Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.

V.b.b
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Cclovcc-Klagcnfurt, GasometergMse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagcniurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 8. marec 1957
Štev. 10 (775)
Predsednik Zveze slovenskih organizacij:
Naše pravice imajo tehtno osnovo
Na prireditvi na Radišah zadnjo nedeljo, o kateri poročamo na drugem mestu, je k zločinski odstranitvi dvo jezičnih napisov v Celovcu izjavil predsednik ZSO dr. Franci Zvitter med drugim:
Naše pravice imajo tehtno osnovo, one temeljijo na stoletnih težnjah našega ljudstva, so uspeh naše odločne borbe za narodni obstoj, so mednarodni dokument potrebe zaščite naših narodnostnih interesov v Avstriji. V polni zavesti naše pravice nam zaradi tega ni treba segati po nedemokratičnih, protizakonitih- sredstvih niti napuščati tal demokracije, kakor to delajo naši narodni nasprotniki. Le-ti so v zavesti svoje nepravične zadeve najprej kakor onemogli zarohneli v šovinističnem tisku, se poznej e proti jasni prepovedi v državni pogodbi organizirali in danes že segajo po nasilnih ukrepih proti dvojezičnemu šolstvu in dvojezičnim hapisom, jutri pa morda tudi proti življenju naših ljudi. Vsega tega smo že vajeni iz zgodovine.
Teda mi se ne bomo pustili sprovocirati, mi bomo proti vsem izzivanjem ohranili mimo kri, kajti naše pravice so neovrgljive in imajo dovolj tehtno osnovo,'da jih tudi s silo ne bo mogoče okrniti. Mi smo pošteni dovolj, da zaradi teh zločinskih izzivanj šovinistične peščice ne obdolžujemo vsevprek ogromne večine poštenega avstrijskega ljudstva niti ne vlade, pač pa apeliramo na vlado in vse demokratične sile v državi, da končno preprečijo to neodgovorno delovanje nepoboljšljivih šovinistov proti mirnemu sožitju obeh deželnih narodov in sosednih držav. Smatramo, da molk k tem neodgovornim izzivanjem šovinistične sile le krepi, predvsem pa jim koristi nerazumljivo dolgo zavlačevanje potrebne izvršne zakonodaje jasnih mednarodnih določil v našo korist, kakor jih vsebuje člen 7 državne pogodbe.
V barbarskem uničevanju se zrcali »kultura« šovinistov
Spet nekulturno dejanje šovinistov pod zaščito noči
Podtalni šovinistični elementi so 1. marca hoteli škodovati koroškim Slovencem, Pa so s svojim nekulturnim početjem škodovali ugledu vse naše dežele in države. Njihovo barbarsko uničevanje dvojezičnih napisov na sedežu naših osrednjih organizacij ter na narodnih in privatni'1 podjetjih Slovencev v Celovcu je bedno ubož-no spričevalo' ljudi, ki jim manjkajo najosnovnejši pojmi o civilizaciji in člove-
UHB
■ ' • ,'č • '
•lipi
Na slovenski knjigarni »Naša knjiga« so Pustili nedotaknjen samo nemški naziv, črke slovenskega napisa so iztrgali in odnesli.
škem sožitju v drugi polovici dvajsetega stoletja.
Daši je že vsa javnost obveščena o do-9odku, ga je treba tudi na tem mestu pridemo ovekovečiti.
Pod zaščito noči so doslej še neznani Itrtminalci v zgodnjih jutranjih urah minulega petka odstranili ter deloma razbili deloma pa ukradli dvojezične napisne table Zveze slovenskih organizacij, Slo-venske prosvetne zveze, uredništva in Pprave Slovenskega vestnika. Založniške tiskarske družbe »Drava« ter gostilne ”Oblr« v Gasometergasse 10 in iztrgali slovenske črke iz dvojezičnega napisa na slovenski knjigarni »Naša knjiga« v Wul-lengasse v Celovcu. Masivno in težko, blizu štiri metre dolgo in skoro tričetrt *netra široko napisno tablo gostilne so °dvlekli k precej oddaljenim ruševinam Obrtne šole v Lastenstrasse, jo uničili in rUzbili še okno v stanovanju nameščenca Sole.
Ni naša stvar, da iščemo neposredne borilce. Za raziskovanje kriminalnih de-Nuj prejemajo varnostni organi plače iz javnih sredstev in so pred javnostjo dolž-bi, da po zakotnih tudi v tem primeru oprala svoja dolžnost. Ker pa gre tu očitno politični kriminal, so za ta zločin odgovorni predvsem tudi idejni krivci.
Slovenski in vsej demokratični javnosti na Koroškem ni ostalo prikrito pospešeno rovarjenje' gotovih šovinističnih organizacij proti izvedbi določil državne pogodbe, v kolikor se tičejo pravic slovenske manjšine. Proti tem pravicam naperjena dejavnost je prav z državno pogodbo prepovedana, vendar pristojna oblast za preprečitev take dejavnosti še ni ničesar ukrenila. Imamo vtis, da varnostni organi, ki prisostvujejo zborovanjem Siidmarke, in njihovi predstojniki nimajo pravega posluha za to, kaj je v skladu z državno pogodbo in kaj je v nasprotju z njenimi določili. Heimatdienst in Heimatbund sta že v preteklosti odigrala za našo' deželo kaj škodljivo' vlogo-, ki je bila vsaj deloma tudi javno osvetljena že med procesom proti Maier Kaibitschu. Mar se zares vračamo v čase, ko so ti krogi imeli v deželi usmerjevalno in merodajno besedo, da so mogli nemoteno izpodkopavati demokratične pravice in s tem tudi samostojnost naše države in pospeševati njeno utopitev v nacizmu?
Strinjamo se z obso-do divjaškega dejanja. v »Die Neue Zeit«, čeprav na drugi strani nikakor ne moremo odobravati njenih nestvarnih pripomb na račun zavednih koroških Slovencev in sosedne države onstran Karavank.
Nihče med razsodnimi koroškim Slovenci ne bremeni na splošno svojih nemško govorečih sodeželanov zaradi neod-
govornih dejanj, ki jih počenjajo posamezne šovinistične skupine. Tudi zaradi zadnjega dogodka nihče ne kriči o- preganjanih Slovencih. Vendar je treba tudi to pot ponoviti resnico, da se daje podtalnim zločincem potuha in celo vzpodbuda, ko ostaja vsa njihova kazniva dejavnost nepojasnjena in nekaznovana. Zakaj Varnostna direkcija še ni našla storilcev, ki so
0 10. 9. 1953 razstrelili partizanski spomenik v Velikovcu;
£ v noči cd 12. na 13. 9. 1953 napadli in ranili priletnega kmeta Franca Prašnika iz Lobnika pri Železni Kapli;
£ jeseni 1955 iztrgali z Breznikove gostilne v Pliberku slovenski napis;
0 v noči od 23. na 24. 6. 1956 napadli v Žrelcu ljubljanskega kanonika dr. Arnejca;
£ v noči od 29. na 30. 6. 1956 izvedli napad s kamenjem naKramp-lovo domačijo v Žrelcu ter le-to In sosedno kavarno pomazali s hujskaškimi protislovenskimi napisi;
0 v noči od 6. na 7. 10. 1956 iztrgali s Hranilnice in posojilnice v Železni Kapli slovenski napis in
0 10. 10. 1956 v Železni Kapli ponovili svoje divjaštvo.
Izmenjava spomenic o Južni Tirolski
Na Dunaju so objavili spomenico' o Južni Tirolski, ki jc je Avstrija izročila Italiji 8. oktobra lanskega leta ter italijanski odgovor z dne 30. januarja.
V	avstrijski spomenici je izraženo mnenje, da Italija ni izpolnila vseh točk Pariške pogodbe in da ima Avstrija pravico z vsemi mednarodnopravno dopuščenimi sredstvi zahtevati izpolnjevanje pogodbe ne da bi bila s tem okrnjena suverenost pogodbenega partnerja. V spomenici so našteti primeri, v katerih Pariška pogodba po mnenju avstrijske vlade še ni bila v celoti izpolnjena.
V	svojem odgovoru trdi Italija, da je Pariško pogodbo o Južni Tirolski docela izpolnila in da so avstrijske pritožbe pravzaprav brezpredmetne. To pa ne izključuje možnosti, da bi se v vzdušju lojalnosti in medsebojnega zaupanja predvideli še dodatni ukrepi v korist južnotirolskega prebivalstva. Ko zavrača posamezne pritožbe v avstrijski spomenici češ, da so
bolj stvar razlage, poudarja na koncu, da za izmenjavo mnenj o izvajanju Pariške pogodbe ni potrebna posebna komisija strokovnjakov, marveč da se to lahko opravi po običajni diplomatski poti.
Formalna enakopravnost ne zadošča za zaščito manjšin
Državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Gschnitzer je pred nedavnim v predavanju o »Južni Tirolski kot pravnem vprašanju« poudaril, da Avstrija ne želi ničesar drugega, kakor da Italija po duhu in črki v celoti izpolni Pariško pogodbo. Pariška pogodba, je dejal, pa ni izpolnjena, če sedaj živeči Južni Tirolci kot posamezniki sicer uživajo popolno enakopravnost, narodnostni skupini kot celoti pa v teku nekaj generacij grozi pogin.
Prav spoznanje, da zgolj formalna enakopravnost vseh državljanov kot posa-(Nadaljevanje na 8. strani)
Mar ni čudno, da ob slovesu, ki ga uživa avstrijska varnostna služba pri hitrem pojasnjevanju prekrškov in zločinov, ostaja tako dosledno nepojasnjen in nekaznovan prav politični kriminal, napera jen proti koroškim Slovencem? Skrajni čas bi že bil, da se končno enkrat nedvoumno ugotovi ali je naša varnostna oblast za razčiščevanje teh dogodkov nesposobna ali pa brez moči spričo vplivu, ki ga skušajo uveljavljati šovinistični krogi v škodo mirnega sožitja v deželi, ali pa morda niti noče stopiti usmerjevalcem in izvrševalcem kriminalnega terorja proti našemu ljudstvu odločno na prste. V vseh treh primerih pa bi bila potrebna temeljita remedura, če je za varnost in zakonitost odgovornim oblastem res kaj na tem, da naša dežela ne postane spet torišče političnih tolovajev in znova izhodišče za upropaščenje njene demokratične ureditve.
Dopuščanje hujskaške gonje proti ustavno zajamčeni enakopravnosti vseh državljanov, proti zakoniti ureditvi dvojezičnega šolstva, proti izvedbi določil člena 7 Državne pogodbe, proti nedavni odločbi Vrhovnega sodišča, da je tudi slovenščina uradni jezik, umetno ustvarjanje »vin-dišarstva«, prezirljivi odnos .koroških sodišč do zakonite pravice uporabe slovenščine, nedogledno' zavlačevanje izvedbene zakonodaje k členu 7, prikazovanje prizadevanj našega ljudstva za dosego zakonito zajamčenih narodnostnih pravic in enakopravnosti kot izzivanje nemškega prebivalstva, mar vse to ni voda na mlin tistim ostankom neslavne preteklosti, ki skušajo tudi za ceno nasilja in zločinstva onemogočiti demokratično in miroljubno sožitje med obema narodoma na Koroškem.

........ m.*
! ...
IM
mm

SimmiM
*
' '
Zločinci so iztrgali in ukradli štiri dvojezične napisne tablice slovenskih organizacij in ustanov.

Atentat na dvojezične napise
v luči domačega in tujega tiska
Nezaslišani atentat na dvojezične napise na sedežu slovenskih organizacij v Gasometergasse je razumljivo izzval velik odmev v javnosti na Koroškem in tudi izven njenih meja. O predrznem dejanju ponočnih junakov je poročal ves nemški tisk na Koroškem, pa tudi v drugih avstrijskih listih je bilo objavljeno tozadevno poročilo avstrijske tiskovne agencije APA. Medtem ko je večina listov objavila le APA-poročilo, so posamezni listi povedali svoje mnenje še v posebnih komentarjih, izmed katerih bi tukaj omenili samo pisanje »neodvisnega demokratičnega dnevnika« Salzburger Nachrichten. Ta list namreč s komaj prikritim navdušenjem piše, da pomeni to »nasilje odgovor na provokacijo« in da »so taka nasilna dejanja, ki jih sicer ni moč odobravati, vendar razumljiva reakcija na brezmernost nacionalnih Slovencev«. Če so torej dvojezični napisi že provokacija in pomeni borba koroških Slovencev za uresničitev državne pogodbe že brezmernost, potem bi bilo vsekakor zanimivo vedeti, v čem se potem dejansko izraža neodvisnost in demokratičnost takega lista! Pa to je končno njegova stvar, bolj značilno je tako pisanje zaradi tega, ker pomeni bolj ali manj prikrito vzpodbudo raznim šovinističnim nestrpnežem, katerih sovraštvo do koroških Slovencev končno rodi vse obsodbe vredne izpade, ki niso naperjeni le proti mirnemu sožitju v deželi, marveč tudi proti demokraciji in proti zakonom v državi sploh.
Tudi inozemski listi so poročali o tem dogodku. Zlasti tisk v Sloveniji mu je posvetil precej prostora in ugotovil, da pri tem ne gre morda za objestno predpustno dejanje, rojeno v pijanskih možganih, temveč za premišljeno in organizirano akcijo. Tukaj ponatiskujemo nekaj odlomkov iz tozadevnih člankov, ki sta jih objavila »Ljudska pravica« in »Slovenski poročevalec«.
»Ljudska pravica«:
OB ZADNJIH ZLOČINIH »NEZNANIH« VANDALOV NA KOROŠKEM
metode in konkretno tudi zadnje teroristične protislovenske akcije ne bi zavračal. Toda zganiti se mora tudi oblast. Več kot tri leta so minila, odkar je bil v St. Rupertu pri Velikovcu barbarsko razstreljen spomenik 83 v boju proti fašizmu padlim partizanom različnih nardonosti. Njegov preostali kamniti podstavek še danes neobnovljen obtožuje ne samo fašistično nasilje, ki je terjalo življenja tam pokopanih, temveč tudi današnje aktivne nosilce tega nasilja. Toda oblasti storilcev v vsem tem času niso izsledile.
V zadnjem letu so- koroški Slovenci doživeli še več terorističnih napadov. Krvavi napad na Prušnikovega očeta v Lobniku pri Železni Kapli, razdejanje slovenskega napisa na gostilni v Pliberku, dvakratno' razdejanje slovenskega napisa na Zadružni hranilnici in posojilnici v Železni Kapli, razbijanje stekel na oknih in izzivalni napisi na hiši v Zrelcu, ki si je drznila dati prenočišče 80-letnemu obiskovalcu iz Ljubljane itd. V vseh teh primerih preiskava pristojnih oblasti ni dala nobenega rezultata. Krivci so ostali nekaznovani.
Šovinizem proti demokraciji
Poročilo o nočnem atentatu na slovenske napise je objavila ,,Ljudska pravica" v nedeljo na 3. strani pod zgornjim naslovom. Ko najprej poroča o tem dogodku, navaja, da so bili odstranjeni slovenski napisi tudi v Pliberku in Železni Kapli, vendar se je piscu članka pri tem vrinila očitna zamenjava, ko pravi, da so v omenjenih dveh krajih strgali napise v isti noči kot v Celovcu. Dalje pa je v članku dobesedno rečeno:
To klavrno in sramotno početje1 bi že samo po sebi pomenilo v očeh vsakega poštenega človeka zadostno obsodbo storilcev, če bi bilo osamljeno. Žal pa je treba ugotoviti, da je v resnici del prizadevanja za oživljenje tiste miselnosti in tistih političnih metod, ki so na Koroškem že pokazale svojo pogubnost in pripeljale ne samo do akcije za uničenje koroških Slovencev, temveč tudi do popolnega poloma avstrijske demokracije.
Že v prvih letih prejšnje avstrijske republike je skrajno nacionalistična organizacija »Heimatdienst« — kasneje preimenovana v »Heimatbund«, predstavljala pravcato državo v državi, ki je vršila vse ustavne svoboščine, teroristično zatirala vsako zakonito dejavnost koroških Slovencev, hkrati pa učinkovito' pripravljala teren za zmago nacizma in likvidacijo avstrijske samostojnosti. Niti mesec dni ni od tega, kar je v Celovcu s privolitvijo oblasti spet oživel stari »Heimatdienst«. V sebi združuje tako imenovano »šolsko« društvo — »Siidmark«, Zvezo koroških rojakov in Zvezo »obrambnih« bojevnikov.
GOSPODARSKI DROBIŽ
švedski avtomobili za Ameriko
Amerika, ki se sicer ponaša z najbolj razvito avtomobilsko industrijo in izvaža svoje avtomobile v vse dele sveta, na drugi strani uvaža tudi najrazličnejša motoma vozila. Samo iz Švedske je tekom leta 1956 uvozila 5000 osebnih avtomobilov znamke »Volvo«. Za letos pa namerava Švedska izvoziti v Ameriko okoli 10.000 takšnih vozil.
Zahodna Nemčija razširja trgovino z Vzhodom
Zahodna Nemčija je lani povečala trgovino s Kitajsko, Sovjetsko zvezo in z drugimi državami vzhodne Evrope za 70 odstotkov. Vrednost trgovine v obeh smereh je znašala 1800 milijonov mark. Kljub temu pa pomeni vse to šele 3 odstotke celotne nemške trgovine v letu 1956.
Prva akcija obnovljenega »Heimat-diensta« je bila okrožnica, avstrijskim listom, v kateri zavrača razsodbo avstrijskega vrhovnega sodišča, s katero je bila na osnovi državne pogodbe slovenščina priznana za uradni jezik v dvojezičnem delu Koroške in namesto tega zahteva izjavljanje prebivalstva, ali sploh sprejema to, kar državna pogodba določa. Neposredno! za tem pa je sledil divjaški napad na dvojezične napise. Ali je treba dokazovati, da početniki obeh akcij niso- prav daleč drug od drugega? Metoda dela po dveh tirih, po javnem, »zakonitem«, in podtalnem, terorističnem, je ljudem, ki so fašizem na Koroškem izkusili na lastni koži, dovolj znana.
Gotovo ni poštenega človeka, ki take
Ali pa: velikovška podružnica »Svid-mark« je sklenila obnoviti V slovenski okolici Železne Kaple preizkušeno obliko ponemčevanja šolske mladine s propagandističnim božičnim, obdarovanjem z nemškimi knjigami. Deželni šolski svet je obdarovanje prepovedal, velikovška »Siid-marka« pa je akcijo kljub prepovedi 21. decembra 1955 bučno- opravila. Nihče ni bil klican na odgovor. Konec minulega leta se je akcija ponovila, ne da bi se sploh kdo spomnil na prepoved deželnega šolskega sveta. Tako seveda ni mogoče uspešno- zagotoviti spoštovanja zakonov, ustave in državljanske varnosti.
Pričakovati bi bilo, da se tudi poštena in napredna javnost v Avstriji ogradi od takih dejanj, kakršno so koroški Slovenci doživeli ta teden. Saj to ni le madež na ugledu Avstrije, ni le v škodo njenih slovenskih državljanov, temveč tudi ogroža avstrijsko demokracijo v celoti.
Slovenski poročevalec«:
PONOVNI IZPADI PROTI KOROŠKIM SLOVENCEM
Šovinistična nestrpnost
,,Slovenski poročevalec“ pa je o tem dogodku poročal že v sobotni številki, ko je na 1. strani pod zgornjim naslovom zapisal med drugim:
Da taki in podobni izpadi ne koristijo nikomur, je bilo- zapisano in rečeno že dostikrat na eni in na drugi strani, vendar se znova in znova ponavljajo-. Razlogov ni treba iskati. Ti so- jasni: pomanjkanje zdrave pameti, splošne kulture pa tudi državljanske zavesti. Bolj zanimivo bi bilo vedeti, kakšen je bil povod za otročji atentat na tistih nekaj slovenskih napisov v tisti celovški ulici, kjer za obrambo nemštva vnetih petelinov vsaj ne bodejo v oči, čeprav jim morda ležijo v želodcu in kvarijo- spanje.
Ali je to morda zapoznel odgovor na memorandum koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov štirim velesilam? Ali onemogla gesta zaradi odločitve vrhovnega sodišča o uporabi slovenščine in hrvaščine v državnih uradih? Ali pa, moralna podpora dunajskim poslancem, ki bodo 5. marca začeli razpravo o južni Tirolski.
V dokaz, da se na Koroškem dela čisto drugače, kot v Boznu, kjer italijanski šovinisti proglašajo nedolžne proslave ob dnevu rojstva Andreja Hoferja za veleizdajo?
Ni izključeno, da gre za širše organizirano- kampanjo proti uspehom, ki so jih zadnje čase dosegli koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati v boju za svoje osnovne pravice. Morda so ljudje, ki bi radi izkoristili razvnemajočo se predsedniško kampanjo, volitve v štajerski deželni zbor, da bi mimogrede na kakršen koli način oplašili tudi manjšine. Tudi zaostritev v vprašanju Južne Tirolske utegne biti razlog.
Dobra volja odgovornih pa bo potrjena, če bodo oblasti našle »neznane storilce«, ki bi morali biti sojeni kot rovarji proti Avstriji, katero na videz hočejo braniti. S svojim dejanjem so se pregrešili ne le proti javnemu redu in miru, temveč tudi proti ustavi, da ne govorimo o državni pogodbi.
Prvi znaki naraščanja zaposlenosti
Po poročilih glavne zveze nosilcev socialnih zavarovanj se je število- zaposlenih v februarju dvignilo za 5845, tako- da je bilo konec februarja zaposlenih vsega skupaj 2,065.757 ljudi brez lastnih obrtništev. Naraščanje števila zaposlenih gre predvsem na račun dohoda v obrtniškem gospodarstvu. V februarju preteklega leta stanje zaposlenosti ni naraščalo, ampak je padlo za 22.338 oseb na 2,001.586. Letos je torej 64.171 več zaposlenih kot lani ob istem času, lani pa je ob tem času bilo 56.547 več zaposlenih kot 1. marca leta
1955. Ministrstvo za socialno skrbstvo- pa je v soboto sporočilo, da je letos stanje brezposelnosti ugodnejše, in sicer je za 12.200 oseb pod letnim povprečjem.
Delovni uradi avstrijskih zveznih dežel so koncem februarja sporočili, da je javljenih vsega skupaj 211.832 ljudi, ki iščejo- zaposlitve. Od tega števila odpade 138.257 ali 65,3 %> na moške in 73.575 ali 34,7 °/o na ženske. Na Koroškem je znašalo število brezposelnih koncem februarja 22.230.
Suez. — Brodo-vje Združenih narodov, ki čisti Sueški prekop, je pretekle dni dvignilo eno- izmed zadnjih ovir plovbe po prekopu. Ko bo- odstranjena še ena potopljena ladja V bližini Ismailije, bo prvi del čiščenja gotov in skozi prekop bodo lahko plule ladje do deset tisoč ton. Šest ladij raznih držav že čaka v prekopu, da bodo zaplule po njem takoj, ko bo gotov.
Varšava. — Profesor varšavske univerze Dembovski, ki je vodil delegacijo predsedstva poljske akademije znanosti med obiskom v Jugoslaviji, je izjavil ob povratku v Varšavo, da je podpis sporazuma o znanstvenem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko zelo pomemben. Sporazum bo omogočal boljše medsebojno- sporazumevanje, kar bo najboljši prispevek k utrditvi sodelovanja in poglobitvi prijateljstva med narodi Poljske in Jugoslavije.
Bonn. — Obrambni odbor zahodno-nemškega zveznega odbora je odobril nakup vojnih ladij za zahodnonemško mornarico. Na podlagi te odobritve bo obrambno ministrstva naročilo V ZDA, Veliki Britaniji in Franciji 7 fregat, eno podmornico, 11 minolovcev in 3 torpedne čolne. Do zdaj je imela zahodnonem-ška mornarica samo- minolovce in torpedne čolne.
Bagdad. — Iraška petrolejska družba (IPC) bo gradila nov naftovod o-d Ahma-dija do Kuveita v Perzijskem zalivu. Družba je last Britancev, Američanov, Francozov in Nizozemcev. Iraška vlada bo s to družbo sodelovala, da bi na ta način povečali proizvodnjo nafte.
New York. — Glavna skupščina je priporočila Varnostnemu svetu OZN, da bi vnovič razpravljali o- prošnjah Južne Koreje in Južnega Vietnama za sprejem v OZN. Priporočilo je bilo- sprejeto z večino glasov in pravi, da sta obe državi popolnoma kvalificirani, da postaneta članici OZN.
Stockholm. — Švedsko- zunanje ministrstvo je sporočilo-, da je nezaželeno, da bi še nadalje bival v Stockholmu ataše izraelskega poslaništva Moše Bara. Očitajo mu, da je skušal pridobiti dva Finca za izraelsko obveščevalno službo na škodo Egipta.
Bruselj. — Poveljnik oboroženih sil Atlantske zveze general Norstad je izjavil, da bo sleherno zmanjšanje teh sil ustvarilo nevarno praznino. V zvezi z britanskimi načrti o zmanjšanju njihovih oboroženih sil v Zahodni Nemčiji je rekel, da bi morali tak sklep sprejeti šele potem, ko bi dosegli ustrezno- okrepitev oboroženih sil Atlantske zveze na drugih področjih. Dodal je, da se je število vojaštva v Atlantski zvezi na račun modernega orožja v primeri z letom 1951/52 zmanjšalo za eno- tretjino.
Washington. — Predsednik Eisenho-wer je pozval ameriški senat, naj zavrne spreminjevalni predlog k resoluciji o Bližnjem vzhodu, ki odvzema ameriškemu predsedniku pooblastila, da lahko deželam Bližnjega vzhoda dodeli ekonomsko pomoč v skupnem znesku 200 milijonov dolarjev na leto. Če bi ga za to ne pooblastili, bi ostale v resoluciji v glavnem samo obljube o ameriški vojaški pomoči v primeru agresije.
Sofija. — Takoj ko so v Bolgariji imenovali Červenkova za novega prosvetnega ministra, so pozvali vse bolgarske študente v Jugoslaviji, da se vrnejo v domovino. Domnevajo, da pomeni ta nenadni odpoklic študentov iz Jugoslavije zopetno zaostritev odnosov med obema deželama. Istočasno so nekateri bolgarski časopisi kritizirali jugoslovansko politiko v odnosu do Madžarske.
London. — V Keniji je bilo konec minulega leta v ječah nad 31.000 ljudi-Nad 11.500 jih je v ječah že nad dve leti, 12.300 pa nad eno leto. Vsi so domačini, v glavnem iz plemena Kikuju Zaprli so jih, ker so bili simpatizerji oziroma pripadniki gibanja Mau-Mau



_______________________________________
Utemeljen odpor proti centralizaciji
avstrijskega radia
KULT VRNE DROBTINE
100-letnica rojstva prof. dr. Wagner-Jauregga
Osnutek statuta o novi ureditvi avstrijskega radia je vzbudil v javnosti vseh avstrijskih zveznih dežel veliko- pozornost in povsod utemeljene proteste. Uresničitev tega osnutka bi pomenila popolno centralizacijo avstrijskega radio-pro-fframa in izločitev zveznih dežel pri sestavi programov. Zanimivo je, da so med Pogajanji med strankami skrbno1 čuvali tajnost vsebine osnutka ter so- jo radio-studiji v zveznih deželah zvedeli samo Po naključju. Čim je bil osnutek statuta znan, so se v Salzburgu zbrali zastopniki obratnih svetov nad 500 nameščencev radia, da so k temu zavzeli svoje stališče. Zastopniki nameščencev vseh frakcij so soglasno sprejeli resolucijo, ki so joi poslali zveznemu kanclerju kot predsedniku Mini s Irskega komiteja, v kateri so- protestirali proti osnutku, predvsem zaradi te-9a, ker vsebuje izključitev regionalnih radio-studijev. Hkrati soi sklenili pozvati vse deželne glavarje' in predstavnike drugih zainteresiranih ustanov, da prav tako Protestirajo proti uresničenju tega osnutka.
Tudi pri celovškem radiu je bilo; minuli Petek zborovanje nameščencev, kjer so razpravljali o osnutku novega radio-sta-tuta. V soglasno- sprejeti resoluciji na deželno vlado so protestirali proti napadu na pravice soodločanja zveznih dežel pri radi o-od daj ah in opozorili na kvarne po-
»Tokovi” — nova slovenska revija v Trstu
Odkar so prenehali izhajati tržaški »Razgledi«, med tržaškimi in goriškimi Slovenci ni bilo prave kulturne revije, zato- je teni bolj razveseljivo- dejstvo, da je pred kratkim izšla prva številka že dalj časa napovedane revije z naslovom »Tokovi«. Okoli te revije so se zbrali številni književniki, ki jih druži iskreno- humanistično in. napredno- hotenje ter ljubezen do slovenstva.
V prvi številki »Tokov« so zastopani kot sodelavci Boris Pahor, Alojz Rebula, Josip Tavčar, Kocbek, Vinko Beličič, Zdravko Ocvirk, Zoda Tavčar, Cene Vipotnik, Franc Jeza in Miroslav Mo-rje, Poleg teh pa prinaša številka še prispevke italijanskega pesnika Leopardija in Mladega italijanskega pisatelja Michela Prisca.
Obnova cerkve sv. Sofije v Ohridu
Po sedemletnem obnavljanju bodo- letos končana: restavracijska dela pri cerkvi sv. Sofije v Ohridu (Makedonija), kjer so pod debelo plastjo ometa odkrili stare freske- v obsegu kakih šest sto kvadratnih Metrov, ki izvirajo iz 11. in 14. stoletja.
sledice. Med drugim bi bila ogrožena tudi eksistenca nad 500 nameščencev radia v vseh zveznih deželah, med temi 53 nameščencev pri celovškem radiu.
Po osnutku bi temeljni kapital nove ra-dio-družbe znašal 1 milijon šilingov, pri katerem bi bila država udeležena z 991.000 šilingi, kontrolne banke vsake zvezne- dežele pa po 1000 šilingov. Z dvema partnerjema bi bil družbi zagotovljen privatno pravni značaj, ker sta za družbo potrebna po- zakonu vsaj dva družabnika. Glasovalna in prizivna pravica pa se ravna po udeležbi kapitala. Po tem razmerju bi zvezne dežele v družbi ne imele nobene možnosti soodločanja, kakor tudi ne- prizivne pravice. Niti v petčlanskem načelstvu niti v nadzorstvenem svetu ni predvideno nobeno zastopstvo zveznih dežel. Zvezne dežele bi bile zastopane edinole v sosvetu za programe. Sosvet pa po osnutku statuta nima pravice staviti predlogov ali vlagati prizivov. Predvidena je tudi personalna unija načelstva družbe za vodstvo radia Dunaj, po kateri bo dunajski radio- predstojnik vseh deželnih radio-studijev.
Z uresničitvijo- tega statuta o-bstoja neizbežna nevarnost za močno- okrnjenje in prikrajšanje oddaj iz značilnosti, posebnosti in potreb dežel, predvsem bi bila zelo- zavrta kulturna dejavnost, ker bi centralni radioi nujno- pripravljal programe v posebnem državnem merilu, v katerih
bi ne mogle biti upoštevane mnogovrstne pokrajinske značilnosti in želje, ki jih lahko posnemajo in zajamejo edino le deželni radio-studiji.
Obratni svet celovškega radia se je- po zborovanju v Salzburgu oglasil pri intendantu deželnega radia, pri deželnem glavarju Wedenigu in pri prezidentih zbornic, da jim je razložil svo-je težnje in jih povabil k protestni akciji proti nameravani centralizaciji avstrijskega radia. Vsi predstavniki, pri katerih so se zastopniki
obratnega sveta oglasili, so izjavili/da je treba storiti vse, da se prepreči uresničitev nameravanega načrta.
Značilno je tudi, da bi naj z novim statutom radia postal prezident 74-letni Czeja, bivši direktor RAVAG-a, ki je vodil dunajski radio- za vse pokrajine- leta 1938, kar govori zase. Centralizirana avstrijska radio-oddajna. služba pač lahko postane instrument gotove najmočnejše stranke, ker bo program oddaj določala centrala.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim se je celovški radio- uveljavljal pri tisočih in tisočih svojih naročnikov ter je s svojimi oddajami najrazličnejših značilnosti, dogodkov in posebnosti v deželi in kulturnim poslanstvom užival priznanje tudi v sosednih deželah. Vse koroško prebivalstvo ter vse ustanove so za ohranitev dosedanjega načina organizacije radijskih oddaj, predvsem za neokrnjeno- ohranitev deželnega radiostudija. Temu prizadevanju se pridružujemo- tudi koroški Slovenci, ker vidimo v osnutku novega radio-statuta neizogibno nevarnost za prikrajšanje slovenskih oddaj ter okrnjenje svojih v državni pogodbi in državnih temeljnih zakonih zajamčenih pravic. Ukinitev radio-studija v Celovcu bi do malega onemogočila prikazovanje in ohranitev našega preteklega in sedanjega kulturnega razvoja, naših narodopisnih običajev in drugih specifičnih potreb slovenske narodne manjšine. Koroški Slovenci smo
opozorili na zakonito določeno upoštevanje naših posebnih potreb že v spomenici k državni pogodbi, prav tako pa tudi ob prvi obletnici podpisa državne pogodbe v posebni vlogi na pristojno- ministrstvo. Zato smo- prepričani, da kakršna koli ureditev avstrijske radio-službe ne bo mogla preko dejstva, da moramo biti avstrijski državljani slovenske narodnosti po določilih državne pogodbe soudeleženi v vseh kulturnih ustanovah, med katere spada brez dvoma tudi radio-.
Včeraj je bila 100-letnica rojstva prof. dr. Julija Wagner-Jauregga, znanega avstrijskega zdravnika in znanstvenika, ki je za svoje delo prejel tudi Nobelovo nagrado. Poleg tega je bil prof. Wagner-Jauregg častni doktor dunajske pravne fakultete, častni član avstrijske akademije znanosti, nosilec številnih inozemskih odlikovanj in član 40 medicinskih društev. Za 100-letnico rojstva mu bodo v nedeljo odkrili na Dunaju spominsko ploščo, poštna uprava pa je izdala za ta jubilej posebno znamko v vrednosti S 2.40. Sliko Wagner-Jauregga prikazuje tudi bankovec za 500 šilingov.
Mednarodna antologija sodobne glasbe
Da bi omogočili številnim ljubiteljem glasbe stalni in sistematični stik z razvojem glasbe v različnih deželah, zlasti z deli mlajših komponistov, je mednarpdi ni svet za glasbo začel izdajati mednarodno glasbeno antologijo, ki bo sestavljena iz gramofonskih plošč, namenjenih sodobni glasbi, izhajala pa bo predvidoma tri leta. Zbirka bo obsegala najrazličnejša sodobna glasbena dela komponistov iz tridesetih držav, snemali pa. jih bodo-, če bo le mogoče, v matičnih državah glasbenikov in pod nadzorstvom avtorjev.
60-letnica Matije Bravničarja
Pred nedavnim je obhajal svojo 60-let-nico znani slovenski skladatelj Matija Bravničar, ki je bil ob tej priložnosti deležen številnih čestitk iz domovine in tujine. Bravničarjev© skladateljsko delo je bogato in vsestransko, ugled, ki ga uživa v glasbenem svetu, pa najbolj izpričuje dejstvo, da je bil skozi pet let predsednik Zveze skladateljev Jugoslavije.
Ivo Andric — »jugoslovanski Tolstoj”
V Parizu je izšel prevod kronike »Most na Drini« srbskega, pisatelja Iva Andriča. katerega je francoski tisk ob tej priložnosti zelo- dobro ocenil in izrazil željo, da bi še več njegovih del prevedli v francoščino, in sicer ne samo doslej objavljena dela, marveč tudi tista, ki jih bo pisatelj še napisal, da »bi Francozi lahko spremljali ustvarjalno delo jugoslovanskega Tolstoja«. Andriča prištevajo Francozi med velike sodobne literate in sodijo o njem, da pripada mednarodni klasi pisateljev, nekdo pa ga v tisku primerja celo-z Balzacom, velikim francoskim umetnikom, ki si je v svetovni literaturi priboril mesto med največjimi umotvorci.
Spet vabimo na koncerte narodnih pesmi
Slovenska prosvetna zveza bo v nedeljo, 10. marca 1957, spet priredila koncerte narodnih pesmi v naslednjih krajih:
ob 14.00 uri pri Doberniku na Reki pri Št. Jakobu v Rožu,
ob 16.30 uri pri Pušniku v Ločah,
ob 20.00 uri pri Prangerju v Zmctičah pri Brnci.
Znova bosta nastopila moška in mešana pevska zbora iz Kotmare vesi in Bil -čovsa pod vodstvom centralnega pevovodje SPZ Pavleta Kemjaka s programom, s katerim, so z najboljšim uspehom gostovali v Ljubljani in v Kranju ter pred nedavnim navduševali številno občinstvo v Borovljah, Št. Janžu in v Svečah.
Tudi v teh krajih ljubitelji naše edinstveno lepe domače pesmi ne bodo zamudili priložnosti ter ji bodo prisluhnili v obilnem številu. Prisrčno vabljeni vsi!
Slovenska prosvetna zveza
&r. MIRT Z W I T T E R	10
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Tudi gre pritoževanje Nemcev le v Maveu, da ni dana popolna enakopravnost nemškega jezika z italijanskim, ker ie v internem dopisovanju uradov še vedno predpisana italijanščina, torej da je nemščina le pomožni uradni jezik za spo-r ažurne vanj e uradnika z nemško- stranko,
^ndi na državnih šolah dvojezični napisi
če treba celo samo s pomočjo tolmača . . .
Posebno pri sodiščih ter v bolnicah po izjavah Nemcev nemški jezik ni enakopraven, ker obvladanje za uslužbence ni obvezno, marveč prepuščeno samo zasebnemu izpitu, ki potem daje prednost pri nastavitvi.
Vendar je po- časopisnih vesteh italijanski ministrski svet dne 20. decembra 1956 odobril predlog ministrskega predsednika Segni-ja, ki predvideva za vse prosilce za državne službe v Južni Tirolski obvezen izpit iz nemškega jezik a.. Na ta način bi bila rešena, gornja zahteva manjšine s strani italijanske vlade v najnovejši dobi zadovoljivo.
Poprava potujčenih imen
Pritožbe Južnih Tirolcev navajajo, da se poprava svo-jčas. nasilno- poitalijančenih rodbinskih imen ni izvedla prav tako uradno kakor prej potujčenje-, marveč samo na zasebne prošnje. Tako smatrajo- to za enega nadaljnjih vzrokov nezadovoljnosti nad izvedbo- pariškega sporazuma, ki jih naštevajo v Bozenu. Ni pa. slišati tudi kakšnih slučajev, da se zahtevani spremembi imen v prvotno nemške oblike ne bi bilo ugodilo v smislu sporazuma.
Udeležba na javni upravi
Udeležba manjšine na javni upravi je verjetno- še najbolj pereča in boleča točka izvajanja sporazuma. Gotovo- najbolj iz razloga, da je najtesneje povezana s problemi, ki se deloma niti ne dajo rešiti zgolj z odločbami in upravnimi ukrepi, marveč predpostavljajo ob vsej morebitni dobri volji tudi še praktično možnost uresničenja. Tako je udeležba manjšine na javni upravi nedvomno dalekosežno odvisna od zadostnega, števila za razne službe potrebnih sposobnih in pripravljenih kadrov. Očitno pa po izjavah Južnih Tirolcev samih oba predpogoja nista dana v zadostni meri. Med vzroki za ta položaj smo- že navedli odhod precejšnjega števila sposobnih ljudi izven dežele, po- drugi strani pa vsled tega še stopnjevano visoko konjunkturo ponudb dobro plačanih mest v gospodarstvu in zasebnih poklicih.
Težko bo v ostalem dvomiti v upravičenost nemške pritožbe, da: tudi v slučaju nemških prosilcev ves sistem delitve javnih služb pomeni stvarno kršitev enakopravnosti manjšine. Pri tem gre namreč za upoštevanje nam popolnoma tujega razpisa; službenih mest, ki jih nato dodelijo- prosilcem po posebnem, vrednotenju kvalifikacije in dodatnih prednosti za nastavitev. Tako pomenijo- na primer poleg šolske izobrazbe in izpitov tudi priznana
službena leta, položaji, službovanje v italijanski vojski, priznana stopnja invalidnosti itd. prednostne točke, ki odločajo med enako- sposobnimi o prednosti pti nastavitvi. Pri tem načinu so- gotovo nmogi pripadniki nemške manjšine v slabšem položaju, ker Italija doslej službovanja in poškodb v nemški vojski ali leta nemške državne službe ni priznavala. Zato Nemci te točke pariškega sporazuma še davno ne smatrajo- izpolnjene. Najgloblji vzrok za pomanjkljivo izvedbo enakopravnosti udeležbe na upravi pa je gotovo iskati vprav v pomanjkljivi izvedbi in zavlačevanju odločitve glede glavne točke sporazuma, namreč izvajanja obljubljene avtonomije pokrajine.
Vprašanje pokrajinske avtonomije
Rešitev osnovnega, problema zaščite samobitnosti Južnih Tirolcev v zadovoljstvo manjšine je rimska vlada vedno iznova in z novimi ugovori ter izgovori odlašala. Končno, po precej hrupnih dogodkih tekom decembra 1947 v Bozenu, so pričeli resni razgovori in 28. januarja 1948 je rimski parlament sklenil »Statut avtonomije za področje Trentino- — Alto Adige (Tiroler Etschland)«, ki je stopil v veljavo 14. marca 1948.
(Nadaljevan); sledi)

Železna Kapla
Znani hujskaški list »Kleine Zeitung«, ki — kakor je pokazal že pogosto — nima nikoli lepe besede za slovenske sodežela-ne na Koroškem, se je obregnil tudi v poročno slavje Prušnikove Vere in Vinklno-vega Tončija, ki je bilo pred nedavnim v Železni Kapli. Pod »Hochzeit im Dunkeln« je pisun iznesel netočne in zlonamerne vesti, ki pa jih prebivalstvo pravilno ocenjuje, obsoja in odklanja. To je ribarjenje v kalnem in ima samo namen, delati razprtijo in sovraštvo v kraju ter škodovati dobremu sožitju med obema narod-nostima v deželi.
Čeprav izhaja ta listič dnevno, je nekdo potreboval teden dni časa, preden je prišel do sape in svojo nevoljo* izlil v klavrnem dopisu. Saj razumemo, da gospode zares lahko jezi, ker ob poroki ni bilo tako, kakor so maloštevilni nestrpneži pričakovali in si želeli. Toliko je bilo prej govorjenja o pripravah, kako bodo razbijali poročno slavje narodno zavednega para, pa jim je vse splavalo po vodi. Ni jim uspelo*, zato so si morali poiskati utehe in tolažbe za svojo moralnoi blamažo. Nikakor se ne čudimo, da je »Kleine Zeitung« z veseljem odprla svoj predal za »temno« pisarijo.
Dopisniku je moralo biti hudo* pri srcu, ko je s srdom in težko opazoval izredno veliko ljudi, ki so navdušeni in s simpatijami gledali dogli poročni sprevod uglednih in spoštovanih ljudi iz trga in široke okolice. Nihče se ni obrnil in gledal proč ter jim kazal hrbet. Številna množica je do zadnjega kotička napolnila tudi cerkev, močan dokaz, da so domačini množično živeli s tem dogodkom v Železni Kapli.
Kakor smo v »Vestniku« že brali, je že-nitcvanjsko slavje mineyalo v najboljšem razpoloženju od začetka do konca. Zvečer se je goltom pridružilo še mnogo drugih znancev in prijateljev mladega para. Čudimo se, da bi morala veselo in razgibano ženitovanjsko razpoloženje ščititi armada celovških policistov v civilu, ki so baje prispeli na dan poroke v naš kraj. Zanimivo, nihče pa o tem nič ne ve in jih tudi nihče ni opazil, pa bi bili tudi nepotrebni. Kaže, da je neki obrekovalec veselega dogodka preobilno pogledal v kozarec, ter so se mu prikazali prividi.
V Železni Kapli tudi vemo, da ne drži, da bi gostilničarji odklanjali prostore za slavje. Zares, ženitnina je bila pri Nieder-dbrferju, ker razpolaga s pripravnimi prostori in čeprav je gostilničar Nemec, vemo tudi, da je pošten in ni hinavec. Veselje na svatovščini se je stopnjevalo od ure db ure in se tudi ni poslabšalo, ko je ugasnila električna luč, kar se lahko primeri. Če pa je tako, kakor namiguje »Kleine Zeitung«, da je bil to napad na svatov-ščino, je bilo to klavrno »junaštvo«, ker po kratkih treh minutah so žarnice spet zasvetile.
Prepričani smo in slišimo, da mnogi so-deželani nemške narodnosti, med katerimi najdemo prav tako poštenjake in uvidevne ljudi, obsojajo neodgovorno* blatenje uglednih ljudi v časopisu na način, kot se ga je poslužila »Kleine Zeitung«. Vse številne ženitovanjske goste in vse mnoge znance iz trga in najširše okolice pa iskrene)'veseli, da se je mladi par odločil ustanoviti zavedno slovensko družinico in k temu še enkrat iskreno čestitamo.
Razstava in kulturna prireditev
ob zaključku kuharskega tečaja na Radišah
Mladi ljudje so radi veseli in razigrani. Zato ni čuda, da so udeleženke kuharske-ga tečaja na Radišah hotele imeti zaključno prireditev že na pustno nedeljo, čeprav bo tečaj končan šele jutri. Skupno z ra-diškim Slovenskim prosvetnim društvom so s prireditvijo posrečeno združile koristno s prijetnim.
Na razstavi v gostilniški dvorani pri Mežnarju so se obiskovalci čez dan lahko prepričali, da so se tečajnice v petih tednih mnogo naučile*. Pod nadzorstvom voditeljice tečaja Ančke Kokotove so uredile razstavo zelo pestro in okusno. Na lepo pogrnjenih in s cvetjem okrašenih dolgih mizah so razvrstile obilico najrazličnejših kuharskih dobrot in poslastic: od vsakdanjega rženega in pšeničnega kruha do* zlatorumenih rezancev, od obloženih kruhkov do sladkih potic, od drobnega peciva vseh vrst in imen do vabljivih rulad in tort ter pustnih krapov seveda, vse se je ponujalo radovednim očem in vabilo kupce, da si nekoliko olajšajo* težo svojih mošnjičkov. Okrog poldne je na večini večjih komadov že pisalo »prodano«; kdor je prišel pozneje, se je skoraj že težko znebil drobiža. Tečajnice v čednih pisanih krojih so imele polne roke dela, da so lahko postregle vsakomur po izbiri in želji. V posebnem kotičku pa so pokazale tudi nekaj lepo izdelanih namiznih prtičkov in drugih ročnih del, ki so se jih poleg prikrojevanja učile v tečaju. Kdor ve, da se je tečaj vršil v majhni in tesni sobici mežnarije ob štedilniku zelo skromnih izmer, je moral ob razstavi priznati, da so vložile tečajnice s svojo* voditeljico mnogo truda za razveseljiv potek in uspešen zaključek.
Tudi vabilu na popoldansko prosvetno prireditev se je odzvalo mnogo ljudi. Lep sončni dan in pa želja, da po daljšem presledku spet lahko prisostvujejo domači odrski prireditvi, sta pritegnila toliko obiskovalcev, da je bila dvorana nabito polna. Tečajnice, radiški pevci in prosvetaši so dobili s tako udeležbo najlepše priznanje za svoj trud.
Po uvodnih pesmih moškega zbora je govornik SPD Radiše Janko Tolmajer izrekel v imenu pevcev, društva in tečajnic pozdravne besede in se zlasti zahvalil voditeljici tečaja in Slovenski prosvetni zvezi, ki ga je omogočila. Poudaril je važnost in potrebo* izobraževalnega dela v domačem jeziku, ki naj da mladini čim več znanja za koristen razvoj v človeški družbi.
Tudi ubrano petje mešanega zbora je dvorana z užitkom poslušala. Po Prešernovem slavospevu svoji dragi domači va-
si Vrbi, ki ga je tečajnica Wrulichova brezhibno recitirala, so predvajale tečajnice ob spremljavi harmonike vrsto koračnic, valčkov in polk po slovenskih narodnih melodijah.
Nato pa je zbrane nagovoril predsednik SPZ dr. Franci Zwitter. Med drugim je dejal, da se je tudi v petdesetletnem delu radiškega prosvetnega društva odražala borba našega ljudstva za pravico do* enakopravnega življenja. Danes naša slovenska govorica* ni več omejena na dom in prosvetni oder, marveč je priznana kot uradni jezik. Gotovim elementom to ni všeč in se znašajo nad dvojezičnimi napisi, ker za svoj šovinizem in mržnjo nimajo drugih argumentov. Naloga naše prosvete in nas vseh pa je, da se poslužujemo svojih pravic, ki nam jih daje državna pogodba, zlasti tudi glede našega jezika v osnovni šoli, v srednji šoli, ki nam jo za jeseni obetajo, pred sodišči in uradi in v vsem javnem življenju naših krajev.
K pestrosti prireditve sta dva mlada šolarja, 9-letna Ahačeva Marta in Oblakov Tomi doprinesla čeden prizorček o »Prstanu«, Kučnikova Pepi in Culehnarjev Šime j pa sta v dvospevu predvajala hudomušno Prešernovo* »Zeleznoi cesto«.
Obilo smeha in razvedrila je končno nudila zamotana šaljiva igra v treh dejanjih »Teta na konju«, ki so jo uspeli igralci prosvetnega društva in tečajnice v kratkem času naštudirati in podati v zadovoljstvo gledalcev.
Vsem sodelujočim: tečajnicam, pevcem
Pliberk
Pavlo* Silan so* poznali in cenili v mestu in v vsej okolici, saj je bila desetletja uradnica pri pliberškem notariatu. Z znanjem obeh deželnih jezikov je vsem notarjem in strankam velika koristila ter je bila prvovrstna pisarniška, moč. Poleg tega je neštetim pomagala tudi s svojim nasvetom, ker je veliko vedela iz svojih praktičnih izkušenj. S svojim jezikovnim znanjem si je pridobila tudi pravico, da
je lahko overovljala jezikovne prevode. Vse njeno izživljanje in veselje pa ji je poleg poklicnega dela veljalo1 petju in igranju harmonija. Kot organistka je z nenehno prizadevnostjo in marljivostjo vzgojila nešteto pevskih generacij in jih naučila številno* cerkvenih in ljudskih pesmi. Vse življenje je bila trdna in zavedna Slovenka, svoje sposobnosti pa je delila v enaki meri obema narodnostima. Sama v svojem življenju nadvse skromna,
i
in pevkam, igralcem in voditeljici tečaja, zlasti pa neutrudljivemu prosvetašu in pevovodji radiškega SPD Šimeju Wru- i lichu gre zasluga in priznanje, da je pri- ! reditev kot celota tako dobro uspela. Po koristnem delu se je veselo pustno rajanje pri Mežnarju razvilo v prijetno domačo družabnost.
Lobnik pri Železni Kapli
Nekoliko zakasneli smo, vendar sma-tr; mo za našo* dolžnost, da nadoknadimo pr.ročilo o dveh žalostnih dogodkih, ki sta se pred nedavnim primerila v našem kraju.
Za vedno sta nas zapustili dve zavedni in spoštovani materi, dve sosedi, ena iz sončne, druga pa iz senčne strani. V starosti 83 let .je preminula Amalija Švegl, p. d. Ježepova mati. Vse svoje življenje je \eliko* delala in trpela. K Ježepu se je primožila pred šestdesetimi leti ter je rodila osem otrok. Mož ji je umrl pred šestimi leti, ko* je dosegel starost 93 let. Pred enim letom pa se je smrtno ponesrečil sn Mihi, mladi gospodar. Vse udarce življenja je junaško prenašala, poleg tega pa je bila značajna žena in ves čas , zvesta svojemu slovenskemu ljudstvu. Številna množica žalnih gostov je spremila blago pokojnico na njeni zadnji poti na pokopališče v Železni Kapli. Domači pevski zbor ji je zapel žalostinke V slovo. Žalujočim sorodnikom velja naše iskreno sožalje!
Druga ugledna in vzorna mati, ki nas je zapustila v starosti 76 let, je bila Marija Boltežar, p. d. Vivodova. Od otroških let 'J j ji je bilo delo* in skrb delež življenja. Že zelo mlada je služila kot kmečka delavka, nato pa sei je leta 1910 primožila, k
'■ *
Opozarjamo na naznanilo advokata dr. Milerja, našega koroškega rojaka.
Vivodu. Z možem Francetom sta v trudu in znoju kar dobro gospodarila ter z ljubeznijo oskrbovala svojo gorsko kmetijo. Krepko so pomagali trije fantje in tri deklice. V svoji družini pa sta gojila tudi narodno* zaveden duh in čut za, resnico in pravico. Zaradi tega je bila ta družina tudi nacističnim nasilnikom v napotje, predvsem še zaradi tega, ker je tudi dejansko podpirala borce proti nasilju in krivici. S kruto* roko* so posegli tudi po tej družini geštapovci in njih pomagači ter jo vtaknili v zapore in končno zavlekli v koncentracijsko taborišče. V taborišču groze in smrti, V Auschvvitzu, sta dve od Vivodove družine strahotno končali v krematoriju. Pokojna mati se je vrnila z zrahljanim zdravjem in bolehala, dokler ni za vedno zatisnila svoje trudne oči. Velika je bila njena žrtev za mir in lepše življenje v svetu. Z Vivodovo materjo je odšla od nas žena, ki kljub vsemu trpljenju, preganjanju in zaničevanju ni klonila v svojem prepričanju. Kot gospo*dinja in soseda je bila srčno dobra in gostoljubna ter je potrebnim delila, nešteto dobrot in pomoči.
Bližnja in daljna okolica je njene vrline, značajnost in trpljenje znala ceniti, kar je bil zgovoren dokaz zelo* številna udeležba žalnih gostov, ki so jo spremili
Razne vesti
Koroška deželna vlada je pri svoji seji dne 27. februarja sklenila na predlog deželnega glavarja Wedeniga odredbo, po kateri je kraj notranjega Bodna in Vrtače proglašen za zaščiteno pokrajino. Na ta način upajo da bo ostala ohranjena ta edinstveno lepa pokrajina Koroške, ki se odlikuje zaradi svoje posebne izvirnosti, bogatih prirodhih znamenitostih in s svojim pestrim ter redkim živalstvom in rastlinstvom.
Zvezna vlada je pristala na imenovanje dvornega svetnika dr. Otmarja Rudana za namestnika ravnatelja koroških deželnih uradov.
V Beljaku je nedavno tega ob eni ponoči in ob hudem mrazu neka 12 letna deklica prihitela besa in vsa prestrašena na policijsko stražnico. Komaj je spravila iz sebe, da je prišel njen brat Herman pijan
iz Koroške
domov in pričel strašno razgrajati, ker da mu njegova 64-letna mati ni postavila povoljne jedi na mizo. Podivjani 26-letni sin je' grozil, da bo mater ubil. Dekle je vedelo povedati, da je tudi mati pobegnila iz hiše. Eden izmed policistov se je takoj napotil z dekletom na dom, da bi poiskala mater. Ko sta prišla do hišnih vrat, se je vsa prepaščena mati pokazala izza sklada desk in potrdila kar je hčerka pra vila policistom. Policist je brezsrčnega sina aretiral in izročil okrajnemu sodišču.
V Krivi Vrbi se je petletna deklica Kristina Jeglič hudo ponesrečila. Čakala je pred neko trgovino na Tržaški cesti na svojo mater. Pri tem pa je dekle zajel avto, ki je privozil mimo ter jo podrl na tla. Nesrečni otrok si je zlomil nogo in prepeljati so ga morali v bolnišnico v Celovec.
se je* do zadnjega žrtvovala za druge, za vzore' in ideale. Pokojno Pavlo Silan, ki smo jo* ob obilni množici žalnih gostov, ki so jo* cenili in spoštovali, spremili k zadnjemu počitku, bomo ohranili trajno v lepem in hvaležnem spominu.
k zadnjemu počitku in so- prisostvovali pogrebnim svečanostim, ki jih je opravil g. provizor Messner. Tudi tej pokojnici so domači pevci zapeli ganljive žalostinke v slovo. Žalujočemu možu ter ostalim sorodnikom izrekamo naše odkrito sožalje!
Šinarjcta nad Pliberkom
V znani gostoljubni Tomaževi hiši so se v nedeljo popoldne zbrali sorodniki in bližji znanci, da so se udeležili ženi-tovanjskega slavja Tomaževe hčerke Ančke in Anzija Stefica iz Komlja. Vesele popoldanske in večerne ure so potekale v prisrčnem domačem razpoloženju. No-voporočencema iskreno čestitamo in želimo obilo zakonske in družinske sreče!

Petek, 8. marec: Janez Sobota, 9. marec: Frančiška Nedelja, 10. marec: 40 mučencev Ponedeljek, 11. marec: Sofronij Torek, 12. marec: Gregorij Vel. Sreda, 13. mameč: Teodora Četrtek, 14. marec: Matilda
Na Japonskem še vedno trgovina z ljudmi
Na Japonskem je že nekaj let žetev risa, poglavitnega živila, zelo slaba in globoko pod povprečjem. To se zlasti čuti severnem japonskem otoku Hokkaido, tj er število prebivalstva nenehoma naglo Narašča, zaradi slabih letin pa je lakota hujna posledica takega stanja. Položaj revnega prebivalstva tega otoka pa izko-hščajo razni gangsterji in agenti, ki od staršev kupujejo mladino obeh spolov kot Ceneno delovno silo za razne tovarne in telo v pristaniščih.
Japonska policija je samo lani prijela *h zaprla 13.400 takšnih nakupovalcev in 49entov, kar je za 32 %> več kakor leto Poprej. Agenti so po lastnem priznanju *ani nakupili 18.712 mladincev in mladink ta ceno od 2000 do 100.000 jenov (vrednost jena je desetkrat manjša od našega šilinga). S prodajanjem skozi več rok dosežejo ta dekleta in fantje tudi trikratne theske staršem plačane vsote.
Vsa zadeva povzroča tako* japonski porciji kakor tudi japonskim sodiščem precejšnje preglavice, ker formalno ni v nasprotju z zakonskimi predpisi: starši na-htreč podpišejo navidezno pogodbo^ o de-Wn.em razmerju svojega otroka, cena v denarju pa je v pogodbi navedena kot Predujem, ki ga bo otrok pozneje odsluži. Zloglasna trgovina z ljudmi se na Japonskem širi tudi zaradi nizkih kazni za kršilce in nakupovalce; najnižja kazen je ženama globa, najhujša pa samo dve leti thpora.
DCmjJ&t (aum im SLfriMiikjejtL
Slovensko ozemlje je, čeprav majhno, vendar tako izrazito pestn> in bogato na posebnostih, kakor malo katera druga dežela na svetu. Krasna je Gorenjska z gorami in jezeri, Dolenjska in Štajerska z vinskimi goricami in sadovnjaki, čudovita in tajinstvena je Notranjska in Primorska s svojimi podzemskimi jamami, ki človeka povedejo v pravljični svet kraškega podzemlja. Med skalami leže mnogoštevilne vrtače in globoke udome doline, vmes pa se vidijo črne odprtine globokih brezen in žrela tajinstvenih jam, ki jih korajžni raziskovalci že vsa leta raziskujejo in tako ljudstvu postopoma odpirajo pot v podzemlje, kjer je kraški svet še bolj čudovit. V večni tišini in hladu ustvarja narava milijone in milijone bisernih kapniških tvorb, ki razveselijo vsakogar, ki jih vidi.
Marsikdo pa ne ve, s kakimi težavami in napori je vezano raziskovanje, ki zahteva predvsem pogumnega človeka, ki si upa ob razsvetljavi majhne svetilke prodirati v notranjost, se spuščati po vrveh V globeli in prepade, se plaziti po mokrem kamenju in tavati po vodi, ki teče na dnu jame. Neredko morajo raziskovalci uporabljati tudi čolniče in se prevažati po podzemskih jezercih, ki jih je dosti, ker le tako lahko nadaljujejo pot in odkrivajo nove lepote.
Med največje podzemeljske krasote zaenkrat spada Postojnska jama, ki je zna-
Zgodovina sladkorja
Leta 1506 so sladkorni trs prenesli na otok San Domingo-, kjer je začel dobro hspevati. Zaradi tega so ga Angleži takoj prenesli tudi na Barbados, Francozi Ph na Guadelupo.
V Indiji so poznali sladkor že V starejših dobah. Prav tako so sladkorni trs dobro Poznali v Siriji. V dvanajstem stoletju pa 50 sladkorni trs začeli saditi tudi Sicilijanci na svojem otoku. S Sicilije so sladkorni trs prenesli še v Madeiro, od tam Pa na Kanarsko otočje.
Sladkor so v začetku uporabljali samo zdravilo-. V času vladanja Henrika IV. Je bil sladkor zelo drag in so ga prodajali samo v lekarnah. Ko se je začela širiti Uporaba kave in čokolade, pa je začela rhsti tudi potrošnja sladkorja. Potrošnja *ladkorja je znašala leta 1695 milijon ki-^Hiramov, leta 1830 pa je dosegla že 80 bilijonov kilogramov.
Pridobivanje sladkorja iz sladkorne pe-^ so iznašli Nemci leta 1747. Toda v zadetku je bil sladkor, pridobljen iz sladkorne pese, zelo malo cenjen. Šele, ko- je
Napoleon uvedel kontinentalno blokado in prepovedal vsak uvoz iz Anglije in njenih kolonij, se je potrošnja sladkorja, pridobljenega iz sladkorne pese, začela višati.
na po vsem svetu po svoji razsežnosti in lepoti ter je poznana že iz 13. stoletja, o čemer pričajo dobro ohranjeni napisi na stenah jame.
Celotna dolžina raziskanih jam znaša že 20 kilometrov, jih pa še dalje raziskujejo.
Raziskovalno delo pa zahteva tudi svoje žrtve in neredko se zgodi, da ta ali oni pogumni raziskovalec konča v temi podzemlja.
Po svoji krasoti in velikosti Postojnski jami sledijo Škocijanske jame, nato Rakova kotlina in še številne druge, ki jih je na kraš-kem področju Slovenije nešteto. Dosti pa je še lepot, ki so zakrite in	kapniki, ki visijo s stropa velikanskih
še čakajo raziskovalce, da bodo potem	dvoran ali rastejo s tal in se mnogokrat
pritegnile občinstvo iz vsega sveta. Zelo .tudi združijo v mogočne stebre; in vse to radi obiskujejo ljudje od blizu in daleč že je plod narave in njenega tisočletnega odkrite zanimivosti, kajti zares lepi so preoblikovanja.
V Postojnski jami
Brazilci se vozijo z letali
Skrb in slabi zobje
Ali lahko skrbi pOvzročijoi kvarjenje zob? Po mnenju profesorja psihologije Arthurja Snyderja more psihološko stanje človeka znatno vplivati na njegove zobe. Kadar ima človek številne skrbi ali se zaradi česa nenehno boji ali pa je živčno zelo razdražen, celice v njegovem telesu stalno izločajo neko- kemično spojino histamin. Ta spojina napada druge celice v telesu in se izločanje histamina spreminja v neke vrste verižno- reakcijo-. V tem procesu nisoi obvarovane niti celice zobnega tkiva. Potemtakem imajo dolgotrajne skrbi, strah in potrtost dokaj pomembno vlogo pri kvarjenju zob.
Res je, tudi Evropejci uporabljajo letala, vendar se jih pretežna večina še vedno prevaža z železnico- ali avtomobili. Povsem drugače pa je v Braziliji, kjer so letala v številnih pokrajinah edino prometno sredstvo. Človek si težko predstavlja, kako so ljudje živeli v tej deželi pred uvedbo goste mreže letalskega prometa, prav tako pa drži, da se je z letali začela V tej največji, Južnoafriški državi nova doba.
Posamezna velika mesta zvezne države Brazilije so daleč narazen. Še po tistih cestah, ki jih imajo, bi trajala vožnja od enega mesta do drugega po, več dni ali celo tednov. Sodobna letala pa opravijo tisoče kilometrov v nekaj urah. V sedanjem položaju bi naselbine v notranjosti dežele sploh ne imele zveze z morjem in obalnimi pokrajinami, saj preprezajo pragozdove in stepe le redke ceste. Prav tam pa so se v minulih letih razvila velika živinorejska in kmetijska posestva; tam raste kava, kavčuk, bombaž in drugo izvozno- blago, ki je po njem na tujem trgu vedno večje povpraševanja Prevoz vseh teh dobrin iz notranjosti južnoameriške celine v obalna pristanišča oskrbujejo letala.
Navsezadnje je tudi na tisoče mest in vasi, ki nimajo z drugimi naselji prav nobene cestne zveze, zato je bližnje, pa čeprav samo zasilno- letališče njihova edina povezava s svetom. Tako je postala Brazilija dežela z 10.000 letališči. Za redne prometne zveze po deželi skrbi nad 20 letalskih družb, katerih letala vozijo nekako po takšnem zaporedju, kot na primer
pri nas cestna železnica ali avtobusi. Razen teh letalskih družb za prevoz potnikov imajo še posebna letalska prevozništva, ki spravljajo živino in pridelke iz notranjosti dežele v pristanišča.
Za varnost v tej gosti letalski mreži je potrebna izvrstna nadzorna služba, pa sistem vremenoslovnih postaj in drugih ustanov, ki ščitijo potnike med prevozom. Organizacija letalskega prometa je v Braziliji že tako napredovala, da je navzlic množici letal sorazmerno malo nesreč, Brazilci pa se počutijo v letalu prav tako vame, kakor na primer mi v železnici ali avtobusu. Vzdušje na letališčih je za evropske pojme kaj nenavadnoi, saj se tudi tam ljudje smehljajo in vljudno govorijo med seboj, kakor da na nje prav nič ne vpliva letalska potovalna mrzlica. Človek dobi vtis, da so dobili ti ljudje v potovanju z letali poseben izraz življenja, ki se v Braziliji naglo modernizira.
________Z A N I M IV O S T I ___________;
Lovci pozor!
V ameriški državi Wyoming je veliko zverjadi, zato seveda tudi veliko lovcev. Ker je bilo pri lovih preveč nesreč, je oblast v lovskem revirju pred kratkim uredila tri navidezne grobove s spomeniki in napisi — svarili Na prvem piše: »V spomin bedaku, ki je v avtomobilu nosil nabito puško«; na dragem: »V spomin lovcu, ki je odšel na lov z odprto puško« in na tretjem: »V opozorilo mojemu prijatelju z lova; naj se spominja, da ležim tukaj zato, ker je on neprevidno streljal«.
' * FINŽ6AR
*RVA KNJIGA	POVEST DAVNIH DEDOV
10
fetok je premišljal, kakšna četa bi bili *^riiženi Sloveni, če bil se znali vojskovati, ^trkali bi samemu Bizancu na vrata. Ko-manj je bilo Hilbudijeve vojske! In ^aPadli so jo iz zasede, ukanili) tabor, pa Več Slovenov med mrliči kakor sovraž-^'kov. In nocoj naj pride sto konjikov s ^Ubudijem na čelu, pa požanjejo in razide veliko vojsko Slovenov na vse ve-^°ve. Tolpa bil zatulila, vsako povelje bi zaman, peščica bi zmogla tisoče.
^Iztoku se je užalilo. Prvikrat se je poboju, pa se izšolal, da divja, krep-še ni vse. Zavedel se je, da bo mo-Ial v kratkem zagospodariti! namesto Sva-rbia, d.a učaka čez leta morda čast staro-da bo vodil vojske...
Težka glava mu je zdrknila z roke na ^žišče; temne misli so hrepenele in blodi-* bodočnosti.
“ieril v k-A sila
^OBODNIM
SONCEM
OSMO POGLAVJE
Drugega jutra je sklical Svarun Vse starešine, veljake in stare, izkušene bojevnike v bojni posvet. Zaukazal je red in mir v vojski. Sešli so se sivoglavi možje, in Svarun je izpregovoril:
»Možje starešine, slavni bojevniki, končana je vojska in ni končana. Perun je velik, zagrmel je, ko smo mu žrtvovali pod lipo, pa se je držal svoje gromke besede. Sovrag je poteptan, sije nam svobodno sonce, proste so naše črede. Sloven je to, kar je bil nekdaj in kar mora biti na veke. Hvala Perunu, pod lipo mu zakoljemo zahvalnih obetov!
A pravim vam, vojska ni končana. Kdo bi puščal sredi njive plug in hodil ob lepem vremenu domov? Zastavili smo plug, brazda je široko zazevala, torej, bratje, naprej! Pojdimo samo po drobtinico tistega hleba, ki nam ga je tri leta jemal Hil-budij. Mrazovi so letos še daleč, udarimo v dežel sovragov, povrnimo si, kar nam je ugrabljenega. Drobnico za drobnico, goved za goved, pa krščenikov in kršče-nic naženemo domov, da bodo pasli, sejali in želi namesto naših ubitih sinov. To je misel vašega staroste, kil ste ga sami izvolili, da hodi v sivih letih pred vami in se vojskuje z vami.
Starešine, veljaki* govorite modre besede!«
Vstal je starešina Velegost, zelo bogat in ugleden Sloven.
»Pol hlapcev mi je padlo v sedanjem boju, dva sinova ležita na polju, pa pravim: sebe še imam in še dva sina in vsi naj pademo, če treba, samo da se maščujemo ih izterjamo dolg. Svarun je moder, njegov nasvet je misel bogov.«
»Izterjajmo dolg!« so ponavljali Sloveni.
Starešine rodu Antov so molčali. Pomenljivo jih je gledal Svarun. Skrb in strah sta se mu plazila po obrazu.
»Bratje naši, Antje, više od nas stanujete, pa res niste toliko trpeli pred Bizantinci kakor mi. Ali če hočete biti vami, zidajte zid pred seboj! Zid smo mi, vaši bratje. Primaknite svoje kamne, trde kamne, kakor ste se izkazali v tem boju, k skupnemu zidu, da boste mirno spali s svojimi) družinami in varno pasli črede!«
Dvignil se je antski starešina Volk.
»Bratje Sloveni, zima leži pred durmi in trka. Tam v gorah nas zasači pa nas ujč kakor zver. Ne izkušajmo bogov! Dovolj so nam dali! to pot! Vrnimo se mimo domov do pomladi. Potlej se zberimo in udarimo čez Donavo!«
Antje so starešini glasno pritrjevali. Sloveni so gubančili čela in mrmrali.
Vstal je Svarun in izkušal z rahlo besedo pomiriti razdor.
»Starešina Volk, tvoja misel je modra. Ali pravilno, da ni moder, kdor si zakolje
jagnje in ga speče, potem pa ga pusti in odide z lačnim želodcem.«
»Mi ne gremo, hočemo se dosita najesti,« rohne Sloveni.
»Ne samo vi! Starosta mora: biti) pravičen. Antje sO bili verni tovariši in so prišli od daleč nam na pomoč. Ali naj zastonj lomijo kopja, zastonj krhajo meče, zastonj ilzgubljajo glave? Ne. Plačilo se jim spodobi po delu. Mi; ga ne moremo dati, toda zanje gremo ponj tja, kjer ga je obilo.«
Pa se je oglasil Ant Viljenec, bogat in bahaški starešina.
»Volk je govoril pravdo. Mi ne prositmo plačila. Ce bi ga pa iskali1, je povedal Volk, da lahko dobimo bridko plačilo v zobeh zime. Zato se mi vrnemo. Daleč je naš dom — bodimo modri! in nikar požrešni kakor tisti, ki je še sit jedel in poginil.«
Antje so zahrumeli in v en glas zahtevali, da se vojska vrnil
Svarunu je bilo bridko. Pekla ga je ta nesloga. Nobene posadke ni več ob meji svobodno bi šli V dčžel in naplenili bogatih plenov, pa Antje nočejo. Poskusil je še enkrat.
»Lepo je, da želite domov. Z velikim veseljem vas pospremimo. Ali ko bi vprašali svojo vojsko, bi morda mnogi želeli, da igraje pridobe več v mesecu, kakor jim postori drobnica in goved leto in dan. Povprašajmo jih!«
Za oddih IN RAZVEDRILO
Pošta z dna reke
OOOOOOOOOOOl) ©oooooooooooooo
Fran Milčinski:
Policaj in Cefizelj
Strgar je odskočil od groze, ko je stopil predenj Sandi ves bled in skrivnosten, kakor se spodobi za prikazen z drugega sveta. Pa vendar — oblečen je čisto po zemeljsko'. Duhovi straže v belih rjuhah.
»Kaj — ali so te potegnili iz vode?«
»Mene ne, samo steklenico s pismom. Veste, v vojni in ljubezni so zvijače dovoljene. Zdaj ste že privolili. — Ali ste mož ali niste?«
»Ti grdavš, ti! Lojzka, tule ga imaš, pa ga vzemi, mladega lisjaka, če si res tako zatreskana vanj!«
peka, da Vas nisem našel. Ali mi je bilo maloi hudo!« — in je šel s policajem kakor jagnje za materjo.
Pa prideta mimo peka in Cefizelj se je spomnil, da je lačen in je lepo prosil, in policaj ga je spustil v pekarijo. Mislil si je: »Ti si zvit, jaz pa še bolj, to« pot mi ne uideš!« in se je postavil na zadnja vrata. In je čakal in čakal, pa ni dočakal, ker je
300000000000OCOOOOOOOOOO«DCCXXXXXXOOCOCODCCXXXXXXXXXXX>30CXXXXXXXXXXX)OaXX;OOCO<XXXXXXXOOOCOOOOOOOC<XXXXXXX)OC)COOC>OCXX)OOOCXXX)i> < *
Jo Hanns Rossler:
Telečje stegno za mačko
Simona Čmagoj-Plut:
Gmajnarjeva Cilka je sedela na rogovilastem štoru kraj reke in pasla krave. Narasla voda se je potuhnjeno valila mimo nje in privrtinčila k bregu nekaj belega. Dolga, kljukasta veja je pomagala in kmalu je Cilka držala v rokah prazno steklenico, prevezano z velikim robcem. No, čisto prazna ni bila; iz nje je izdrezala listek s temle turobnim sporočilom:
»Ker ne morem živeti brez Lojzke, sem se odločil za smrt. Mojo nesreče je kriv stari Strgar, ki me ne mara za zeta. Iz globin valov pošiljam zadnji pozdrav ljubljenemu dekletu in vsem prijateljem.
Sandi.«
Cilka je zdirjala proti domu in pobrala spotoma z brega še Sandijev suknjič, klobuk in listnico.
»Sandi je škočil v vodo! Sandi je utonil!« je zavpila sredi vasi in kmalu je bilo okrog nje vse živo1 ljudi.
»Ubogi fant! Kako ga je škoda! Strgar menda misli, da bo dobil za svojo hčer tri grunte. Lakomnost pa taka!« je zagodrnjal eden izmed vaščanov in drugi so mu pritrjevali. Nekateri so že vihteli pesti proti Strgarjevi hiši.
Sandija soi imeli ljudje res radi, čeprav je priromal v tiste kraje iz daljnega Prekmurja. Bil je izučen mehanik in hkrati zabaven fant, ki se je izkazal na vaškem odru zn odličnega igralca. Najbolj je v očeh vaščanov zrastel takrat, ko je iz starega železja, gume in pločevine sestavil motorno vozilo, ki je bilo od daleč do pičice podobno Vespi, od blizu pa obtolčenemu in preš čip Ij enemu zaboju na kolesih. Sandijev motor je sicer poskakoval in treskal kakor peklenski stroj, toda zmožen je bil velikega zaleta in bi gotovo zanašal smrt med pešce, otročaje in kokoši na cesti in še preko nje, če ga ne bi znal njegov izumitelj tako mojstrsko krotiti.
Sandi in Lojzka bi se rada poročila, toda Strgar je fanta nagnal z beračem in pritepencem. Vendar je bil zdaj tudi on zaskrbljen — že zaradi naraščajočega razburjenja v vasi.
Vesele eesnice
—	Če bi obdavčili inteligentnost, bi vsi ljudje hoteli plačevati davke.
—	Eden pije zato, da bi pozabil, da ga je žena. zapustila, drugi zato, da bi pozabil, da ga njegova žena čaka doma.
—	Knjiga, pri kateri iz dolgočasja za-spiš, ne spada v knjižnico, ampak v domačo lekarno.
— Če kupujete knjigo »Kako hitro obogatim«, vzemite poleg še »kazenski zakonik«.
Proti večeru se je tako preplašeno umaknil v sobo, ko' da bi Sandijev duh že strašil okrog hiše.
Tedaj je stopila noter Lojzka. »Oh, oče, kaj ste storili!« je zaječala in glas se ji je zadušil v predpasniku, premočenem od solz.
»Kaj sem jaz vedel, da bo Sandi zaradi tega skočil v vodo? Ko bi bil zdajle še živ, bi ga takoj sprejel za zeta.«
»Velja! Takoj jutri gremo na matični urad«, se je zaslišal glas iz teme za Lojz-kinim hrbtom.
V Butalah so imeli občinskega hlapca. Ob delavnikih je pasel govedo- in lenobo, ob nedeljah in praznikih pa si je na glavo' poveznil kapo, ki je bila rdeče obšita. V roko je vzel potem helebardo ali sulico in je bil policaj in strah vseh tolovajev.
O tem policaju je slišal tudi grozanski razbojnik Cefizelj, o katerem so- pravili, da je zadušil že sedem ljudi in tri ženske. Pa je zasrbelo Cefizlja, da si gre ogledat policaja, Bilo je tisto nedeljo-, ko> praznujejo v Butalah vsakoletno proščenje- in poboj, pa je šel v Butale in se postavil policaju tik pod nos.
Policaj je rekel: »Hop, Cefizelj! Te že imam! Marš v luknjo! Imamo krojača, pravi se mu rabelj. Vzame ti mero' okrog vratu!«
Cefizelj ni rekel ne bev ne mev in je šel s policajem. Pa prideta mimo peka.
»Oh,« je vzdihnil Cefizelj, »dokler še lahko požiram, en sam edin koruzen hlebček bi rad snedel! Tako dobrih, pravijo, ne peko nikjer, kakor v Butalah.«
»Nu!« je pritrdil policaj. »Pri nas imamo masten gnoj. Naša moka iz naše koruze je kakor zabeljena.«
In ker je bil pek za občinskega moža, mu policaj ni maral odjesti dobička in je pustil Cefizlja v pekarijo in se je s helebardo ali sulico postavil pred vrata, da ga počaka. Čaka, in čaka, pa ga ni bilo Cefizlja — šent je bil odšel pri zadnjih vratih in se niti ni poslovil. Policaj hud — krščen Matiček! — tako je bil hud, da je kar pljunil. Ali Cefizlja ni bilo in ga ni bilo in ni vse nič pomagalo.
Poteče teden, potečeta dva, pride tretja nedelja, pa je Cefizlja spet zasrbelo, da gre v Butale. In šel je in se postavil policaju pred nos.
»Hop,« je rekel policaj, »Ali te imam! Zdaj mi več ne uideš!« in ga je prijel za rokav.
Cefizelj je prosil zamere. »Tujec sem,« je rekel, »pa sem zadnjič pot zgrešil od
Kitty je pač vzor vseh čednosti. Toda Johannes, ta je razsipnež ... Kitty seveda varčuje iln se tega sramuje. Tako se je zgodilo tudi tole:
Kitty in Johannes sta zavila v Rotovško klet. Johannes je naročil telečje stegno za štiri osebe. Stegno mora biti od velikega teleta, Natakar je izvršil naročilo, toda stegno je bilo žeto' drago. Zaradi cene se pa Johannes nikdar ni prepiral. Kitty pa ni mogla pogoltniti niti grižljaja.
»Če pomislim,« je dejala ...
»Kaj, če pomisliš, Kitty?«
»Na ceno telečjega stegna,«
»No-, in?«
»Moj novi klobuk ni bil nič dražji.«
Johannes pokima: »Tedaj poglej tvoj klobuk in tole stegno... Oboje sem si ogledal. Res ni prav nobene razlike...«
Toda oči so bile večje kot želodec. Kitty in Johannes nista bila kos obilni porciji. Na kosti je ostalo še več kot polovica mesa.
»Zdaj pa imaš,« je dejala Kitty.
»Kaj imam?«
»Lahko' bi naročila manjše stegno.«
Johannes je pogledal iznad. očal. »Človek se lahko zmoti,« ie tiho dejal. »Gostilničar bo vesel...«
»To pa že ne! Ne bo se veselil, ne!« je rekla Kitty. »Stegno bom vzela seboj!«
Cefizelj to pot šel z Bogom pri sprednjih vratih. In je bil policaj silno hud. Malo je manjkalo, da ni zaklel.
Potečejo triie tedni, pa pride Cefizelj spet v Butale in policaju pred nos.
»Hop,« je rekel policaj, »Ali te imam! Jaz ti pokažem, kaj je butalski policaj, da mu boš uhajal!« in ga je prijel za rokav.
Cefizelj je prosil zamere. »Ni Vas bilo pred vrati,« je rekel, »pa sem Vas iskal, kje ste. Do današnjega dne sem Vas iskal in do tele ure,« in šel je s policajem in se nič ni branil.
Prideta mimo peka in Cefizelj si je spet zmislil, da bi šel notri in si kupil koruzen hlebček, in je milo- prosil, da nikoli tega. Pa je rekel policaj: »Ptiček, ti bi mi spet rad ušel, pri tistih durih — ne? — kjer mene ne bo-. Ne boš, Jaka! Daj sem groš, grem sam kupit koruzen hlebček, pa me ti čakaj tukaj lp!«
In je policaj šel in kupil in prišel nazaj, in ko je hotel dati Cefizlju hlebček, ni bilo- več Cefizlja. In je bil policaj tako jezen, da je jezik pokazal za Cefizljem, in je še dobro-, da Cefizelj tega ni videl; zakaj Cefizelj je bil grozanski razbojnik, ki so pravili, da je zadušil že sedem ljudi in tri ženske.
»Tega vendar ne boš storila?«
»Zakaj pa ne?«
»V tako uglednem lokalu, kako bi to bilo?«
»Zelo preprosto!« je rekla Kitty. Končno je imela prav.
»Telečje stegno bomo imeli,jutril za kosilo,« je dejala, »Rekla jim bom, naj mi ga zavijejo.«
»Le kaj si bo mislil natakar, če to storiš?«
Kitty se je nasmehnila, ker je bila prepričana v svoj uspeh. »To kar meni prepusti!«
Namignila je natakarju.
»Gospod plačilni!«
»Milostljiva?«
Kitty ga je iskreno pogledala in rekla: »Doma imamo mačko, ali bi nam zavili to kost zanjo?«
»Zelo rad, gospa.«
Natakar se je zavrtel na peti in odhitel s krožnikom. Kitty je to zelo diplomatsko izpeljala.
Čez pet minut je prišel natakar nazaj, z ogromnim zavojem.
»Ostankil za mačko,« je dejal.
»Toliko?«
Natakar se je zaupljivo sklonil: »Za tako dobre goste, kot ste vi, sem dodal še nekaj oglodanih kurjih kosti, ki so ostale na sosednjih mizah!«
Za besedo poprime Volk.
»Tisto naj velja, če bo kaj izdalo. Zato se skleni posvet do jutri!«
Starešine so se razšli — dve veliki gruči — na levo in desno.
»Svarun meni, da bi le Sloveni gospodarili,« so godrnjali Antje.
»Nalašč ne!«
»Kako veleva svobodnim možem!«
»Kakor hlapcem!«
»Ljudem povemo!«
»Nihče ne pojde z njim, tudi ne sme!«
Sloveni so zabavljali na Ante.
»Uporniki!«
»Samo da je vojska razdvojena!«
»Mar naj gredo v Bizanc gonit cesarjeve mline!«
»K ženskam naj gredo, da jim pogrejejo kožuhov na hrbte, ker se tako boje zime.«
»Mar jim je zime! Volk je volk.«
Svarun je ostal sam in bil bridko žalosten. Iztok se mu je približal.
»Oče, tvoje lice je tožno. Kak posvet, da si povesil glavo?«
»Iztok, sin moj, pomni, da Sloven ne bo srečen, ker ni složen. Oblaki se potegnejo čez njegovo svobodno sonce, oblaki tako gosti, da jih morda ne predre več vesela luč.«
»Oče, Sloveni se moramo spreobrniti. Oče, jaz jih poboljšam, ko bom starešina. In vojskovanja se moramo naučiti, voj-
skovanja od sovražnikov, če ne, bomo tepeni.«
»Iztok, jaz ležem v kratkem,- dih Morane ni daleč. Ležem, alii brez upanja. Samo da ležem k očetom — svoboden!«
Starec je sklonil glavo in umolknil. Iztok ga ni ogovarjal v resni žalosti.
Tisti dan je bilo med vojsko mnogo prerekanja in modrovanja. Pretresali so se pogovoril starešin, tu so se hvalili, drugod grajali. Antje so silili na povrat, Sloveni so tiščali za pohod proti jugu.
Nenadoma je prerekanje utihnilo. Na vzhodu ob Donavi so se pojavili! konjiki. Vojska Slovenov je pograbila orožje. Deklice in ranjenci so morali hitro čez most, da se ognejo boju. Iztok se ni zmenil za bolečine v glavi. Zbral je najboljše strelce in jih postavil, da pospo konjico s stre-licami v bok.
Ali bolj ko so se bližali jezdeci, bolj so Sloveni dvomili, da. bi bila to sovražna četa. Noben oklep se ni zableščal, jahali so raztreseno in brez reda.
»Huni! Huni!«
Kakor en glas se je razleglo, ko so jih spoznali. Orožje je omahnilo in radovedno so čakali prihoda.
Prvi, je jezdil Tunjuš glavar. Konj mršav in slok, same noge, toda vztrajnih in trdnih mišic kakor bivolova žilavka. Hun je mislil, da prijezdi do tabora Bizantincev,
zato se je strme začudil, ko je ugledal vojsko Slovenov.
V trenutku je izprevidel, kaj se je zgodilo1. Naglo se je potuhnil in prijazno vprašal po starešini! Svarunu. Prijezdil je pred šotor in pozdravil starosto, s konja.
Tunjuš je bil čokat mož oglatega telesa. Debela glava je tičala globoko med rameni, vrat kakor starega junca, nos potlačen, po bradi; redke kocine, oči majhne in žive, ki) niso- bile nikoli mirne — kakor dve črni iskri so švigale izpod čela. Na glavi je nosil čepko, preko prsi tenek oklep iz roga, čezenj vihrajoč škrlatast plašč. Suha bedra so pokrivale kocinaste kozlovske hlače.
»Svarun, največji junak sj), ker si zmagal Hilbudija. Največji na svetu, tako ti piravi Tunjuš, potomec Emaka, silna Atile.«
»Kam pot? Razjahaj, sedi k nam in jej!«
Tunjuš je zlezel s konja.
»V Bizanc, da nalažemo carja in dobimo denarja.«
Tunjuš se je zakrohotal.
»Upravda je mogočen; ali se ga ne bojiš?«
»Mogočen? Ti si mogočen in jaz sem mogočen, ki poznava meč in kij. On pa sedi na zlatem stolu, svaljka med prsti popisane oslovske kože in pestuje svojo lepo babo, ki je vlačuga, da je Tunjuš še svojemu konju ne priveže za rep. Njemu se samo reče: Cesar, barbari se dvigajo —
in takoj odpre skrinje in naspe zlata ter moleduje: Tunjuš, pomiiri, plačaj, na zlata in srebra!«
»Ne verjamem. Upravda ima Hilbudije! To so besi! Kdor ima takšne vojake, lahko sedi na zlatem stolu!«
»Hilbudij je bil samo eden! Sedaj je zemlja prosta. Pred Bizanc greš lahko če utegneš in se til ljubi!«
»Ej, šel bi, pa Antje, Antje ...«
Tunjušu so zažarele oči.
»Saj dovoliš, da prenočijo moji v taboru. Jutri krenemo dalje!«
»Naši gostje ste. Kar imamo mi, tega ne pogrešajte vi.«
Huni so se pridružili Slovenom. Tunjuš jih je pozdravljal in počasi prišel do Antov, kjer je legel med starešine.
V Iztoku je medtem dozorel drzen sklep-
Počakal je Radovana.
Sedel je proč od vojske za samotnim grmom in vezal potrgane strune na plun-ki. Obraz mu je bil čemeren, zavit v jezne oblake. Ko, se mu je približal Iztok, 56 je ozrl nanj izpod čela in se ukvarjal dalje z delom.
»Radovane, tako- sam? Godec — pa ^ grmom čepiš.«
Ni mu odgovoril besedice. Ošinil ga )e z ostrim pogledom izpod tršatih obrvi
»Drenove volje, Radovan! Živinski si ^ napil bizantinske pijače «
(Nadaljevanje sledi)
3. marec 1957	mmmoL	NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE	Štev. 10 (775) — 7
			
			
‘Ravnajmo z gnojem tudi na polju pravilno
Hlevski gnoj vozimo na polje navadno dvakrat na leto, in sicer spomladi in jese-Kadar vozimo gnoj na njivo, moramo Paziti na to, da ga pravilno jemljemo s *upa. Tam, kjer nimamo urejenega gnojišča tako, da bi bil gnoj razdeljen po svoji zrelosti, moramo vrhnji še surovi 9noj odmetati. Pravilno zrel gnoj je tisti, v katerem je stelja popolnoma razkrojna, tako1 da ni več mogoče spoznati, s kako steljo je bilo živini nastiljano. Tak 9noj se najhitreje spremeni v koristni humus.
Kmetovalci sicer v številnih primerih Pravilno ravnajo s hlevskim gnojem na Slhojišču, žal pa posvečajo premalo skrbi.
bi ohranili gnoju vso' hranilno vrednost. Ker imamo pri hlevskem gnoju opraviti največ z dušikom, ki zelo* rad iz-hlapeva v zrak, je potrebno, da gnoj takoj. ko pride na njivo, raztrosimo in ga Se isti dan podorjemo. Cim hitreje bomo to napravili, tem Več borno1 prihranili hranilnih snovi.
Največjo napako delajo tisti kmetoval-ci- ki puščajo gnoj dalj časa na njivi v majhnih kupih. Pri takem ravnanju zgu-Pirno ogromno hranilnih snovi. Ako je suho vreme, se gnoj v malih kupih hitro’ Nzkraja in zgubi večji del hranilnih snovi' Nič boljše ni, akoi nastopi deževno vreme, ker nam takrat odtekajo topljive spo-iine dušika in kalija v zemljo in ostane *e borni del netopljive spojine fosforja. Kjer so ležali kupi gnoja, tam rastejo rastline bohotno, dočim se drugod rastline slabo razvijejo zaradi pomanjkanja gno-ienja. Zakaj to? Ker smo' po vsej drugi Površini raztrosili gnoj, ki je vseboval skoraj samot še fosfor, nima pa kalija in Za rast potrebnega dušika. V malih kupih Pn se razkraja tudi organska snov, tako da zgubi tale gnoj zelo hitro del svoje kakovosti in množine.
Iz vsega zgoraj opisanega se vidi, da je treba gnoj takoj raztrositi in seveda tudi takoj podorati. Ako ne moremo gnoja takoj podorati, je vendar boljše, da leži raz-trošen, kakor pa v malih kupčkih. Raz-trošen gnoj na spodnji strani, ki je obrnjena proti zemlji, nekoliko zadrži razkrajanje: če pa nastopi dež, ga izpere deževnica po vsej njivi enakomerno ter so tako* hranilne snovi pravilno porazdeljene. Izgube dušika so kljub temu precejšnje, če gnoja kmalu ne podorjemo.
Kadar podoravamo gnoj, moramo gledati na to, da ga z brazdo popolnoma zakrijemo. Gnoj podorjemo bolj plitvo, zlasti v težki zemlji, da se lažje razkraja. Globoko podoran gnoj počasi deluje, ker ne more zrak blizu; zrak pa je neobhodno
potreben, da se gnoj razkraja v redilne snovi.
Kadar gnoja ni mogoče raztrositi in podorati, kot je to n. pr. pozimi, in ko imamo čas, da vozimo gnoj zlasti na bolj oddaljene njive, takrat bomo gnoj zvozili na velike kupe. Da pa bomo tudi tukaj preprečili razkrajanje in uhajanje hlapnega dušika, vsako plast poravnamo in dobro stlačimo, vmes pa nasujemo nekaj prsti, ,ki bo vsrkavala pline. Kup naj bo čim višji, tudi lahko' do- dva, tri metre. Tak kup gnoja nato pokrijemo s prstjo ter s tem preprečimo izhlapevanje dušika. Zgodaj spomladi gnoj iz teh kupov čim hitreje razvozimo ter raztrosimo in podorjemo.
Silaža tudi v mrzlih legah
Poskusi so pokazali, da je tudi tam, kjer koruza običajno ne uspeva več, še vedno mogoče uspešno pridelovati silažno koruzo. Najbolj pripravna za take kraje je hibridna koruza sorte Wisconsin 270, ki dozori po 110 dneh ali 4 mesecih. Sajena sredi maja je dozorela v drugi polovici septembra in dosegla višina 3.5 m. Treba pa ji je dobro gnojiti z nitramoncalom in superfosfatom »na list«.
SVcrpcičfi© sajenje sadnega drevja
Pri sajenju sadnega drevja delajo kaj pogosto napake zlasti kmečki sadjarji, ki sadijo manjše število dreves. Drevju hočejo dobro in mu zato nasujejo v jamo toliko gnoja ali celo umetnih gnojil, da se ga drevo »prenaje« in usahne. Najbolj pogosta napaka je, da dajemo gnoj na dno ozke in globoke jame, povrhu vsega pa še globoka saditev drevesca. Tak gnoj se ne more razkrojiti, zato ne služi svojemu namenu, pač pa drevescu celo lahko škoduje.
Vlaga prihaja na površje zemlje s pomočjo tako' imenovane kapilarne sile. Ta pojav najlažje opazimo na starih zidovih, kjer se vlaga dviga pogosto zelo visoko. V novejših zgradbah preprečujejo ta pojav s tem, da položijo na temeljne zidove sloj strešne lepenke, ki dviganje vlage prekine. Prav tako pa lahko gnoj na dnu jame pod drevesom prekine kapilarnost
Da r/a zie bo vaz j vdala slvojev
Kakor vsaka druga stvar, tako so tudi ^hoji izpostavljeni raznim škodljivim vpli-vnm in okvaram. Največja nevarnost za stroje je rja, ki jih razjeda in krajša njihovo dobo trpežnosti ter tako' pomaga k dobremu zaslužku mehaničnim delavnicam trgovinam z nadomestnimi deli, kmeto-valcu pa jemlje od itak že borega zaslužka, ki mu ga odmerjajo današnje razmere.
Proti rji na strojih se moramo boriti. Kakorkoli je le mogoče, jih moramo va-rovati, da nam jih ne prične razjedati. Sa-1,10 shranjevanje na suhem in pokritem Prostoru stroja nikakor ne obvaruje pred rJo. Zračna vlaga, odkrušena barva in drugi vplivi omogočajo, da se v železo in ieklo prične zajedati rja.
. Ogrodje stroja, ki neposredno ne dela ne pride z zemljo ali rastlino v dotik, . °mo pred rjo zavarovali, če bomo gole 111 zarjavele dele najprej dobro očistili, d^vrh pa prepleskali z barvami, ki vežejo r)°- Po 15 do 20 urah, ko se je ta barva
Čistimo in vazkuzujmo hleve
Hajmanj enkrat na leto očistimo, uredi-t/1° in po potrebi tudi popravimo vse — le-lsča, jasli, tla, stene, strop, okna, vrata, kanalizacijo itd — tako, da bo hlev čim °lj svetal in zračen. Nato' hleve teme-hto prebelimo' in razkužimo. Prebeljeni ‘evi so svetlejši, živina se v njih prijet-d^ic- počuti. V takih hlevih tudi zatiramo l^nhe. Sicer pa moramo vedeti, da je hlev eba od časa do' časa razkužiti že zaradi kravja živine.
. ®olj temeljito bomo z beljenjem razku-1 * hlev, če pogasimo' apno neposredno priprava beleža. V tem primeru je .dno bolj izdatno; zadostuje 10 kg na 90 ttov vode. Če je bila v hlevu nalezljiva °'ezen ali če je sploh potrebno bolj te-e'jito razkuževanje1, belimo dvakrat:
Drjč z 10-odstO'tnim, drugič pa z 20-od-_ 0|tnim beležem. Še večji razkuževalni 'nek pa dosežemo', če dodajamo' beležu ^ c“ izrazita razkuževalna, sredstva, kot “olin, lizol in druge. Če teh ne moremo ^ “'ti, nam služi tudi modra galica; dodamo po 1 do 3 žlice razkužil na vsak
^ vode. Lesene dele hleva očistimo in ___________________
Okužimo z močno raztopino sode, lužne-čimbolj čist.
zemlje in povzroči, da se drevesce posuši.
Če rabimo' gnoj pri sajenju, ga ne smemo dati globlje kot 25 cm. Le tako' pride
Najboljša pinegavka
Pred kratkim je bil v Gmundenu na Zg. Avstrijskem občni zbor zgomje-avstrijske rejske zveze za pinegavsko govedo. Tam so razglasili, da je bila najboljša krava v poslovnem letu krava »Edel-weiss« iz hleva L. Kolbinger v Regau na Zg. Avstrijskem, ki jo je vzredil H. Rie-delsperger v Pinzgau. V triletnem povprečju je ta krava dala 6.017 kg mleka, kar je pri 3.82 % skupno 230 kg masti na leto. V letu 1955 pa, so od nje namolzli 7.849 kg mleka z 293 kg masti. V istem letu je imel rejec Asamer v Auerach-
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
POKRAJINSKI ODBOR
V torek,
zbornice
VABILO
19. marca 1957 ob 9. uri dopoldne bo v Celovcu, dvorana I Delavske
Redni letni občni zbor Slovenske kmečke zveze
Vsi delegati in gostje, predvsem kmečka mladina so na ta občni zbor prisrčno vabljeni.
posušila, ji damo navrh še plast oljnate barve.
Bolj kakor ogrodje stroja so rji izpostavljeni oni deli stroja, ki delajo predvsem v zemlji ali na vlažnih tleh. Te dele tudi ni mogoče prepleskati tako, kakor ogrodje stroja. Vendar so tudi za te dele pripravki proti rjanju. Po vsaki rabi, ko postavimo stroj za dalj časa »na počivanje«, ga lahko prepleskamo z ustreznim pripravkom.
Najbolj navaden pripravek je apneno mleko. Tudi mineralno olje (motorno olje itd.) je dobro. Najboljši pripravek je Vendar mešanica iz štirih delov loja, štirih delov olja, dveh delov svinčevega belila (Bleiweiss) in enega dela splaknjene krede (Schlammkreide). Za drobne in fine gladke dele (n. pr. pri snopovezniku) pa jemljemo korozijska olja, ki jim primešamo parafina. Dober pripravek proti rji je tudi »ESSO-Rust-Bau 347«, ki ga s čopičem tanko razdelimo po' gladkih strojnih delih.
pravočasno do učinka. Nikdar ne smemo dati gnoja preblizu korenin. Vmes naj bo Vsaj 10 cm zemlje. Ko< se bodo korenine razrasle, si bodo že same poiskale potrebne snovi v gnoju ali pa se mu izognile, če je ta še preoster.
Pogosto opažamo, kako pri sajenju tlačijo zemljo med korenine, dvigajo in tresejo drevo*, končno' še krepko steptajo tla, da bi s tem potisnili zemljo h koreninam. Vse to delo je odveč. Najboljše ravnamo, če pokrijemo korenine z zemljo in nato zalijemo' drevo' z nekaj litri vode (nikdar pa ne uporabljajmo pri tem gnojnice ali straniščnice), da se zemlja vsede in oprime korenin. Končno' pritegnemo še rahlo zemljo za pokritje korenin. Zemljo nato poravnamo v obliki plitve sklede.
kirchen hlevsko povprečje 5.243 kg mleka s 194 kg masti na kravo.
Iz letnega poročila te rejske zveze povzemamo, da dobre lastnosti pinegavske-ga goveda še zdaleka niso odkrite, kakor tudi niso izčrpane možnosti za boljšo proizvodnost.
Vedno večje razlike med odkupno in prodajno ceno
Ne samo pri nas, temveč tudi v Ameriki postaja razlika med odkupno in prodajna ceno vedno večja. Za kmetijske pridelke dobi farmer v ZDA le 40 °/o, čestokrat pa komaj eno tretjino prodajne cene na tržišču.
Koliko prihrani električni brzcparilnik?
Za brzoparilnik na les s 100 1 vsebine potrebujemo' pri enkratnem parjenju 10 kg drv in 30 minut dela za kurjenje. V osmih mesecih, kar je bil brzoparilnik na kmetiji v uporabi, je zahteval pri enkratnem parjenju na dan ca. 8 prostorniniskih me-
1.043 kilovatnih ur zimskega ponočnega toka 462 kilovatnih ur poletnega ponočnega toka 17 kilovatnih ur dnevnega toka
trov drv in 120 ur dela za kurjenje. 8 pr. m drv pa predstavlja vrednost najmanj S 800.
V primerjavi z njim pa je električni brzoparilnik v istem času porabil 1.522 kilovatnih ur in sicer:
a 0.25 — S 208.60 a 0.10 — S 46.20 a 0.30 — S 5.10
S 259.90
ga kamna ali tudi z domačim lugom od bukovega pepela (20 kg pepela na 100 litrov vode). Tudi cementna ali opečna tla prebelimo z beležem, kot smo si ga pripravili za stene in strop, glinasta tla pa enostavno potresemo z apnenim prahom in poškropimo' z vodo.
Beljenje nas bo veliko manj zamudilo, če vse površine, namesto' da bi jih belili s čopičem, enostavno' poškropimo1 s škropilnico, kakršno imamo za škropljenje sadnega drevja ali polja. Kjer imajo motorne škropilnice, bi dva, trije ljudje lahko v enem samem dnevu prebelili hleve po celi vasi.
Le če bomo- tako- vzdrževali hleve, bo živina v njih zdrava in bo' proizvodnja mleka zadovoljiva, poleg tega pa seveda tudi kakovost mleka. Kjer je v hlevu red, tam tudi vsakdanje čiščenje živine ni težko, dasi je seveda neogibno' potrebno. Najmanj enkrat vsak dan je treba živino temeljito' »oštrgljati« in okrtačiti. Vsakodnevno čiščenje živine, hleva in vse podobno delo je treba časovno tako* razporediti, da bo ob času molže zrak v hlevu
Električni brzoparilnik je bil torej v potrošnji za kurjavo za S 540.10 cenejši od brzoparilnika. na les.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Tudi sami lahko odstranimo prhljaj
Lasje, ki so polni prhljaja, nam prav gotovo niso v okras, Zaradi tega moramo stremeti za tem, da se tega na čim krajši način osvobodimo. Prhljaj zanesljivo odstranimo z naslednjo' mešanico: vzamemo 20 žlic ricinovega olja in tri žlice ruma. To dobro zmešamo in s to mešanico štiri dni zaporedoma drgnemo lasišče. Lasje so tedaj seveda tako mastni, da jih ne bi smeli česati. Prav zaradil tega izberemo za tako kuro take dneve, ko smo prosti in za gotovo doma. Po štirih dneh nato lase operemo in o prhljaju ni nobenega sledu več. Vsakomur ta nasvet verjetna ne bo pogodu, vendar s sredstvi, ki jih prodajajo v lekarnah, nekoliko teže odstranimo! prhljaj, ki prav gotovo nikomur ni v ponos. To seveda velja tako za moške kakor tudi za ženske, kajti za no-
benega ni prijetno, če se mu na obleki nabira prhljaj, ki odbilja.
Doma napravljena sredstva proti prhljaju so veliko cenejša, kot pa preparati, ki jih kupimo v lekarnah. Ti preparati so tudi bolj učinkoviti in zahtevajo manj časa.
PRAKTIČNI NASVETI
Presoljene jedi razsolimo, če kuhamo z njimi srebrno žlico ali če jedilu dodamo nekaj sladkorja. Lahko vržemo v lonec tudi košček gobe in ga čez čas ožmemo. Postopek nekaj krat ponovimo.
Katran očistimo z rok na ta način, da si roke namažemo z mastjo, potem pa vse skupaj itzmijemo z milom in vodo.
Strogi so vojaški zakoni
Jugoslavija in Trst bosta letos na Koroškem velesejmu močneje zastopana
Predvidevajo, da, bosta na letošnjem koroškem velesejmu, ki bo kakor vsako leto meseca avgusta, Jugoslavija in mesto* Trst močneje zastopana. Kakor navajajo, bo Jugoslavija svoj provizorični paviljon nadomestila s trajnim paviljonom, ki bo zgrajen iz jekla, betona in stekla. Osnutek je izdelal arhitekt profesor ing. Mihevc.
Predstavnika koroškega velesejma, pre-zident mestni svetnik Novak in velesejm-ski direktor Gutschmar, sta se s pristojnimi krogi v Ljubljani načelno dogovorila o
velesejmskem kompenzacijskem sporazumu v skupnem obsegu 13 milijonov šilingov. Končnoveljavno bo o kompenzacijskem sporazumu sklepalo' trgovinsko ministrstvo na Dunaju.
Tudi Trst se je odločil, da postavi na celovškem velesejmskem prostoru moderen paviljon iz stekla. Imenovanima predstavnikoma koroškega velesejma so v Trstu zagotovili, da bodo V Comitato Propagande Unitaria Trieste združena podjetja skupno* in v večjem obsegu razstavljala na letošnjem koroškem velesejmu.
Pred sodnikom dr. Leixo*m SO’ se morali zagovarjati prvi trije vojaki nove zvezne vojske, ki so prekoračili stroge vojaške disciplinarne predpise. Eden izmed obtožencev, neki poddesetnik (Gefreiter), je imel stražno službo kot komandant straže. Ta dan pa je imel ravno svoj god in ga je praznoval s tem, da je izpil steklenico žganja. Pijan je- kratkomalo izročil svojo bluzo nekemu vojaku ter ga postavil za poveljnika straže, sam pa se vlegel in zasmrčal. V tem stanju ga je zasačil službujoči častnik. Nekaj dni pozneje pa sei na Večer ni pravočasno vrnil v kasarno'. Za-
Znižane vozne cene na dunajski velesejem
Za obisk dunajskega pomladanskega velesejma, ki bo od 10. do* 17. marca 1957, so na, podlagi velesejmskih izkaznic za 25 °/o znižane vozne cene:
radi kršenja službenih dolžnosti je bil pogojno obsojen na štiri mesece ječe.
Neki rekrut je izmaknil iz miznice vojaškega zdravnika 200 šilingov. Zagovarjal se je, da s »soldom«, ki znaša 5 šilingov dnevno, ne more izhajati ter da mu od doma ne pošiljajo nobenega denarja. Tudi ta je bil pogojno' obsojen na štiri mesece ječe.
Tretji vojak pa je v Pliberku ostal natakarici dolžan 21 šilingov cehe. Natakarica dolga ni hotela zapisati in ji je moral kot jamstvo izročiti svoj vojaški plašč. Drugo jutro je njegov predstojnik zahteval, da mora nastopiti s plaščem. Mladi vojak pa ni imel poguma, da bi šel k natakarici po plašč, temveč je pobegnil k svoji materi po denar. Smola je bila, da je bil že pred-kaznovan. Naložili soi mu pet mesecev ječe ki jo bo' moral prestati šele po končanem vojaškem službenem času.
Potujoči kino SPZ predvaja
Izgledi za pomiritev na Bližnjem vzhodu so se izboljšali
Konec zadnjega tedna je še kazalo, da se bo položaj na Bližnjem vzhodu le še poslabšal, zato je povelje za umik z egipt-skega ozemlja, ki ga je v ponedeljek popoldne dal svojim četam izraelski ministrski predsednik Ben Gurion, izzvalo v javnosti toliko večje zadovoljstvo. S tem je bilo končno zaključeno obdobje nesigur-nosti, nasičeno z nevarnostjo' novega oboroženega spopada, ki bi se prav lahko razširil v splošno vojno.
Odškodnina za prisilno delo
Likvidacijsko podjetje nemškega koncema IG Farbenindustrie bo bivšim židovskim internirancem plačalo odškodnino, za prisilno delo. Tozadevno je likvidacijsko podjetje sklenilo pogodbo z mednarodno organizacijo Židov za odškodninske zahteve proti Nemčiji, po kateri bodo bivšim židovskim internirancem iz koncentracijskega taborišča Osvienezin, ki so, morali prisilno delati v podjetjih koncerna IG Farbenindustrie, plačali odškodnino, v višini 27 milijonov mark. Nadaljnje tri milijone mark pa, bo podjetje IG Farbenindustrie v likvidaciji dalo kot odškodnino ne-židovskim prisilnim delavcem. V zvezi s to pogodbo bo moral nemški parlament z zakonom podaljšati rok za prijavo zahtevkov proti likvidacijskemu podjetju IG Farbenindustrie za 6 mesecev.
Formalna enakopravnost ne zadošča za zaščito manjšin
(Nadaljevanje s 1. strani) meznikov še ne daje manjšini kot celoti jamstva za možnost ohranitve in neoviranega razvoja, je nepotilo* koroške Slovence, da so v svoji spomenici z dne 11. 10. 1955 predlagali avstrijski vladi tudi ustanovitev posebnega manjšinskega zakona, ki naj preko ustavno zajamčene individualne enakopravnosti državljanov slovenske narodnosti uresniči enakopravnost slovenske narodne manjšine kot celote.
Prav in samo dosledno bi bilo, če državni tajnik dr. Gschnitzer' kot član avstrijske vlade ne bi zastopal tega spoznanja samo v odnosu do Južnih Tirolcev, marveč tudi do narodnostnih manjšin v naši državi.
Velika izbira sadnih drevesc v drevesnici ing. Marko Poker, p. d. Lazar, Št. Vid v Podjuni
Advokat dr. Miler Ferdinand, zagovornik v kazenskih zadevah; pisarna: Celovec-Klagenfurt, Bahnhof-strasse 38/11 levo
Prodam Opel-Lieferwagen, motor Ziindapp 500 ccm. Peter Wister, Otož, pošta ŠL lij — St. Egyden.
Pot do povelja za umik nikakor ni bila lahka, kajti Ben Gurion je prav v trenutku, ko se je odločil za umik kot edino možno rešitev, naletel na ogorčen odpor tudi v vrstah lastne stranke. V političnih krogih so že splošno' napovedovali njegov padec, ker so posamezni člani njegove vlade grozili z odstopom, vendar je v odločilni seji parlamenta končno* zmagala razsodnost, ko se je pretežna večina izrekla za Ben Guriona in s tem za umik izraelskih čet iz področja Gaze in Akab-skega zaliva.
Kako velikega pomena je ta sprememba v stališču Izraela, kaže že dejstvo, da je predsednik Egipta Naser takoj preklical lani oktobra razglašeno splošno mobilizacijo, v Londonu pa napovedujejo Za bližnjo bodočnost zopetnoi vzpostavitev diplomatskih odnosov med Anglijo* in Egiptom. Vse kaže, da so se izgledi za dokončno* pomiritev na Bližnjem vzhodu bistveno izboljšali.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 5.45, 7.45, 12.30, 17.00
20.00, 22 00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uiro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami Stagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 9. marec:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in podeželje. Naša časovna slika —
17.10	Odlični izbor — 18.10 Za prijatelje zborovskega petja — 20.30 Sestanek pri Fatty Georgu — 21.30 Naša radijska družina.
Nedelja, 10. marec:
6.10	Godba na pihala — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Dobro razpoloženi v nedeljo dopoldne — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Prenos nogometne tekme med Avstrijo in Nemčijo — 17.05 Pozdrav nate — 19.00 Nedeljska športna poročila —, 20.15 Kriminalna uganka: Kdo je storilec.
Ponedeljek, 11. marec:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas: O čemer ne radi govorimo (slov.) —
16.00	Brali smo za vas — 16.45 Znanje za vas: O čemer neradi govorimo (slov.) — Ko ptičica sem pevala.. . (slov.) — 19.05 Na led speljani — 19.45 Od plošče do plošče
—	20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer.
Torek, 12. marec:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Naše zdravje —
14.00	Poročila, objave. Zbori pojejo (slov.)
—	15.30 Aktualna reportaža — 15.45 Mali zabavni koncert — 16.45 Najlepše vrtnice
—	17.15 Igra zabavni orkester radia Dunaj
—	18.25 Radijska prijateljica — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči >— 20-16 Donizettijeva opera: ..Polkovna hčerka",
1.	na vseh železniških progah, v vseh razredih in vrstah vlakov za tja in povratno' vožnjo,
2.	za vse na Dunaj vozeče avtobuse, če potnik izkoristi avtobusno vožnjo* tja in za povratek.
Vožnjo na Dunaj je mogoče nastopiti v času od 5. do 17. marca, za povratek pa od 10. do 22. marca. Za znižano vožnjo z vlakom je treba kupiti vozni listek za tja in nazaj že pri nastopu vožnje. Pred vožnjo tja ali nazaj je treba velesejmsko izkaznico označiti z dnevnim žigom železniške postaje. Pri uporabi avtobusnih linij je treba pri nastopu vožnje plačati celo vožnjo*, pri povratku pa, je* treba predložiti velesejmsko izkaznico* in vozni listek za vožnjo* na Dunaj, nakar dobi potnik za 50 % znižano* povratno vozno karto. Vsak naj pazi, da pri prihodu na Dunaj ne bo oddal voznega listka.
Sreda, 13. marec:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. ..... da ti duša prekipeva" (slov.) — 15.45 Mali ansambel — 16.00 Raziskovalno delo naš h vitokih šol — 16.35 Oddaja za žene — 17.15 Lepa pesem — 17.35 Glasba iz starih in novih filmov — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Pestra glasbena oddaja.
Četrtek, 14. marec:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Avstrijci v inozemstvu —	14.00 Poročila, objave. Na-
rodne pesmi (slov.) — 14.30 Šport in kultura na koncu sveta — 16.00 Zborovska glasba — 16.15 Most k svetu — 17.15 Popoldanski koncert — 18.45 Oddaja za kmete —
19.00	Prilcesija dneva — 20.16 Naše malo mesto (slušna slika) — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 15. marec:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Trdi orehi — uganke za staro in mlado (slov.) — 16.30 Otroci, mi pojemo — 17.15 Popoldanski koncert — 18.15 Mladina in gledališče — 18.25 O petju na Koroškem — 18.45 Samospevi (slov.) — 20.16 „Prepotovanje“ slušna igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 9. marec:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Jutranji spored lahke glasbe
—	8.40 Venček domačih pesmi in napevov
—	9.30 Lepe pesmi — znani napevi — 11.00 Prenos z mednarodnega tekmovanja v Planici — 12.30 Kmečka univerza — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 15.40 Nove knjige — 18.00 Okno v svet — 18.30 Jezikovni pogovori — 18.45 Igrajo tamburaši —
20.00	Veseli večer.
Nedelja, 10. marec:
6.00	Domače pesmi in napevi za prijetno nedeljsko jutro — 7.35 Zabavne melodije — 9.15 Za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi
—	10.15 Nedeljski simfonični koncert —
12.00	Pogovor s poslušalci — 14.00 Naši poslušalci vošč:jo in čestitajo — 20.00 Malo od tu in malo od tam (zabavna glasba) — 21.00 „Na domači grudi", osma simfonija Blaža Arniča.
od; sobote, 9. marca do petka 15. marca 1957 barvni film:
»Pod črnim vizirjem«
(Unter schwarzem Visier)
v soboto*, 9. marca, ob 20.00 uri v Šmihelu pri Šercerju,
v nedeljo, 10. marca, ob 15.00 uri v Goričah pri Plantevu,
ob 20.00 uri v Globasnici pri Šoštarju, v ponedeljek, 11. marca, ob 20.00 uri v ŠL Primožu pri Voglu,
v torek, 12. marca, ob 20.00 uri v Št. Janžu pri Tišlarju,
v sredo*, 13. marca, ob 20.00 uri v Školičab pri Schiitzu,
v četrtek, 14. marca, ob 20.00 uri na Bmci-Zgornji Breg pri Mušetu.
Za mladostne je dostop k filmu nedopusten.
Ponedeljek, 11. marec:
5.00	Pester glasbeni spored —- 7.10 Zabavni zvoki — 11.35 Venček domačih pesmi in napevov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Romance igra mariborski instrumentalni ansambel — 13.15 Melodije za razvedrilo —-
14.35	Naši poslušalci voščijo in čestitajo —
16.00	V svetu opernih melodij — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Poje Akademski oktet — 20.00 Mladinska oddaja.
Torek, 12. marec:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Od melodije do melod je — 11.15 Za dom in žen« -— 12.00 Slovenske narodne pesmi za prijetno opoldne — 12.30 Za kmete — 13.15 Ham-mond orgle v ritmu — 14.20 Zanimivosti —
14.35	Voščila — 17.10 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Športni tednik — 20.10 Narodne pesmi.
Sreda, 13. marec:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Pred mikrofonom so pri' ljubljeni narodni ansambli — 12.30 Kmetij' ski nasveti — 13.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 14.35 Naši poslušalci čestitaj0 in voščijo — 15.40 Utrinki iz literature —;
16.00	Koncert po željah — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 Umberto G’ordano: Andrc Chenier, opera v 4. dej.
Četrtek, 14. marec:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabav; ni zvoki — 8.05 Za razvedrilo poje Vrhniški kvartet — 9.20 Od popevke do popevke
10.10	Slavni solisti vam pojo in igrajo —
11.00	Pesmi za naše malčke — 12.30 Kmečka univerza — 13.15 Igra trio Dorkj Škobrneta
—	14.35 Naši poslušalci voščijo in čestitaj0
—	15.40 Utrinki iz literature — 20.10 četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 15. marec:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Za dom in žene — 12.0° Iz arhiva slovenskih narodnih pesmi — l2.au Kmetijski nasveti — 13.15 V svetu ritrnjA in melodij — 14.35 Naši poslušalci voščij0 in čestitajo — 17.10 Za športnike — 18.0° Ljudje med seboj — 18.45 Igra kvintet mira Sepeta — 20.15 „Symphonie pathetigufi Iliča Čajkovskega.
Pri tvrdki HANS KREUTZ
CELOVEC, St. RuprechterstraBe 10 telefon 21-73
dobite ves radio- in elektromate-rial, štedilnike, likalnike, hladilnike in televizijske aparate. Popravilo vseh radioaparatov in električnih strojev.
j IRIAjDll O! |P|R!0!G|RIA M