Požtnlna plačcna y XI. lejtnlk. 1933. mdjuS 20. 6. nutnera. Y@rske novine* lfu Imenl prfikmurske evang. iinjorfje reditel i vddavitlk i rLISAR JANOS, Murska Sobota. Rokopisi se morejo v Puconce poiilatl. Ček računa št. 13,586; imč »Duševni Hst" Puconci. Cejna na cejio leto 20 Dln., v zvenstvo 30 din., v Amerlko 1 Dol., edne numere 2 din, Naprejplaiilo gorivzeme vsaki evang. dtthovnik I vučitel. 0n žele... Plsao: HARl UPČT ev. diihovnik. wNe stante proti hiidomi, ali htido za htido ne plačtijte". Bole trpi preganjanje, ogrizšvanje, sanio ti ne spravi nikomi ža-losti. Bog od svoje decč trplivost, krotkost, odpustiti znajočo dobroto žele i Čaka. Ono poptistččo lUbčzen, štero je sam Jezuš Kristuš pok^zao proti tistim, šteri so nje-ga bantuvali rekoči: ,,Či sam pa dobro gučao, ka me biješ? Sam z svojov rokov nigddr ne spravlaj zadoščenja, za lagvo nigddr ne pldčaj z Iagvim. Bog je sodec, v njegovoj roki je sod, počakaj zato na njegov s6d, ar On ednok pride sodit žive i mrtve, te hude kaštigat, te dobre pa 16-nat. Gospodin Bog tebč vsigdar to prosi, naj bodeš protrplivi, krotek i v tvojem srd-ci naj vsigdar ltib^zen kraluje. Z ednov rečjov Kristuš, tvoj lttbleni Odkupitel to žele od tebe, naj znaš svojim neprijatelom odpustiti vso njihovo hiidobo, z šterov so te zbantuvali. Ali tni liidj^ pa na vse to z nevernim srdcom to prdvimo: ,,0h kak daleč smo mi ešče od toga, da bi vsi ludjč etak znali i šččli Činiti i delati. Ali ne bodimo neverni Tomdžje, ne mislimo, da je to sa-mo sen, da bi k tomi deli angelje bili po-trebni. Ne pravmo to, da je našim nepri-jatelom nemogoče odpustiti, dr so nds pre-več zbantCivali, nego vsi molimo za to, da naj celi svet postane krotek, potrplivi, lubežnivi proti biižnjim svojim, dr to želč od nds, kak od svoje zemelske decč sam Jezuš, sam Gospodin Bog. Gospon Jezuš Kristuš, včini z nas nove Iudi, naj tvoj narod posfanemo i tak naj po tvojoj voli znamo živeti i delati! Blagoslovi, Gospodne, Poti moje vugodne, Gda mojga bližnjega Tak šetujem lubiti, Da sem gotov sliižiti Sreči i blajženstvi njega. Či me što v polreboči Oberče cagajoči; Nedaj mi pitati, Ka za najem vz^ti mam. Blažen sem, či tebe znam V lubezni nasledtivati. Jeli si se Ti? (Efez. 5, 14.) NcijlepŠi mesec leta se je z svojov celov krasotov notripoklono ino nam je prinesao no-vo vtipanje ino noviržitek. — Vsepovsedik vi-dimo ednoga novoga žitka gtbanje. Po du-gom zimskom spanji tč jieirave, po dugom ve-trovnom ino deždževnora sprotolešnjem vremeni so se nam na z&dnje lepi, suncapuni dnewi po-kšzali. - Radost nLs obvzeme na pogled le na-ravne lepote. — Vse se je obiidilo z svojga dii-goga sna: travniki se zelenijo, kak tiidi njive; drev-je pogžnja listje ino je okrašeno z cpetjern; fti - Strdn 62. DUŠEVNI LIST majuš 20. čice pod rčbov se veselijo spevajoče svcje, v zimskom spanji že skoro pcza"blene pesmi; ja vs&kše stvorjenje se veseli ino vživa z radostjov to lepoto na novo obudjene n.=rave. Kak pa stojimo mi, moji držgi krščanje, z našim zbfidjtnjem? — Jeli smo se mi že obO dili z tak dugo trpečega grehšnoga sna? Jeli se leko veseiiino tudi mi, kak ta narava vu svojoj rovoj oblčki, kak to ne-i o stvorjenjč naia na-pisnik (protokol), v-šterom je zamerkano, ka je z-ijVizlendavske", to je z-Gjurgjavske šinjoiije „]*, zdaj že vldiš Andre ka se ne bojim zaman. Gabriella je gvtišno kaj na pamet vzila i ona je pripravna sama k komandanti idti i nas gorizglasili". »Ali ka naj čfniva, Suzana?" wMi moremo gospoda Broussona gorzgla-siti, ovak va mogla mreti." wKaj? Gospoda Broussona gorizglasiti ?" skriči te pek, komi se je mrzilo i je za gniisno držao etakšo nevornost. nNe te je sratn etakše tanačiti?" HJas ga gvušno neščetn gorizglasiti, ali znaš ti kakšo drOgo vOpot", erfč Suzana i se znovazačne jokati, Bali ka si naj začncmo? Mi mo mogli mretil* Rokžlamajoč vu dvojščini je letala gori-doli po hiši. — Te pčk si je pa za eden čas nikaj zmislo i erče; wj3s znam ka naj činimo." Suzana je stanola i je želela znati, ka za pdti je najšao njeni mož, ka bi se te približa vajoče nesreče rešiia. MMi moremo satni z gospddom Broussonom gučati", nadaljava te pek, J njenii povemo, ka ostaviti more našo hišo; tak ne bodemo odavci i se ie velke nevarnosti rešimo". ,,Istino maš, Andr^! Ali ne čakaj duže', silila je ta žena. wŠto zna či dragoneri ešče dnes ne pridejol" Brousson je eto pogajanje vu svojoj kamri vse čiio. Vse \6 njemi je na velkoj nevdli bilo. Či te v€k z ženov prl tom osfane, kama de šo iL on? Vu varaši je nindri ne znao za kakšo skrivno mesto, gde bi se lehko skrio, gda pri Favrovi je lUdi ne mogao bidti, ar so (am že soldaki ga večkrat iskali i cč!o hišo spregled-noli i driigi ga je tiidi ne vfipao gorivzet^, kr se je vsakši bojao od stnrti, z šterov se je te herceg protio onim, ki bi pobegnjenca skfili. Z varaša vopobegnoti je tiidi ne mogao, ar so pri varaški vrLtaj preveČ pazili. Nikše reiitvi je ne najšao, ali činio je to najbogše, ka samo za či-niti znao; na Boga se je zavupao i vu njem je iskao trošt. I tčsan v kratkom časi nato, stopita te pek i žena njegova k njemi vu to kamro i njemi po-veta svoje želenje; ka bi naj njihovo hišo os- Srdn 64. DUSEVNI LIST majuš 20. tadi nazoči bio Merkatoris Števan hodoSki dfi hovnik. Rdvnotak v-1640 tom januara 19-toir. držani K6?eškuti reforraatuški žinat se spomenfc: ka na 5>Hodoši nega dOhovnika". — V 1654. v Papi držani reform. žinat se v napiski spomene z-6ri i Kermedinske šinjotije nazočibodočega hodoškoga dahovnika: Tšrkanj Ferenca. V 1681. leta v-Šoproni držani orsački gjuleš se spomenč z hodoške bodoče gmajne, T?k se vldi, ka je dnesdčn khodoškoj gmajni se drždča Šalovska filia od začčtka mao vs-gdLr verna ostala k evangeličanskoj cčrkvi 1 vu refernršcije rszšurjšvanja začetki se je kdo-J^rsskoj gmsjni držala. Vezdašnja dolenska, dnes-dčn rim. kath. gmajna je že v-1587. leti tiidi evangeličanska gmajna biia, štere ešče i dnes-d&n goristoj&če staro cerkev od Sv. Mikloša imenujejo, ali vu onom vremeni so jo evangeli-čanci niicali, ar je cčla občina z filiami vrčd evang. vere bila. K toj gmajni so se držali v-onom vremeni; Šalovci, Biidinci i Ritkarovci. V toj gmajni je v-1627. leii cerkeyna vlzitacija bila, pri šteroj pri-liki je tožba dana napre, ka žalovska kapela 463 rahnški tčrjatvi ma i ništerni dužnik je že 50 let dužen. (Dr. Peyr Ššndor: Prekdiinajaska evang. cčrkevna hištoria.) Či je bar t€ napisek na Šalovce gledoč nevugoden, ar kdže vernikov plačila zŠLinudnost, ali telko nam gvušno svedo-či, ka so oni zvon dolčnske \>6$\ doma že pred 50-timi letmi kapelo mt\l štero so si okoli 1587. leta dali zozidati. K-dtihovnika piačiJi so tudi vu dobroj meri k coj prihajali, ar je vsaki šalovski seliščar (kmet) 1 kebel silja dkvao dohovniki. Samo li sledi po monošterskoj tfirskoj bitki (1664), gda so tflrci ,,Šall varaš" porobili i pož-gali, od onoga hfpa mao je ,,vsaki seliščar (kmet) poleg nove glihinge davao pol kebJa pienice štrihoma, ali pa žita z-vrekom zmerjeno". V-1627. je IvLnkovič Balaž bio njihov dOhovnik; 1632, so Gtode Gjurija spelali v-diihovnikstva čest; v 1646. je Beys (Bajs) bio tam dflhovnik, ki je odnut na Tišino odišao; v-1649. Bakony Adam, v-1654. Bencik Matjaš; v-1670. Bucheši Stevan so bili dolenski duhovniki. Vsi Luthera vernici i kre granice verostOvajoči bojtivniki. Od naslediivajoči vremenov se je na nikši, znameniteše vrednosti pcd&tkov vretino nemo-goče nameriti. Prelužni hipi so bili te med se-bom se svajuvajfiči i rLzaovleč6či, dvoje f6!e proteštanušov. Začnola se je protireformacia, sil-noga nazapovrnjavanja, preganjanja, mantršnja, mantrnikstva žalostno vremen. — Od 1600. let nasledavajoči 200 let nepretrgnjeno bojUvanje naši očakov za vero i od vere neodločeno na-rodno slobodščino. V>1732. so se i eti začnoli cerkvčo roble-nja tužni časi. Že viie obmenjena hodoška sta-ra, dolčnska i vnoge evangeličanske i kalavin-ske cerkvi so silov vzčte vkra od naši verevrelj, tavo. Brcusson njidva je proso, ka bi nadale pri njima ostao i njima je razložo njegovo žmetno stavo. Ali bojazan njidva je za glfipe napraviln, či sta ovak bar ne bila trdoga srdca\ i sta ga nž štela poslušati; Brousson je mogao gda je veččr gratao hišo ostaviti i dale idti. Komaj ka je odišao, je že Matješ tatn bio; ka bi ga pogledno. Preveč se je razburkao, gda je zvedo, ka se je zgodilo. Na cči je vr-gao svojoj sestri to sramoto, Lr njemi i njego-votni gospodari je preveč na srce bio Brousso-na šorš, ali gda je že pomagati ne mogao, je toga Gospodnovoga slugo na Bože rokč zaviipao. Brcusson je pa blodo eden čas gori-doli po vilicaj, dr je ne znao kama bi se naj obrno. Na konci je najšao eden skriven kot, gde je par vor lehko spao. T6 se je pd vzeo iskat, či bi na kakše formo lehko z varaša voodišao. Ravno se je na ednom vogle vu edno drugo vi-lico šteo obrnoti, gde se je z stršžov najšao, štera je nočno službo vršila vu varaši. ,,Stojl Što je?:< se njemi glasi napr6ti. nEden pdrgar z Nimesa!" odgovori Brousson. ,,Ka iščete tak kesno na vilici ?" pita te vodni k. ,,K ednomi betežniki so me zvalil" }lAha! Vi ste eden zdravnik? Pfistimo ga dečki dale idii!" erčd te oficir i Brcusson je lehko dale šo. Gda je nikakše prilike ne najšao, kak bi mogao z varaša vOpridti, se je pred zor-jov nazšjskrio vu prveši kot, ka bi se prCk dnč-va tam potegno. Tak so minoli dva ali tri dn6-vi, po noča) je pa vedno priliko iskao, kak bi mogao varaš ostaviti. KonČno se njemi je po-srečilo poleg ježuitskoga kloitra eden kanališ najdti, skoz šteroga je njemi mogoče bilo vo z varaša pobegnoti i odidti. Njegovl prijateli Icard i Peyrol, Stere je te mladi Favre opominao, so tak dugo bili skriti pri zaiiipni Judi, dokeč se i njima posrečilo Nimeš ostaviti. Za par mesecov sledi se je Brousson v v Švajci najšao ž njima, kama je ttidi njegova familija za njim prišla. Tej trijč moški so pa 26. junija 1684, kak da bi navzoči bili, osodje-ni i na senyskom pižci — Nimeša — v kžpi — gorobešeni. majuš 20. DUSEVNI LIST Stran 65. stari, pobožni očakov. Vu železnorn (Vaš) va"r-megyovi sta sarno dve vesnici bile vOodločenivi, gde so si naši evang. prehodniki slobodno cer-kev, Šolo i farcf zidali, duhovnika i vučltela me-H, šteri je od matere v fslio ne smeo idti cčr-kevne posle spunjavat: ..Nemeščoo i Cellddmolk vesnid sta bilo. na td voodločenivt. Naši verniki so v-Neaiešč6, šalcvščarje često ttidi v.Celldorriolk hodili vcčrkev reč bo-žo posluhšat, Krisiulovo veččrjo vžlvat, moč i trošt zajitnat. 49 let je trpo fe puložžj. Več dni dtiga i teška pot je bila io, ali očškov naši vrelost je nepoinenkala, — vse težkoče so ob-lšdali i preživeli. Žoiiare, pesmi spevajoč tmed potiivanjem. Vu kaih vesnfce pridoči, so od njl poraenšavani, norčarjenje trpeli, ali z-nevklek-njenov vrelostjov so daie pottivali, naj se z* diihovnov hranov nssitijo i z-d(ihovnov pitvino? ofšvijo svoje vcagajoče dule. Zvontoga so ešče hodili nairare vogrskoga jezika naši vernici v bližiše Zala varniegjovske reforrrsa^uške šrtikulariške cerkvi božo reč po-sluhšaU V tom vr&meni je prlšlo v-navado v-našoj krajini tak zvšni dcrašči hilni boži služb držanje, v-šteri je familie cča kotrig diihovnik bio. S.eto pismo je čteo gori i razlsgao. Cela familia je vkupno popevala i Boga molila. Pred 21-timi letmi — zda že preminoči Toivaj Peter šaiovski vernik je rneni, eti redov pisateli, notri pokazao na edno (akšo slovensko božo službo napisanl zvezek zpripravnimi pesmami i mo litvami. K konccvi v-1781 leti je zišio slobodščine vremen. Blajženoga spomenka II gi Jožef casar je vodao : »Potrpiivosti zrendeluvanje" i tak se je bjajžetieši vremenov zcrja z^svetila na kmič-noj nebi za naše dosta trpeče očd^e. Poleg Trplivostl zrendeliivanja, gde kamči st6 fat«i!ij žele i prosi, tam slobodno c^rkev i šolo poslž-vijo gori, diihovnika i vučilela pozovejo, či do mogOČi z tem hod^če stroške znašaii. Hodoš i fiSie, teda se ešče esi dtieU Do-fTjajnievci z fiiiami navkiip so 16 priliko popad-nole, v-gmajno se združile, c^rk^I i šolezidanja dovoljenje so prosile od oblasli. Na dve !eti, v-1783-tjem, sugustuša 27-ga so od v Požoni stojččega Ndrnestnikstva dovoljenje dobile i da se je 170 familij naišlo, štere so cčrk?i, šole. farofa zidanja, diihovnika i vučltela drždnja strožke na sžbe \zeie, se njim je prošnja dovolila. Nžj prva skrb znova fundšlivane gmajne je bila bože slližbe drž^nje, Ravno letos de 150 letntca držanje prve bože sliižbe hodoške znova fundalivane evang. gmajne, štero so tak duga leta stradali i želeli. — Cčrkvi so ne meli, vkraj vzčto staro cerkev njim je katholičanska cerkev-na obJast nazadati ne šteia, držali sc jo tak tam, gde se njim je na to nžjpnpravneše niesto po-nudilo, držžči se Jezušovi ržčl: »Gde se dvd ali IV. Zda preskočimo edno vremen, približno za dve leti. Proteštantsko vadiiivanjena Francuškom je vedno bole bšlo pregžnjano. Skončanje deputacijs-koga gjUleša v Toufosi se je odvrglo i je sarao ešče včkše preganjanje prineslo za sebom, ar po ni-štern! držčlaj, kak; Dauphine, Vivarais i Lan guedoc je nemirovnost vovdirila i tak so bile za dolipoterenjč trupe posJ^ne. Ti soldaki so se strašno obnašali. Najbole ešče v Vivaralsi, gde so preveč dosta proteštantov vu pekienskom mantranji i osramottivanji vmorili; tak ka je te katholiČanski Intendant DAgaissean, eden zme-ren človek praviti mcgo: to je gjaja na človečo živino, edno rnesšrjenje bilo. Voditeo ti burka-joči v Vivaraisi, eden steri diihovnik, po im^ni Home, je po odavanji vu roke ti pregšnjarov prišo, ki so ga živoga v kolo strli. TQdi v Languedoci se je strašno gcdilo, ar so gmaj-narje, či bar nej oboroženi, ali donok so tal vzeli pri po deputacijskotn gjiileši zravnanoj Božoj s!Gžbi. Trupe so od mesta do mčsta šle i so te krivične štrofale. Nimeš je, — po pobegi voditelov li ,od-ločeni* proteštantov, štere so ti dragonari zaraan iskali — dober čas brezi preganjanja osto i ti wnev6rniw so se že vtipali, ka so se vse nevole rešili, ar so jdlno popustili i začali kre katholi-čancov voziti. Ali ti dragonari so z Languedoca vsigddr biiže k Nimeši prišii i krdleski BEdikt" — vodani 30, iuiijuša 1685, po šterom je vsak-ša proteštanska Boža sliižba prepovedana bila vu oni varašaj, gde je eden pušpek bio, —njim je zadosta odkrito zarazmiti dao, ka se v Ni-meši za čakati ma\ ar je tam tiidi piišpekovo mesto bilo. T6 se je pa vedno bole približšvalo. 22. septembra 1685, edne nedčle popol-dnžvi je celi Nimeš razdraščeni bio. Eden glas se je razšiirjavao, ka Marquis z Montanegre z eden šereg dragonari proti Nimeši raašera. 9Čuo si že ti to ?" pita eden sabo svojega sdseda, ednoga kovača, Jean Olivera, ka vojaki pridejo. Kak de nam koli šlo ? »Žalostno, bogme pridejo Berrot sdsed, škriple te kovač čemerno. MČi nebi bili te pre-klčti ,,nev6rni politikeri", ki vedno med Gospod- Strdn 66. DUSEVNI LIST majuš 20. trije v mojem imeni vkiiper sprčvijo, tam sem jas iildi." David Mihalja, hodoškoga gmajnara giimno je bilo ono mesto, gde so se gmajne prehodni ki k-prvoj božoj službi vkiiper spravili. Tam se je zglasila prva zahv&lncsti pesem k-nebeskomi oči: »To je te dent šteroga je spravo nam Bg. Veselmo se ino se radujmo na njem J" (118. Žolt. 24. v.) Radosti skuze so fekle z oči dosta rnantrani vernikov. Z-vrelim srdcom, z oiol^čimi vfistami diččči Baga ete siobodščfne zahvainosti svčtek. — Sledi je Farkaš Franca (Ori Ferenc) škegjen bio pobožnim vernlkom bože ččsti mesto. Za kratki čas so si tUdi vu Laky Števana osobi dflhovnika zebrali, ki je 1783 novembrs prvoga, kak evang dfihovnlk znčno dOhovnikstva pozvanje z-ednoga deteta krstščenjom i spe)švati znovaporodjene hodoške evang. gmajne materne knjige. Laky Števana skrbnosti, trtidsvnosti ma-mo hvaliti, ka je hodoško gmajno od reforn a tuške cčrkvi odvrno i k-evangeliškoj prikapčo ino orgatmerao, nadigavao gmajnare, da so se združili i gmajno gruntali. V 1786-tom leti je z-hodoške fare odišao. Kama? Je neznano. (Dale) Grehšen človek se gliha z pijancom; prvi se nkaže" za pobožnoga, driigi se ,,drži" za treznoga. nom i Baalom plantajo že bi davno za orožjč prij^li.** ^Pravico maš, sosed, samo ka z tem ne» smimo preveč glasni bidtl," erče te drfigi i medlčtn pazlivo okoli pogl^dne. nKaj, naj dobrovolno dopiistlmo naše žene i čeri vu kloštre zapreti dati, sami sebč pa na gaje odvlečti?* erč^ na dale te kovač. MJas vsakšemi od tej zverin, šteri skoz moji dvžr stopi, z hamrom razbijem glavo !* wBratje 1" kriči eden šoštar od sosedov, ki je ravno zda kcoj prišo. BDrag6nari so ravno pri varaški vratsj. Vu zadnji dnevaj so strašno mogli vderjati. Pršvijo, ka so ludstvi žerjavo vogelje vu rok^ zvezali; ednomi moškomi so žerjavi loj vu oči kvapili, ka je oslepno; gvtišno raerjč v tom." wTe zverine !* vsečč njemi vu reč te kovač ptstnico stisk^vajoči. »1 ednomi drfigomi," nadaljava te šoštar wso piikšeni prah vu vflha sipal! i tč vužgali." BStrašno!" zakriči te sabo i ešče drugi, ki VERA*> (Z-Francuškoga poslala Flisar Irenka, rodjena na Vaneči.) Gdakoli si dcmo zmislim, Vsigddr v-duhi cerkcv vidim, Roke na molitev denem I proti nčbi se zglednetn. Či setn fcar puna žalosti, Gdate lfl raam tal v-radosti, Občfitim prav. ka je vera, Štera rni živlenje pela. Oh, kak rada sem v-toj verf, Za štero so nsm očacl Telko mantre pretrpeli, Preganjanja vo prestaJi, Dokeč so nje slobodščino I ev'gerjcma istino Z-krvnim bojorn obarvali, Njej sfaien fundament djaiL Bojdi veke blagoslovlen Očakov spomenek dičen! Hvala Bogi nebeskomi lao Sini njegovomi, *) Z-daleč zemle nam poslano eto pesmico v-na-šem listi čtitelom obvžstimo, v-štero je odzgora popisa-na naše vere vrela devojka svojega srdca misli vlejala i štera med tiihinskiml vereliidmi živoča, kako jelen,že-lfi hladne vodč vretino. (Red.) so se z časom okoli toga pripoveddvajSčega šoštra znabralt i jajvkati začnoli. wJa, prijatelje, tej so na vse pripravJeni", erčč na dale te šoštar. »Ednomi pavri so glayo med kolčna zvezali i t€, eden kolek skoz po-tegnoH i so ga tak kobacali pred sebom, kak edno kruglo. Žene i dekline so na najsramot-nejšo formo bantUvali: Ja, od toga se guči, ka so vu St. Hlpoliti edno malo dekličko na tak nesramno bantiivali, ka je mrla." wStrašno ! Vrajže ! Nej človeče! Zverinsko!" krlčijo vsevkiiper Žene si začajo rok^ treti i se jokati. Moški z kmičntm pogledom gledajoeden na drugoga; ka bi naj činoli ? wNej je nam to bogše," skriči končno te kovač, »či od orožja spadnemo, kak pa da bi nas naše portišene kuče pokopale i da mi te naše njitn tapiistili brezi toga, kaj bi proti stanoli ?« „0 bi nis nej tak malo bilfi, bi pravico mčo," erče premišleno te sabo. wKaj, Malo 1* odgovori te kovač v čemerdj razburjeni. »Či se ti za t?oje na smrt niantrati mdjus 20. DUSEVNI LIST Stran 67. Ka sta svčt' materecčrkvi Ne dopfistila zničiti: Tak, da dnesdčn že slobodno Vu božoj hiži molirao, BogL vu dfihi dičimo ; Nebes stezo prav poznamo, Po šteroj v-nčbo pridenio. Od tč vere navdiišena I vu srdci pobfidjena, Si dve roke vkiiper denem, Moleč se na nčbo zglčdnem: — Daj mi, raoj Bog, tvojga duha, Da k-tcj veri nebom tuha, Naj znam za njo aldfivati, Za nje volo križ zn&šati, Ar se li tak mam viipati Vu tvoj nebeski dom pridti! ..Delajmo, dofteč je den..." Dostakr&t sem si premišl&?o obri toga, ka bode z našov decov, štera vezdaj gorirastčjo brezi toga, ka bi se lehko navčili naše lepe cerke^ne pesmi. Verske šole zakon ne pozna več. Vu pr-veše verske šole hodjjo zda deca drfigoga vad-liivanja tiidi. Prvle so vučitelji poleg svetske tfidi naše verske pesmi včili. Zda pa za volo razne vere dece nikak nej mogoSe med včenjorn včiti tiidi verske pesmi. Tista kratka vorica vu šoli, katera je določena za včenjč verevadiflvanja, je itak prem&ia samo že za razkladanje. Odkec pa nšj vzememo vreroen za pope-vanje ? Kak si naj zato pomagajmo ? Ka bode z našov ^popevajočov gmajnov" t^, gda premicžjo one kotrige, štere poznajo na-še lepe cerkevne pesmi ino prido na njihovo mesto oni mladi, ki zdaj rasl^jo gori, brezi znšnja cerk. pesmi. Skrb za prišestnost mi je silila pero v ro-ke! Dugo sam si premišlavo, dokeč sam prišo do edne ideje. Mislim, da sani najšao pravo pot, štera pela k etomi cšli. Tž pot je prosta, ne žele drfigo. kak malo liibezni do vere ino malo truda. Na Vas sam si mislo, mcji raladli kolegi — kantorje! Dobro znam, ka prl nas vsaki kšntor včini svojo dužnost. Nemamo niti edncga ne, ki bi zanemarno spuno na njega zavfipano č^st. Ali difigi csjti druga dela nalšgajo nait«. Zato z lubčznostjov se obračarn k našim gosp. kdntorom z sled^čov prošnjov: Naj bi zbrali deco, vsakl vu svojoj gmajni eden d6n vu kšdni v šolo, ali cerkev, gde bi včili deco na naše lepe cerk. pcsmi. Znara dobro, ka ništerna deca daleč so od cerkvi; ali či so prple lehko hodžli vsški den v ,,versko šolo," daš, lehko napraviš, ali jas nemam volo na to!K Na to je šteo te kovšč vu čemeraj oditi. či se je ednok svado, se je lehko čakalo od njega, ka v čemeraj ž njegovov strašnov močjov nej sarao ednoga buje, tak de se brano. Ali t(> je tucli gvušno bilo, ka zt^m ni svojoj familiji, ni vadliivanji nede na hasek, kx konSno njega donok bujejo i srd ti vojakov de po tem sa-mo vdkši. Tak ga je začno te šoštar nagučavati, ki je toga kovača najbogši prijatel bio: ,,Jean, boj dOnok čeden! Nej si čuo, ka so vojaki že vu varaši? Nika nede poraagalo, či protistdneš. Mi je satno razdraždžimo i \b se nam Bog naj smilfije." »Morebidti, ka pravfco maš, Anton," odgo-vori te kovač stanovši. Ešče je na dale gučo, ali na ednok so samo v proteštantskoj cčrkvi začnoli k Božoj siužbi zvoniti. Vsakši je občuto, ka se morebidti zda obslednjim drži odkrita Bo-ža služba vu Nimeši i vsi so se paščili zvona glasi bogati. Za malo se je vidlo, ka od vs&kše strani se ti verniki vu cčrkev paščijo. C^rkev je bila nakldčeno puna. Cheyron farar je predgo, eden od ti dva diihovnika, šteriva sta z ..politiker?" držala i za-to se njima do etimao v Nimesi nikaj nej zgo-dilo. Znao je, ka so obslednjim prišli vkuper i ka de ta cerkev po etom toga na veke zapre-ta. On sam je bio navdašeni i njegova predga je do srca šla; vsi so bili do duše genjeni. Eš-če oni, ki so k tim nodl6čenim" slišHi, so po-zabili, ka je Cheyron do etimao s njihovim pro-tivnikom vleko i ž njimi držo; tak srčna je bi-la njegova predga i svedostvo djšnje. I na kon-ci je skričo: »Prvle, kak bi pa z ete predgance na veke doliodišo, vatn povein, ka sam vam vedno to istino pravo i nazveščavo. Za volo toga Gos-podna zovčm za svedoka, pred šteroga mogoče ešče dnes stopim, ar smrt nam je obri naše gl&-ve. Ali, oh ovce Izraela, štere je on na mčne zavOpo, ka naj pov^tn od vas tomi duševnomi glšvnomi pastčri ? Či de rae pito: Ka si napra-vo z tvoje črede? Naj njemi povem: Ona me Stran 68. DOSEVNI LIST majuš 20. zakaj bi zda nej lehko v kedni ednok hodili v ,,versko cerkev" ? Če bi med gosp. kantorom eden ali drugi na dela?en den zapcslen bio, naj bi se včenje vršilo v r.edelo. Od samoga sebe se razmi, ka moje pred Idganje ]e samo za one gospode kantore, ki ne-raajo mogoče druge poti k etomi cili. Z&to prosim gospode kantore, naj ne šaj-nalivajo vu kčdni edno ali dve vori. Zahvžlnost za triid od stiani dece. poštiivanje od strani sta-rišov ino dLr Nebeskoga Oče nfgdar voneos-tane. — Eden prvešl kdntor-vučitel. MislL Kak evangeličanec sam naj obprvim člo-vek; kak človek sam naj obprvizi) evangeličanec, Z viist lehko mrzeo ino topeo liift pusti-mo; prispodobno lehko molimo ino prekli- njamo. ¦ ¦..'¦ * * * Či dobro včinimo, se h^alimo, či pagreh-šimo — »iučimo; ne je to preobmjeno? * * * Tovaj po ,,noči" kradne, po dnčn spi. Grehšnik po ,,dn6vi8' grehši, po noči spi. Materinski dčn. Preminočo nedelo, tnijuša 14-ga je držani materinskš ččn. T6 je spomenek, asi sj svčtek niaterinskoga dneva, šteri se vsško leto zšto dr-ži, naj se spomenemo z-naše drage matere i v-srdci brezi vse drflge skrbi pon6yfmo i pretniš-Išvamo si na ona dobra, štera so naše mile matere činiie i činijo z-svojov decov. Oh matet^ vernost, — globsa je, kak morje I njčna iubezen višiša od nebe; Prepadai se neba, zemla nas zasipli, Oh lubl^na mati! Ti si i tani z-nami. Srečni ste, ki ešče mater v-žitki mšte, Kiišfljte nje rokč, v poštenje jo držte; BlagosJdvlajte jo, šterini je že v-zemli, Ar se ona i tam v-grobi za vas moii! (Šanths Karoly.) Vido sem »Mater dolorosaut (Matere bole zen kdzafočo sliko, kep), štero je najlepši člo-veči simboiurrs, ar njega misel vso materno bo-lezen i trplenje k&le i zato je pun dike i.^v^U. I vsdka tuati je edna-edna: i}Mater dolorosau\ Materinski den je ne samo dobrote, nego tiidi z-ednim bolezni posvetšeni den. Matere vi-siko poštiivanje je od vekivekoma sveto bilo, šr je čJovek vu vsakom vreffleni občiito mater-sko ltibčzen i nje gorialdfivanje. je ostšvila? Ah pris^gnite rtii, ka vi Gospodni Jezus Kristuši vorni csfanete I" ,,Pris6gamo!" kriči ce!o spravlšče jočič i rok6 proti nebi zdignovši. Preveč navdušeni so šli ti liidj^ dorno. Med njimi je bio tudi eden m!šdi čiovek i edna mla-da deklina, šteriva sta si preveč dosta zgučdvala. ,,Či bi mama eto Božo službo doživelal" erče ta deklina ž skuznatnimi očatnf, .»bi se pre-več raduvala!" ,,T6 je istinas Lizika," odgovori te rnlade-nec. ,,Ali vu tnera doraovini je bogše, kak pa eti na zemli. Jas se bojim, kaj bi naša radost kratka bila." ,,Zakaj, Pierre ?" pita ta deklina. ,,T6 je nikaj drfigoga," erč^ njej brat, ,,eti vu cčrkvi med verebrati vadliivati Gospon Je-zuša, kak pa pred Marquis Montanegreom med vojški. Vu krštkotn, mogoče ešče vtitro se po-kaže, ka je pšenica i ka so pleve.u Te mladenec si je začao premišišvati i ta deklina je ttidi brezi reči šla ž njim. Končno na novo erč^: , Lizika, ti ešče dnes ostdvfš Nimeš I" ,,Jas, ostaviti Nimeš?:i erče ta deklina čii-diivajoč. ..Kania pa naj idem?" ,,V Š'ajc!" erčž Pierre mirovno. „1 ti Pierre?" ga pita sestra. ,,Jas eti ostanem! Jas nemrem vadliivanje i brate moje zda vu nevoli ostaviti." ,,Te jas ttidi ne idem, Pierre!" odgovori ta sestra i ga za roko primle, tak da bi ga nej šte-la več od sebe pflstiti. ,.Jas nemam od mamine smrti nikoga zvon tčbe, Pierre, ne želi mi, kaj bi te ostavila. Gde boš 0, tam bom i jas tudi," Pierre je eden čas poslušo i tč je nadaljž-vao: ,, Jas nemam nndra, či te eti pustirn. Zmisli si samo na sramotno prisiljavanje, štero vojaki delajo pri oni hišaj, kama so kvarterani. Tiidi mi dobimo vojake i tebe tiidi banttivali bodejo. i te te jas ne bom mogo braniti." Lizika je bleda postanola i se z&čala vu teli trositi. ,,Končno," erčč kcoj Pierre, ,,ti ne ostane drugo; ali katholičanska postanoti, ali . . . u ,,T6 ne včinim nigdar," vseče na to ta deklina. (Dale.) ftidjuš 20. DUSEVNI LlSf Strdn 6$. Mati je ona osoba, štera vsigdar dava, — dete, ono samo jemlč. Poleg edne zhodne pri-povOsti blajženo jedino li on vmerje, ki do svo-je smrti vstgdar deci samo dati ina i nesrečen je tist«, šteroga na starost deca hra*nijo. — Mati za deco živč i za nje volo jeste. Nj^ žitek }e nepretrgnjena slflžba za svoje decč. Nega tak velikoga pošluvanja, štero bi za-dosta bilo za matersko liibeznost i skrbnost. Pri zhodni narodaj, itere mi za barbdre tnamo ŠegC držati, je dosta globša mater lubčzen i po-štOvanje, kak prf zžbodni, kulturni i kiivoga morala, materainost zganjajoči europancaj. Pa se iri radi z krštčanstvom preštimdvamo, one pa z-poganstvom zametavamo i norčarimo. Bogme je zadosta žalostno, kaj prinas z-najgniisnišim preklinjanjem, z ružnim govorenjem prikapčenim nepošttivanjero, z nepristojnim, sratnotnim znaia-njem žalosiijo, blšznijo i zametavajo ništerni ctroci svoje matere. Kak tužno, kak nekrstčan-sko delo je, da nagosti moretno kebzOvati, ka ništerna deca svoje obstarane stariše nakeliko odurjava, razlšča, zametava, v-svaji i v-tožbisto-ji žnjimi, nezmisli si na to, ka svet ne stariše, nego njd obsodi i kak teški račun bode ednOk davala pred vseznajočim nebeskim sodcom. Tak se vldi, da bi nikša betežna nagibnost vodila i ladala vu nArcdaj, naj to nšjbole svčto oskru-nijo i bJdtijo. — Boga preklinjanje so nfgda z-smrtnov kaštigov kaštigali, toga vreden bi bio on sin, ona či tiidi, šteri kunejo i nepošiiijejo svoje tnaterč. Edna francuška heicegojca, štere deca i vnuki so nje zadosta skrbl spravlali, kak čedna ženska je pravlc, ka je vsaka matl sirota l ml-liivanja vršdna, dr vsdka skrb, baje, decl iitka vsa trplenja, zmenkanja l bina je njenoga trdpa-jočega srdcd bremen. Či se je že la hercegojca za nesrečno dr-zala zato, ka je mati, za kakšo ma sebe držaii edna sirotna mati, 5r nemre svojoj deci to naj-bole potrčbno i dobro spraviti?! I kelko mater jeste, štere ni zaloša kruha nemrejo svojoj deci dati. Matere, štere so žitek dald i žitek želejo obarvati, štere bi svoj žitek srdcž aldtivale gori, naj svojega poroda žitek obarjejo. Na tžkše tnatere si ztnislimo na materski den. T6 den je sirotnaitva, nevole, siikešine, najvekšega satnogasebč gorialdOvanja sv^ti dčn. Šteroga itnč či je glih ne z-rdččimi literami vu kalendariji oznanjeni, donok pa svčtešnji more bidti. Dobrotivnosti, dobro činenja ludi i diiš rešitela svčtek ma bidti. Na materski d€n se spomeni vsdki z svoje, lastivne raatere. Spomeni se z-oni vnogi dobrot, z-oni nezračunani svekli noči, v-šteri je ober te be verostuvala, tebi prikazaia i z tebom činila. Pašči se na pomoč bidti vu siikešini bodočim materam. Či boš tak činio, teda tak bodeš ^flto, ka vse t6 svojoj materi činii i njej brišeš doli z oči britke sku?e. Tak bode materinski džn blaženi d&n i mfr davajoCi sv^tek! F. J. »azločni mali glasi. Radosti glks, nTi pa, Gospodin B6g, si milostiven i smileni i dugotrplivi, velike dobrd-te i vernosti." (Zolt. 86, 15) Moravci. Aprila 23 ga je lepi dLn zhajao na moravsko faro. Toga dneva je bila konfir-macija dece. Konf rmalivani je bilo 19 dece, 6 dečkov i 13 deklic. Pri etoj priliki so tfldi deca živela z Kristušovov sv. večerjov pred očmi cčle gmane. Deca so že pri včenjC- velko navdiiie-nost pokazala i pred celov gmanov so lepd po-svedočila, ka dobro poznajo glžvna včenja sv. vere naše evang. krščanske. — I na*j se deca vu njihovom celom žitki nespozabijo z toga njiho-voga lepoga dneva, za toga volo ji je morav-sko evang. žensko driištvo i graana z lepimi spomenka listami i z Novim Zakonom obdarfi-vala. Puna je bila cčrkev pri toj priliki — Po konfirmdc ji so deca pozvdna b la na obed k šolskomi upraviteli i kantori moravske fare, g. Škalič Dežoji. Turobni glasi iz Go nje Slavečke ev. fare. Ostavile ste nžs zšdnji mesec: Marc. 23-ga vd. Makovec Ana, roj. Bokan h Svdtoga jUrja vu 88 leti starosti i Celec Marija, roj. Šeruga z Dol. Slaveč vu 55 leti starosti. — Naj mata etivi vopreminočivi sladtek grobski s6n i blaženo go-ristanenje! Ti naz&jostanjeni naj si počinčjo vu Božem ravnanji! Naskori na pSvidOnje! Oornja Slaveča. Po zlštoj knigi so daifl-vali na našo cerkev sledčči: Prosič Oskžr z tuv. Boreča 20 D, Gaberšek Franc, ftn. podpredgled-nik z tuv. Kuzma 30 D, Sapač Štefan z tuv. Stari Beznovcl 20 D, Sinlc Koloman z ttiv. Stari Beznovci 20 D, Lepoša Ivan z tiiv. Polana 20 I), Pavel Koloman z tuv. Polana 20 D, Kočar Marija Sotina 20 Din. — Hvžla za te lepe dare Štrdn 70. DOŠEVNI LIST majuš 20. tim darovnikom 1 Prosimo nadale dare na cdr-kev! — Kovdtš diih. Apače. Na našem komaj več kak edno le-to starom brfitivi se je.ti grobov 6sma gomila zdfgnola. 31. marca 1933, smo na večni počinek tesprevodlli z Ščavnice Bšnfi Jožef 71 let staro-ga starca. Pokojni so se velikomi poštuvanji ra dflvali med nami. Z lčpim taljemšnjem brezi raz-ločka na verovadluvanje i narodnost se je vršo sprfcvod.na šterom sta Lic. Goschenhoffer radgon-ski farar i Kerčmdr Zoltan predgar držala žalnigo-vor i slobod. Boži n;dr naj bode z titn pokojnim! KonHrm&cija na Gor. Slaveči. Aprila 23-ga, na Belo nedelo, je bila letošnja osvetna kon-firmžcija decč v Gor. Slavečkoj cerkvi. Konfir-m&livani je bilo i živelo obprvirn z Kristušovov sv. veččrjov 52 decč, 29 dečkov i 23 deklic. Du-hovnik so pčleg Epišt. I. Janoša 2, 24-28. po-zdravlali to deco. So njim pripovedčvali, ka njim na pamet pride, kak so ednok oni sfa'i pri sv. oltari, kak zda (a deca, živdči obprvim z sv. ve-f črjov Gospodnovov. Ali od tistcga dneva je že dosta vretnena dojpreteklo, z kem bole se pri-bližavamo k-dnčvaj naše starostl, z-lčm bole previdimo i spoznamo, ka li nedužnost i srčna čistoča obarjeta vu nami vezdašnji i večen mir. So prosili, naj ostanejo ta deca vu Jezuši i vu Jezušovoj čistoj vori i naj Ifibijo i poštujejo vse Ifidi tak, kak so se z sv. nšvuka navčili i kak je Jezuš peldo nihao nam, ali obervsega naj os-tanejo vu vsškom vremeni vu našoj evangeli-čanskoj vttri, štero so spoznali. Jezus naj bcde toj deci vse, tak vu žitki, kak vu smrti njihovoj, Jezuša čista vOra naj sprevaja njih prek vu tisto jakšo domovino, kama je On gori šo nam vsem mesto spršvlat. - Deca so napredali Lutherov žltek i so lepe pripravne veržuše pravli. Naj te lepi &€n tak deci, kak roditelotn nepozaVleni ostane! Konfirmanduške so dobili lepe spomen-ka liste. Konfirmanduške so aldiivali toga hipa na našo cčrkev 153 Din. Po božoj slfižbi je offert. držano na G. A. drfištvo, notri je prišlo 30'50 Din. Gor. Slavečka nova cžrkev je z-ver-niktni nabito puna bila te hip. Dosta vernikov je priilo z-sosedni far tudi glčdat ete lOpi, ne vsakden^šnji osvetek. Dhri n« DijaSki dom Z-Pertoča g. Obal Jen6 mlinar so dva pinta tikvenoga olija, z Puco-nec KGhar Franc (Bencak) 10 D, Kovštš Franc trg. Puconci 50 D, Melin Stevan Bodonci 25 D. darOvali. Srdčna hvala. — Z- Binkovec (Štajarsko) Marija Sv&tec je na nesprhlivi venec na svoje v- Ššlovci vu Bogi včpreminoče sestre Svetec Eve sp6menek na dijaški dom 50 dfn&rov dariivala. Po-božnoj daritelkinji želemo Boži blagoslov, toj pre-minočoj pa mlroven počinek do pavidOnja. Na DHševnoga Hsta goridržanje so gospa Bdčojca z-Sobote 10 dinarov, g. Kovatš Šfevan senior 100 dindrov, Szapacs Jšnoš Lemerje 10 din, Zrinski Števan Moščanci 2 din, Kcn&ts Franc trg. Puconci 50 din, Melin Štefan Bodonci 25 din dariivali. Topla hvaia pobcžnim daritelom! Gornja Slaveče. Našo novo cerkev so gor. slavečke vrle dekline znovič goriokinčale, kak vsako leto td včinijo fžkšsga hipa pred sv^tka-tni. Z \em so Bogi i našim vemikom prijetno delo včinile i peldo pokazale deklinam zvonski vesnic, naj diflgoč 6ne tiidi hitijo z djLnjom po-svedočiti, ka lfibijo svojo vero i prebivLIišče hi-že Bože ! Turobni giasi. Odgovornoga reditela Du-ševnoga Lista, Flisar Janoša, skrbnika Diačkoga Doma, je palik prevelika žalost dosegnola. Apriia 19 ga je nanagli mro njihov jedini vnfik, ml. Šarkany Franc, ki bi za edno malo včnav-čeni zdravnik. meo bidti. — Aprila 27 ga se je rešo vse zemelske nevole Ktilič Šandor kmet v Pužavci, star 55 let. Pretrpo je grozncsti sve-tovne bojne i mantre rusoskoga vlovlenikstva. Pužavski ogengasilcov načelnik je bio. — Ne-zgovoren vdarec je dosegno Rutnič J6žefa v Moržvci, ki je maj. 7 ga zgfiba svojo verno tu-varišico, roj. Lipič Ano, staro 40 let. — Naj trajo eti v5premin6Či sladtek giobski sen i bla-ženo gorstanenje! Pošta. H. D, Tlšina. Vaša plsma i objave smo prejeli, ali Vašega želenja nemoremo spu-niti, ix vu našem verskom listi neščcmo nikoga zbantiivati; celo da Vi poprek dosta svoji ve-redomanji šččte naednok obsoditi. Nikaj pa ese zamerkamo. Resan edno najvčkšc vard^vanje za nas je to, či od drfigi Ifidi moremo trpeti. Ali jeli je nam ne pokazao sveklo peldo na to Je zuš? Nediižno i donok je trpo vsa dobrovoltio. Znas pa vendar ni eden netrpi sploh nedužno. K-tem bole znšjmo miičati i vu znžnosti svoje nedužnosti na tisto gledoč, z kem nas razlačajo, moliti se za naše ošpotavce. Eto edno pa ne-pozabte: či eden evangeličanec med drugimi vernikmi živč, te posebno vse tnore doprinesti, naj tam s?ojemi vadliivanji čast spršvi. Na stra-ži je, zšto od njegove vernosti dosta visi. Pdl-da je, na štero bi se vnugi radi zglednoli ino jo nasleduvaii. Či so naši evangeliČAni — kak majuš 20. DUŠEVNI LIST Strdn 71. pišete - ne tak pobožni i vOrni, trbelo bi Vam večkrdt med nje idti, žnjimi biblijske vore dr-žati i je tak povodjavati k-včkšoj pobožncsti i k lepšemi krstšanskomi živlenji. Či naii verniki nehod?jo tak radi vu cerkev: dajte njim priliko, da se z Vami lehko srečajo večkidt po nedelaj, da skopno bodte šli yu našo cčrkev. T6 vlečeča pelda bode i z takšim cponašanjem nžjleže i zaslalno zaštopate vflsta vaši ogrizivcoy. Z ve rebratinskov liibčznostjoy. (Red.) Razločna vadltivavja Giavna i najbole razšurjena vadiiivdnja so: 1) krstšansko, 2) ži dovsko, 3) mohamedatisko i 4) pogansko. Žido-vov je dnesdčn na c&loj zemii 12 milio. Z krsiša-nov je 273 milio rim. katolikov, 120 mslio pravo-slavov i 177 milio protestantov. Mohamedanov je 240 tnilio i poganov vsevkiip ešče 820 milio. Tak je krstšanov vsevktip 570 milionov, nžkrstša-novpal072 miliona. Z vsč prebiv&lcov sveta je do etimao tak že eden dober tretjitao krstšanski. Dari na D.-Lendavsko evang. cčrkev. Hodoška gmajna — ves Hodoš: N. N. 35 D; Heiner G6za diih., Verteš Aladai vučit., 15-15 D; Abraham Vilmoš, Fenjveš Karol vkop. vučit., E6ry Jeno kurštor, Peilschmidt Jožef, Kerčraar Mihil, Jonaš N., Bakoš J6žef 10-10 D; K6nje Ferenc, Šimon Vince, Sočak Peter, Da?id Šan-dor, Sakonji Miri, Breskoč Lajošova, Rosler J6žef, Kerčmžr Štefan, Laco Mihal, Laco G&~ bor, Romšn Ddniel, Abrahdtn Dežo, Orban La-još 5 5 D; Abraham Jdnoš 6 D; Kerčmdr Mihal, Romdn Gabor, K6nje Lajoš, Balla Jano$, Vapa Julija carinik, Šebek Šindor 4—4 D; Abraham Šandor, KerčtrLr Ivan, Konje Gjula, Abrahžm ErnS, Koller Karol, Abraham Ferenc, Tamaška Gy6rgy, Abrahžm Šandor 3-3 D; Kerčmar Sidi, Konje Mihžl, Žoldoš Jožef, For-jžn J6žef, Toth Gabcrova, E6ry Geza, Laco Iren, Abraham Sidi, Nagy Farkaš, Šebek Jeno, Pdatek Mihal, Konje Endre, N. N., Avaš J6žef; Šebek Kalmdn, Abraham Lajoš, Abrahšm Šan-dor (Gjura) 2-2 D; Šanca Šandor, R6ka Gju-la, David J6žef, Krajca~r Ššndor, Pšthi Lajoš, KSnje Arpad, Kardoš J6zef, David Kalman, Ko-can J6žef, Jeneše Danlel 1 — 1 Din. Vsevkuper 345 Din. — Poberača sta bila E6ry Jeno i Peilschmidt J6žcf. Vbs Šdlovcl: Makari Alad^r vuČit. 50 D; Šalovska fil. gmajna 12 D; Krajcžr Mžrija (Bu-dinci), Tibola Ana (V. Dolenci), Varga Julija, Števančec Rudolf r. k. vučit., Tolvaj Janoš (4), Tolvaj J6žef (3), Berke KLrol 10-10 D; Barba-rič Actem 6 D; Berke Fšna 88, Svčtec Mikloš (84) 5-5 D; Lepoša Gy6rgy (95), David Vogel (57)4 4 D; Herceg Vice, Berke J6žef (132), Abraham Janoš (9), Abraham MikI6š, Lepoša Ana (92), Lepoša Marija (87) 2-2 Din.> Vsevkfiper 170 Din. Poberač Abrab^m Jčžef. Ves Krplivnik: Lukžč Peter, iiari JFerenc 5 -5 D; Buki Gjula 3 D; Jeneše Lajoš, Kovač Ferenc 2-2 D; Balog Balint 1 D. — Vsevkii-per 18 Din. Poberšča Lukžč Peter i Konje Gžza. V Hodoškoj rnšloj gmajni je tak vsevkiiper 533 Din. liibčzni darov prišio vkuper na našo cerkev. Gospodin Bog naj -stokiatnim blagoslo-vom povrne trud vrlim pobdračom i dobroduš-nrtn daritelom! SK. XIII. Alfonza dvorski pop i spo-vedavajoči oča je ostavo rimsko cčrkev, naj Kristušovoga evangelioma glasitel bo-de, med voodseljenimi španjolskimi domo-vinčarmi svoji. 11,886,220 faiatov Biblije, dotično Novoga Zdkona je razširilo po celom sveti v 1932-tom Angleško i ZvOnešnje Biblij-sko Drtištvo. Sedem i po milio faldtov je razširilo tisti 1150 kolportdrbv, šteri vno-gokrdt med najveksimi teždvami delajo, vnogokr^t na sploh neobhodjeni prestoraj. Eden ž nji je med tibetičarmi delao prek 3 mesecov, truč," ka je y Tibet prepove-dano notristopiti. Več ji je hodilo vu Ma-rokki, Australiji, v Španjolskom brsagi, — gde od revolucije mao dosta v^kšo giba-jočo slobodščino majo. Li Rusija je sploh zapreta za eto delo. Francuzkiorsag. Ne davno je mro v Parisi Bach Henrik, pušpek francuski evangeličanov. Vu Franciji dnes 370,000 evangeličanov jeste. T6 je vsegaveč malo med dosta milio katoličanami, zdtp je tež-ko gorinajdti našim tam si kriih iskajočim delavcom evang. cčrkev, gde bi z krfihom za dtišo svojo tudi lehko živeli. To slednie želenie« Milika je preveč obetežala. Zdravnik je goridao vupanje, ka bi jo od stnrti rešiti tnogo i je tim roditelom ovado, ka njihova či že sa-mo krdtek čas ma za živeti. Krštek čas, po šte-rora de ostaviti mogla svoje roditele, štere .%, Strdn 72. DUŠEVNI LIST mdjuš 20. Sprotolešnje vrdčenje. Čioveče telo trbe od časa do časa očistlti od nepofrčbni, teli škodlivi dugotanj. flfljje, OŽiVdvajdČB moči njemi trbe dati, naj ga zdravoga i žilavoga či~ nifno Za to je najbole ppIppaVllBŠB, tfilo z ,Planinka" zdravilnim čdjom vržSti, &eri je z nšjbogšega planln-Stiop ccetja napravkni. Edno dugoletno probanje nam svedoči, ka je .Planinka" zdravilni ča"j, šteri vu sebi voa dobra i vSzprobana na zdravje hasnovita vrastva, je najbogšl i jedini pegulator za čištenje I panovlenje fervl. BPlaninKa" zdravilm 8 pakov za 140 D, 12 pakov za 190 D. Reg. br. 1. 349. od 6/VII. 1932. MR.BAHOVEC .PUNINKA X 0 IAVIIHI CA7. tak preveč lubila i vse ka nje je k srci bilo pri-raščeno; prijatelce, hiio, ograček i. t. d. T6 je preveč dres^lno i vi te si zagviišno mislili, ka bi nje ne bilo slobodno ovaditi, ka nega za njo več pomoči, ka de v kratkom mreti mogla. Aii Milika je znaia vse i či bar ka je ešče samo 14 let bila.stsra, se je ne bojala smrti, ne, ra-dtivaja se je na to bdgšo i lepšo domovino tam tia uisini, gde k jezuši lehko pride. Njena mati, ki je ššma edna vučenica Jezušova bila, jo je pri cajti k Njemi pripelala, k Jezuši, grešnikov odkfi piteli i sta se obe veselile, ka se pri Jezuši pa vkflpnšjdete. Ali eden je to veselje ne zarazmo i je ne vzeo \k\ vu njem. I t6 je Milike oča bio. On se je vedno na strkn držao, či je mati z Milikov sv. pismo čtela, ali sta pobožne pesmi popevale. Njemi ]e vad!fiva"nje i Boža reč nž povoli bila. Ali gda je M!lžka vedno bole staba gratšdvala i po doktora recaj de naskori mreti mogla, ga je za preveč nesrečnoga činilo. Na eden vččar je to dolzahajajoče sunce lepše sijalo, kak je pa drOgoč na\šdo melo na Milike betežno postelo. Mati njena je pri posteli sedela, ar je ta deklička ib d6n preveč trpela od bet^ga. Obino-la je to ččr i je z vsov liibčznostjov poskiisila to trpččo deklino spoiuiriti i trdštati. Ali to so ne telovne bolečine bM, štere so jo na telko mantrale, ka je naednok samo z bojaznostjov napunjena goriskričala: „0, papa, papa, či bite jas ednok moliti ču'a, tč bi z veseljom mrla 1* Nišče je ne vzeo na pamet, ka so se dveri na hiši tiho goriodprle i ka je te oča že dober čas za dverami poslfihšao. Te z strahom napu-njeni glas njegove ltib!^ae č^ri njemi |e do srd-ca prišao; ne se je mogao na duže zadrž&zati. Ka so prošnje njegove žen^ ne mogle doprinesti, to je napravo B6g, po g'5si toga mčrajočega deteta. Eoiilije želenje se je spunilo i za edno par minut sledi je vu blajženom občiitenji zaprla doli oči svoje na večni sen i diišica se nje pa proti n6bi zdignola. Tiidi oč€ molitev se je po-sluhnola, najšo je Jezuša za svojega Zveliči-tela i tedva oba roditela sta potroštaniva čaka-la na ono vremen, gda se pa vsi trije pri Jezuii gorinajdejo, gde se njim ncde trbelo nigdar več ločiti. Silvanus. Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.