja in pianista Marijana Lipovška. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v Italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v sIovenščinL 20.30: Vojaške pesnil. 20.45: Operetno glasbo Izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Petralie. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Simfonični koncert vodi dirigent Albert Erede. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. Tina Likepova: Po genoveških cerkvah ii. Nadaljujmo naš sprehod preko Ponte Momumentale piroti Cariguanskem griču. Od daleč nas pozdravlja veličastna bazilika sv. Marije V n e b o v z e t e. Mogočna srednja in štiri stranske kupole se vidijo po vsem mestu celo daleč do Sampierdarene. Poleg nebotičnikov sijajno služi tujcu za orientacijo. Zidala jo je rodbina Santi 1552 po načrtih Ga! ca z za Alessija. a so se dela zavlekla do 18. stoletja. Notranjščina v obliki grikega križa & svojo preprostostjo in praznino poudarja oblike cmquecenta. Na oltarju bronasti kipi (Massiimii;ano Soldani) ter Križani, delo Pietra Gacca. — Iz ladje se po udobnih stopnicah povzpneš na terase in kup >'o, od koder se proži prekrasen razgled na mesto, morje in gore. Zanimiva po svoji zgodovini je cerkev s v. M a r i j e K a r m e 1 s k e na trgu iste-pa imena. Prihod karmeličanskega reda v Genovo pade nekako v loto' 1260., dobo, ko je kralj Ludovik Sveti, vrnivši so iz ujet-ni >va, pripeljal s seboj preostale menihe teta reda iz Seri s, kjer so ga turške horde ra 7 fin a le. Vzeli so v najem prostor pred mostnim zidom, imenovan Perrucio, plačali zanj !• i/dov nekemu Raimondu Corpo-reriju in ustanovila svoj sedež. — V istem okrožju pa jc Se prej bila cerkvica sv. An-nunzir.te, pripadajoča opatiji San Siro, ki je bržkone tam imela svoj prvotni sedež. Kar-moličani melieani so su kmalu pridobili večja <••■cm'j a in pozidali cerkev in samostan sv. Marije Ka.rmc.lskc. Tak procvit imenovanega reda pi genoveškemu kleru ni šel v račun, po-ebno pa opatiji San Siro, v katere župni ii so karmeličanj utemeljili svoj samostan. Prerekanja in prepiri so se poostrili tako. da so jih morali poravnati pred samo sv. sto!ico. Papež Urban IV. je to kočljivo nalogo poveril kardinalu Ottobonu Fiesco. ki je ugodno rešil ta malo častni spor. S posebno pogodbo (26. maja 1262) je določil prav:ce in dolžnosti karmeličanov in San Sira ter s tem pomiril vročekrvne že. Da bi mir še bolj utrdil, je določil 25 genoveških lir (12 do 14 današnjih) kazni za kršilce pogodbo. Prvi temeljni kamen cerkve je položil škof Bniguato Filippo dei Signoji di Cassan-o. a zidava in olepšava cerkve se nadaljuje -kozi stoletja, tako da kaže precej različnih slogov. Po razpustitvi samostanskih redov leta 1697. in porušen ju cerkve sv. Agnese je poste!a župnija, kar je ostala do današnjih dni. Knezošfcotfi genoveški Gualiera (1266), Bernardo (1279) in P oreh etto Sr:no1a (1304) sio dajali odpustke proti miloščini za olepšavo cerkve. Zadnji Hijeni. izvOlijen leta 1299., je bil oni pripadnik Glubellinov, ki mu je sv. oče Bonifacij na pejvelnično sredo vrgel pepeli v oči, rekoč: c men to, hotno. quia gibellirius es, et cum gibellm-is in cinerem r&veirteris.« — Cerkev sestoji iz treh ladij ter je kvadratne oblike, edina tega primera v Genovi. Tudi cerkev sv. Avguština je prvotno imela isto obliko, pa je billa v XV. stoletju preoMiko^ vana. Pročelje, obnovljeno leta 1892., ni ohranilo nobene starinske posebnosti. Od bivšega samostana je ohranjena le še zakristija, bogato okrašen prostor, ki po svojih marmornatih stebrih in kipih spominja na cerkev sv. Frančiška di Castel-letto, katere ostanki eo ohranjeni v avli šole A. Daneo na vzponu Concezione. Pri krstnem ka.mnu je ohranjen v marmor vklesani napis z značilnimi srednjeveškimi čfkami: »Anno Domini MCLXXXXII .1 < liannes Argirosusi fecit fieri hoc Sepuilcrum in eo cum axpto Pocatus fuerit quietem corporis habiturus.« Od groba Argiroza je ostala samo plošča, ki d anes služi za ozad j e in okras k rstnega kamna. — Srednjeveške glave marmornatih stebrov so v teku obnov nadomestili z novim', barvastimi, kar dela nolep vtis. Namero prejšnjega preprostega in umetno izklesanega marmorja je postavil Alizeri redek in dragocen orientalski marmor, ki naj bi povzdignili krasoto templja, pa vpliva groteskno, ker so barve vse prej ko y harmoniji. Novi strop je bil narejen povrh starega. k; je bil na nekaterih mestih porušen. Kr-stno bi b:,lo. ugotoviti, ali stari pod njim še obstoji in kakšen je. Nad dvojno vrtu stebrov se dviga serija robustnih ostrih lokov, ki delijo cerkvene ladje. Odveč bi bilo pristaviti, da je tudi enostavna lepota teh lokov zakrita s poznejšimi slikarijami in okraski. Cerkev je prav v tem dolu prestala popolno obnovo, ki je na žalost izbrisala vse s-ledove srednjeveške strukture. Upajmo, da bodo dela za restavracij, ki jih vodi Urad za lepe umetnosti, kmalu obnovljena ter bo srednjeveški spomenik tako izročen občudovalcem v svoji prvotni obliki. Med ostalimi neštetimi kipi. slikami in napisi v cerkveni notranjščini zbudi pozornost v koridorju, ki vodi na kor, tale napi»: »fi questi — il secondo scopritoTe delle Cnnarie — Detto da Giovanni Boccaccio — Nicco'asus de Receo G en n en sns.« To je oni Nicolaso de Recco, ki je leta 1341. vodil ek špedicijo okrog Afrike z naloge. da odkrije novo pot v Indijo. Alfonz IV. Španski je pogumnemu Genovežanu da! np razpolago par ladij, s katerimi je po petih- diti prav po teh oknih. V notranjosti so samo trije oltarji. ka• Da pa bo naše uvodno izvajanje še bolj na mestu, naj navedem še drug primer umetnostne beležke, ki je resnično nejasna in po svoji vsebini težko razumljiva celo človeku, ki je v umetnosti doma* Izšla je v nekem ljubljanskem dnevniku 6. avgusta t. 1. na tretji strani v rubriki »Dnevne vesti« z naslovom »Italijanske slikarske umetnine v francoskem muzeju«. »... otočentska doba...« Beležka pripoveduje, da ima muzej v Bordeauxu bogato zbirko umetnostnih slik s konca otočcntske dobe« (podčrtal jaz), v oklepaju je pristavil poročevalec še (»Ottocento«), Takoj za tem Pa nadaljuje doslovno takole: vMed temi redkimi umetninami j a omeniti predvsem Tizianovo .Magdaleno', dve umetnini Pavla Vercnese, Tiepolovo umetnino ter Caravaggievi umetniški deli.« Da pa je beležka dobila še svojo groteskno krono, pa nadaljuje in zaključuje pisec talile: »še 22 drugih umetnin je bilo v pošiljatvi iz Italije 1. junija 1805...« (podčrtal spet jaz). Tu so naštete tri stvari v enem. in če se v-anje zamislimo, opazimo, da so te tri tvari v taki združitvi nemogoče, saj je Un disegno di Klimt (proprieta privata) Klimtova risba, (zasebna last) ena bolj nestvarna ko druga, ker dajo s tem poročilu neki nesmisel. Kje in kako naj sedaj najprvo primem to pestro neskladnost ?! Pa pričnimo najprvo pri besedi »ottoeen-to«, to se pravi, »osem sto«. Beseda sama pa pomeni za italijanski narod neko določeno dobo umetnostnega ustvarjanja in sicer čas od leta 1800—1900; mi pravimo temu kar lepo in preprosto 19. stoletje. Ker so pa v tej nesmiselni beležka še slavno doneča imena mojstrov, katerih skoraj vsak spada v svoj zaključeni umetnostni čas, in da bomo o tem na jasnem, sem prisiljen, da ponazorim vseh petero značilnih umetnostnih časov italijanske likovne kulture takole: Petero italijanskih umetnostnih stoletij Prva zelo značilna doba je »Quatfcrocen-to«, po naše »štiri sto« in velja za čas petnajstega stoletja; torej doba, ko je nastopila tiskana beseda svojo zmagoslavno pot. Quattrocentisti so pa italijanski umetniki svoje dobe, preprostega sloga, svojstveno izrazite smeri in se prištevajo med mojstre zgodnje renesanse, ki so snovali in ustvarjali v "letih med 1400—1500. Druga taka umetnostna doba je »Cinqne-cento«, to je čas ustvarjanja med leti 1500 do 1600, kar pomeni 16. stoletje. V umetnostni zgodovini pa opredeljujemo to dobo z »renesanso«; torej vek, ki se je v njem za nas rodil, oral ledino našega jezika (abecednik in katekizem okoli 1550) in v njem umrl Primož Trubar (1508—1586). Tretja doba »Seieento« — »šest sto«, je čas umetniškega ustvarjanja v letih 1600 do 1700, torej 17. stoletje. V njem se je razvijal umetnostni slog z imenom »barok«. V tem času zaznamujemo tudi žlahtno delo našega janeža v. Valvasorja (1641—1693), v svetovni zgodovini pa nosi to stoletje svoj sramotni kulturni pečat, ker so v njem obtoževali, obsojali ln žgali na grmadah versko blazni ljudje uboge »čarovnice«. četrta doba »Setteeento je lascivna doba, polna poltenega življenja, vrvečega na razkošnih dvorih, lahkoživih kavalirjev in razgaljenih kokotk, doba mask, pudra, ličila, belih lasulj in širokih kril — za skrivanje greha — znanih pod imenom »krino-line«. Ta doba je znana tudi marsikomu izmed nas z imenom »visoki barok« aii »rokoko«; to je umetnostni čas med leti 1700 do 1800, za nas pa kar 18. stoletje. Nato še poslednja: Peta doba »Ottoeento«, ki sem ga že opisal, za nas pa tisti lepi časi, ko je še živel naš dobri, blagi pesnik Valentin Vodniic, česi, ko se je v njih pravdal s Kopitarjem v »Abecedni vojni« mehki, nežni a odločni Matija čop; časi, ko je v njih hodil, ljubil in popival v veseli vinski družbi naš pesniški prvak dr. France Prešeren a svojim navihanim ln lepim »bratcem« Andrejem Smoletom po naši beli Ljubljani — torej tista doba, ki pade v leta 1800—1900; za nas zelo pomembno in tako domače 19. stoletje. Ponazorili smo sedaj vseh petero umetnostnih vekov. S tem pa je tudi uganka »otočentske d°be« v tistem stavku razrešena; zato je za nas v tako pisani obliki nepotrebna, ker imamo, kakor sem že povedal, za ta poj;m kar lepo slovensko obliko in bi povedali tisti odlomek stavka takole: »... bogato zbirko umetnostnih slik s konta 19. stoletja«. Arnpak k3j še sledi lz vsega tega? Sledi, da človek, ki je to beležko napisal, ne pozna umetnostne zgodovine, in sledi še. da niti sam ni vedel, kaj pomeni beseda »ottocento«. Tu moram namreč sedaj poudariti, da med vsemi imeni mojstrov, ki jih v beležki našteva, ni niti enega, ki bi predstavljalo zapisani in poudarjeni umetnostni čas. in to še »s konca« — (Ottocen-to) devetnajstega stoletja! Da pa pokažemo resnico naše trditve, naj nadaljujem s svojim izvajanjem. Italijanski slikarski mojstri Pa poglejmo! »Tizian« ali Tiziano Vecelli (* 1477, t 27. avgusta 1576), veliki beneški mojster, velja v umetnostni zgodovini do danes za največjega slikarja, koiorista vseh časov. Kolorist se pravi mojster v barvi. Slikar je bil tudi Tintoretto (* 1518, t 1594), ampak je vendar bolj risar, in le en sam lahko tekmuje v svojem znanju z žlahtnim barvitežem, kakršen je bil Tizian: Remhrandt (• 1606. f 1669). Tizian. resnično slikarski gigant, je zajel kar tri časovne umetnostne pojme v svojem likovnem ustvarjanju. Vzniknil je iz »quattrocenta«, tega časovno zelo pomembnega in znamenitega likovnega ustvarjanja. (zato sem ga tako zapisal) mogočno polzel skozi renesanso in se ob koncu svoje življenjske poti (umrl je v visoki starosti 99 let) dotaknil celo prebujajočega se novega umetnostnega izražanja: baroka. Drugi veliki predstavnik, ki je zapisan v tej beležki je »PaoJo Veronese« s pravim imenom Paolo Caliari, tudi Cagliari (* 1528 119. aprila 1588), tudi znamenit italijanski slikar, ki ni bil samo ljubljenec lepih beneških žena in umetnostne muze, ampak celo ponosnega kreza vseh slikarjev. samega Tiziana Vecellija. Veronese, polnokrvni predstavnik bogate, razkošne in do potankosti prefinjene, lascivne, časovne gmote, takratnega burnega življenja mogočne Serenissime. te davne kraljice voda. je bil pristen beneški renesančni barvni mojster 16. stoletja s svojimi močnimi oplodki dotik a jočega in živahno prebujajo-čega se baroka. Nato pride tretji imenovani mojster v sklopu te beneške trojice: »Jan Battista Tiepolo« (• 16. aprila 1696, t 27. marca 1770). Tudi ta mojster je genialen učenec beneške šole. On edini je prevzel Veronese-jevo umetnostno dediščino, saj je videl ln čutil v Veronesu svojega velikega vzornika. 2e kot mlad umetnik je to žlahtno slikarsko dediščino potisnil v vrtoglave višine umetnostne kulture, saj je na njenem temelju s svojim znanjem in darom duha ustvaril nov slog, spočet v 18. stoletju — »setteeento« — »rokoko«. In ko je zatisnil mojster v Španiji svoje »žive« oči, je V naročju njegovih rok izdahnil svoj poslednji dah tudi ta ljubki predstavnik nežnih, drobnih in živahno razposajenih oblik, ki ie dobil nato tudi v umetnostni zgodovini svoj prostor z naslovom: »rokoko«. še eno ime je, ki je bilo imenovano: Caravaggio. Za to ime sta pa dva značilna predstavnika italijanske umetnosti. Prvi je Polidoro, prav za prav Caldara (* 1495, t 1543), in drugi Michel Angelo, prav za prav Merisi, tudi Ameright (* 1560—1565, t 1609), in sta oba značilna mojstra svoje šole in dobra predstavnika italijanske umetnosti. • S tem bi bila našteta vsa imena umetnikov razrešena, kdaj so njih nosilci živeli in ustvarjali. Iz vsega tega pa sledi sedaj samo po sebi otipljiv sklep, da niti eden od teh naštetih umetnikov, kakor poroča omenjena beležka, ne pade v časovni umetnostni sklop »ottocenta«, to je 19. stoletja. Ker pa je pisec po vrhu vsega napisal še »s koncem« 19. stoletja, naj navedem par predstavnikov, ki so značilni za italijanski »ottocento«: Morelli Domenico (* 4, avgusta 1826, t 13. avgusta 1901); Favretto Giacomo (* 11. avgusta 1849, t 12 junija 1887) in Regantini Giovanni (* 15. januarja 1858, t 28. septembra 1899), ki je bil šo našemu slikarju Groharju svetai vzornifc! »... s konca« 19. stoletja in »1. junija 1805« Da pravilno zaključimo si pa moeasK* po vsem tem še enkrat priklicati zadnji odlomek stavka, kjer pravi beležka: »Še 22 drugih umetnin je bilo v pošiljatvi iz Italije 1. junija 1805 . -. .« datum sem spet Tizian: Autoritratto, olio, (Berlino, Museo Imp. Federico) — Tizianova lastna podoba* olje, (Berlin, Muzej cesarja Friderika) podčrtal jaz! — (Sklepam da je Mla tar pošiljatev tega datuma najbrže »vojni davek« za časa Napoleona?!) Zakaj sem podčrtal ta datum? Zato, ker se vprašujem, kako je mogef tega dne (1. junija 1805) prejeti imenovani muzej neko zbirko slik, ki so bile ustvarjene šele »s konca 19. stoletja«; to je tisti čas, ko sta v njem še živela oba velika slovenska umetnika Jurij in Janez šubic. čas, ko je še živel in umrl Kersnik (» 1852, t 1897), ko je pridno ustvarjal naš prvak kiparjev Alojz Gangl in bil tudi nekako v tistem času — marsikomu še v dobrem spominu — hud potres v našem belem mestu. Po vsem takem tega datuma v zvezi s koncem 19. stoletja resnično ne razumem ne jaz, in mislim, da po vsem tem, kar sem sedaj razčlenil, tudi nihče drug. S tem sem podal — upam — vsaj deloma jasno sliko, da je tako poročanje res nepravilno, in sklepam, da je ta beležka ali že pri izvirku zajela pomoto, ali pa je bila slabo povedana. Na vsak način se v bodoče ne sme tako več delati. Saj dolžnost slehernega poročevalca je, — posebno če gre za stvari, ki so že dognane — da ne sme takih reči po svoje prevračati ah jih celo izmaličiti, ker s tem da svojemu cilju pouka zgrešeno smer, in kar je še slabše, navaja javnost v smešno zmoto. E. JUSTIN, slikar-grafik. Michel Angelo Caravaggio: Canestro di Frutta, olio (Milano, Pinac. Ambrosiana>; — Michelangelo Caravaggio: Kočara s sad« jem, olje (Milano, Pinac. Ambrosiana) gargent: Maestro Rodin, olio — Sargent, Mojster Rodin, olje grešil dnevnik časopisnega koncema, katerega lastnik in vrhovni vodja mu je bil on sam. Bilo je sicer obilo opravičil, celo »tiskarski škrat« je prišel v peštev — a vse zaman, tega, kar je ta umetnostni zbiratelj s tem zamudil, mu ni bilo mogoče z nobeno stvarjo več nadoknaditi. Zato je imel ta mož v bistvu popolnoma prav! Dolžnost časopisov, posebno resnih dnevnikov, je, da obveščajo javnost o vsem natančno in pazljivo. Nasprotno pa je zelo pogrešno, da se sploh dovoli nejasno poročanje, in sicer pisano tako megleno, da tisti, ki je to napisal ali pa prepisal, niti sam ne razume, kaj hoče s tem povedati. Ravno v člankih, ki obravnavajo umetnostno kulturo, se greši v zadnjem času kar preveč. Zato je že čas, da popazimo tudi na to žlahtno njivico in ne dopuščamo, da bi se razbohotil slabi in plehki posevek. Posebno se mi pa zdi, to poudarjam, da je nepravilno in zgrešeno, če se v poročilih, pa naj bodo iz katerekoli stroke, ustvarijo neki novi izrazi, ko taki izrazi že žive v pisani in živi obliki naše govorice med narodom, ali pa se prav po nepotrebnem hote ali nehote besedno pretvarjajo, maličijo ali pa se kar zanikujejo, kakor dš. bi sploh ne obstajali. Zavedat' se moramo vendar, da zavajamo s tem našo javnost v nejasnost in delamo tudi škodo našemu zdravemu jeziku. Da bi pa bila pazljivost v bodoče ravno v tem pravcu bolj na svojem mestu, hočem razčleniti zaenkrat dva primera, oziroma bom dal tu svoj strokovni popravek in pojasnila z nekaj malo stvarnih pripomb, Ki bodo zanimale najbrže tudi tistega, Id mu umetnost ne leži ravno globoko v srcu. i. »Lithosi«? V petek 14. t. m. je izšla zanimiva beležka v nekem ljubljanskem dnevniku na četrti strani pod naslovom »Zanimiva umetnostna razstava«. To je krajše poro-čilce o razstavi grafičnih del mojstra Au-gusta Rodina, ki so na ogled v Monako- vem. V članku je sledeči stavek: ».....so razstavljeni akvareli in lithosi (podčrtal jaz) Augusta Rodina.« Tu se lahko sedaj povpraša preprost Zemljan: kaj pa so tc »lithosi«? Ne dvomim in celo prepričan sem, da poročevalec, ki je to beležko povzel, sam ni vedel in ne ve, kaj so to »lithosi«! Ta spačenka nam jasno kaže, da je poročilo povzeto bržkone po kakem nemškem časopisu (. . .Lithos). Torej se mora odlomek stavka glasiti v našem jeziku samo takole: >.....so razstavljeni akvareli ln litografije Augusta Rodina«. Tako in prav nič drugače I IJtografia di Rodin (proprieta privata) — Rodinova litografija, (zasebna last) Prepričan pa sem, da bi marsikdo debelo gledal, če bi bil poročevalec napisal v kakem drugem svojem poročilu namesto pravilno. in po naše »fotografije« — po svoje: »fotosi« ali celo »photogi«. Da pa bo umetnost ljubeča javnost še pravilno poučena o kiparju Avgustu Rodinu in njegovem odnosu do grafike, naj na-predem naslednje: »Poročaj pravilno, to je tvoja dolžnost, in ne delaj umetno — zmešnjav!« Tako je jedrnato in bridko vzkliknil velik zbiratelj starinskih dragocenosti v Parizu, ko je zaradi netočnega in površnega časopisnega poročila zamudil dragocen nakup v inozemstvu, na katerega se je pripravljal dolgo vrsto let. Njegovo bolestno razočaranje pa je bilo še tembolj na mestu, ker je to za- Direjuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič, — Vsi V Ljubljac^