klUilss
gjatem * giptovfsf
Fusameima Številk* 19 tis
v rr..
J 4>
■ Y% U
o6e£
IZDATA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE.
Dogodki
prihodnjo g a trdna
Pričetek olimpijskih iger v Oslu
V Ljubljani, dne fi. februarja 1952
FIZKULTURNI TEDNIK
Pismo Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije
0 STANJU IN NALOGAH V FIZKULTURI
Na podlagi d»la republiških Iromi-Nj, ki So pregled? le stanje v fiz Kulturnih organizacijah, je CK Kp,j na Posvetu s predstavniki fizkulturnih °?ganizacij in sveta za kulturo in znanost po analizi stanja v fizku.J turnih organizacijah in zavedajoč se njihovega velikega pomena za fizični *'*uvoj mladine in za telesno vzgojo ljudstva sploh, ustanovil partijsko komisijo, ki je proučila probleme fizkulture v celoti in ugotovila, da so v razvoju fizkulture doseženi gotovi uspehi zlasti pri nekaterih športnih Panogah. Mnoge športne panoge, ki so htle pri nas šele v razvoju oz, jih Pred vojno sploh ni bilo, so se razvile ne samo po številu, temveč so tudi v svojem kvalitetnem vzponu dosegle velik napredek. To dokazu-3e;;o ne samo rezultati s tekmovanj v državi, marveč tudi rezultati, doseženi na mednarodnih tekmovanjih * slovečimi športniki in klubi.
Ce ocenjujemo stanje v fizkutluri tudi. z gledišča telesne vzgoje ljudstva in mladine, moramo ugotoviti, da je Ue zadovoljivo. Negativni pojavi, kakor neprincipielnost, klubaštvo, ki se 3* že precej razširilo, razsipanje denarja za mnoga nepotrebna tekmovanja. stremljenje po profesionalizmu, trošenje društvenega denarja, darovanega od nekaterih organov oblasti, Podjetij ali sindikalnih organizacij, ne morda za razvoj množičnosti, temveč posamezne klube in »športne zvezde« itd., vpliv raznih nepvijateljskih elementov v fizkulturnih organizacijah. forumih in športnem tisku, pojavi malomeščanstva in šovinističnih Upadov so vzroka da smo v telesni
vzgoji ljudstva dosegli mnogo manj kakor simo mogli in morali doseči.
K takemu stanju so prispevali tudi nezadostna skrb in slab vpliv Ljudske mladine v fizkulturnih organizacijah omalovaževanje pomena fizkulture v šolah premajhna skrb organov ljudske oblasti za razvoj množične fizkulture, kakor tudi razne organizacijske slabosti.
Neža do vol ju joč emu stanju v !'i/.kulturi je v prvi vrsti pripomoglo skoraj popolno pomanjkanje borbe partijskih organizacij za pravilni razvoj fizkulture. Posamezni člani partije ki so delovali pri športnih organizacijah, zlasti v klubih in društvih, so se namesto da bi se borili za fizkulturo kot del vzgoje delovnega človeka in mladine, obdani s stihijo rekorderstva in vodeč račun . samo o zmagi svojega kluba, hote ali nehote. znašli v polo žaju, da se niso borili proti tem negativnim pojavom, ampak jih pogosto podpirali. Jasno je, da je to demobiliziralo partijske množične organizacije, naš tisk in fizkulturne organizacije in omogočilo- da razni tuji, sovražni in špekulantski elementi, vnašajo v pojmovanje in zavest naših ljudi o pomenu in vlogi fizkulture zmedo in da takšno s>1 arije izkoriščajo za razne svoje, večkrat tudi politične mahinacije.
Upoštevajoč pomen, ki ga ima fiz-kultura za razvoj našega mladega naraščaja in sploh družbenega življenja, kakor tudi dejstvo, Ha morajo voditi borbo proti vsem negativnim pojavom v fizkulturi, ki škodljivo vplivajo na vzgojo mladine, je potrebno ped vzeti vrsto ukrepov.
Partijske In množične organizacije ter organi oblasti morajo posvetiti več pozornosti množični fizkulturi
bolj zajele fizkulturnih organizacij. Mladinske organizacije bi morale biti pobudnik pri ustanavljanju fizkulturnih organizacij in jim pomagati k množičnemu razvoju, da postanejo privlačne za mladino, kjer naj se le-ta pravilno vzgaja.
Dokler so obstojali fizkuiturni aktivi, je bila na vasi vendarle še neka aktivnost. Po ukinitvi teh aktivov in usmerjenju razvoja fizkulture na posamezne klube, je prišlo do zastoja, tako da danes na vasi ni več organiziranega dela pri razvoju množične fizkulture. Partijske organizacije, zlasti pa organizacije Ljudske mladine, morajo bolj kakor doslej zastaviti vse svoje sile za organizacijo fizkulture na vasi, zlasti pa za ustanovitev organizacije »Partizan«.
Ce je beseda o množični fizkulturi in njenem razvoju, sodimo, da morajo vse zveze, zlasti pa »Partizan« kot zveza za telesno vzgojo, podpreti in nuditi pomoč tisti fizkulturi, ki se razvija v delovnih kolektivih, v šolah in na vasi ob pomoči sindikalnih in mladinskih organizacij ali na pobudo kolektivov. To »divjo« in »neregistrirano« lizkulturo. kakor jo oni imenujejo in ki po številu udeležencev ni majhna, utegnejo omalovaževati in prepustiti samo sebi, ker organizacijsko ni zajeta, ker nima potrebnih rekvizitov itd. in zaradi tega »ne more niti organizirati raznih krosov in vaj«. Tako stališče je v temelju zgrešeno, ker preprečuje pobudo, ki prihaja od spodaj.
(Nadaljevanje na 1. at rani)
Močna konkurenca na prvenstvu Evrope
V UMETNEM DRSANJU
Dunaj, 6>ifebruarja. Danes in včeraj je tu evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki se ga udeležujejo zastopniki 11 evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavija. Vprašanje naslova prvaka med posamezniki, ki ga brani Avstrijec Helmut Seiht, je negotovo, naslov prvakinje Evrope pa brani Angležinja Altvvegg. Po mnenju vseh strokovnjakov bi moral Seiht gotovo obdržati svoj naslov, toda nevaren mu bo precej Italijan Carlo Fasst, Angležinja
Altvvegg pa ima najmočnejšo nasprotnico v Francozinji Jaoiuelini Du Bief.
Prvi dan prvenstva je bilo tekmovanje posameznic, kjer je včeraj dopoldne nastopilo 25 tekmovalk; Po prvem delu sporeda, to je treh obveznih šolskih likov, vodi dosedanja evropska prvakinja Angležinja Altvvegg s 358.68 točke pred Francozinjo Du Bief 354.8 in svojo rojakinjo Wyatt 34l.fi točke.
Zvečer je bilo tekmovanje parov, v katerem je nastopilo 10 dvojic, med
Dosedanje napačno in skoraj iz-klmčno samo na športe, na kvalitetne ekipe in rekorderje • — posa-. bieznike usmerjeno gledanje mora v prvi vrsti zamenjati skrb partijskih ’n družbenih organizacij ter organov oblasti za razvoj množične telesne kulture ljudstva. Zveza za telesno v>-gojo Partizana kot najmnožičnejša Jizkuilurna organizacija mora biti nitza za vsestransko telesno kulturo ljudstva in v svojih vrstah zbrati največ delavske, kmečke in šolske hdadine. Zalo je naloga partijskih in htnožienih organizacij, da pomagajo Pri ustanavljanju organizacij Pa rti-. Zaha v vseh naših podjetjih, šolah, hstanovah in vaseh. Partizanu bi morali eimprej dati v uporabo tudi biv-w sokolske domove. V razvijanju htnožienosti pa lahko igrajo pomembna vlogo tudi druge zveze, ki pri nas obstojajo, kakor n. pr. planinska, strelska, plavalna, smučarska, veslaška, atletska itd. Z imenovanjem teh zvez na prvem mestu pa ne mislimo, ria je treba zanemariti tudi ostale športe. Nasprotno. Kvaliteta teh špor-lnv hi morala biti le naraven odraz, njihove množičnosti in vsestranske telesne vzgoje.
L'z kultura kot obvezni predmet ‘ v olah je odločilnega pomena za fizič-ho vzgojo mladine, za dajanje osnov-hega znanja m razvijanje občutka ter *htisla za fizkulturo. Ne zanikujoč objektivnih težav (slaba materialna aza in pomanjkanje kadrov) je raz-,	. slabosti in pomanjkljivosti krivo
tudi
nerazumevanje pomena fizkul-
h'e nekaterih prosvetnih organov, ejstvo, ^3 s n v mnogih srednjih
šolah znižali obvezno telovadbo le na eno do dve uri tedensko, da je ponekod popolnoma ukinjena, da telovadnice zlasti v zimskem času uporabljajo v povsem druge namene, jasno govori o tem. Treba je posebno poudariti pomen telovadbe na učiteljiščih. Današnji pouk ne služi dovolj niti za fizično vzgojo učencev, niti ne daje potrebnega znanja za njihovo delo kot bodočim učiteljem. Prav tako je treba razviti prostovoljno fizkulturo v šolah in zajamčiti pomoč šolskih oblasti.
IV sistemu šolanja in pripravljanja kadrov za telovadne učitelje na šolah moramo iti hitreje naprej kakor doslej. Poleg šol, ki jih imamo, bo treba prirediti med letom vrsto tečajev za učitelje in predavatelje, ki hi lahko imeli poleg rednih še fiz-kujturna predavanja na drugih šolah.
Odpraviti je treba napačno mnenje nekaterih prosvetnih delavcev, češ da je fizkultura v šolah nepotrebna. Sindikalne organizacije morajo posvetiti posebno pozornost razvoju fizkulture v delovnih kolektivih. Zdrava in krepka delavska mladina je velikega pomena za naš nadaljnji socialistični razvoj. Stremljenje, da se klubi na vsak način uveljavijo v določena tekmovanja, zvezna ali republiška, je .odvrnilo pozornost partijskih, sindikalnih in mladinskih organizacij od prvenstvene naloge, da čim bolj razvijejo fizkulturno življenje v pod jet.jih in da uprave in delavski sveti omogočajo in pomagajo delavcem ukvarjati se s fizkulturo.
Veliko napako so napravile mladinske organizacije, ker so stale ob strani in ker niso s svojim delom
Se 19 lepih nagrad
/■e v prejšnji številki »Polet«« smo objavili razpis našega nagradnega tekmovanja in obenem priobčili fotografijo prve nagrade tega tekmovanja — moderno športno kolo. Kolo je podarila za prvo nagrado Fizknltiirna zveza Slovenije in ste si ga prav gotovo že večkrat dobro ogledali v izložbi podjetja »Slo-venijasport« na Tvrševi cesti.
Zadnjič smo vam izdali tudi skrivnost, da smo pole«: lepe prve nagrade pripravili še 19 nagrad, ki predstavljajo prav lepe dobitke. Da ne boste preveč radovedni, sam jih bomo takoj navedli:
L n.a$rada — 3 m kacnearna v* moške f*!eko
1 dar trgovskega podjetja »Teketil-obutev« Frančiškanska 4 — vrednost 13.680 din)
nagrada. T» leseni naslanjač in mi-
lica
! (da-r podjetja »Les«. Parmova uji-, čg — vrednost 11,000 dinj
4.	nagrada — 50 kg sladkorja
(dar trg. podjetja z živili, Tyr8e-va cesta — vrednost 8.310 din)
5.	nagrada —• nahrbtnik z ogrodjem
(dar podjetja »Planicasport«, Liko-zavjeva ulica — vrednost 7000 din)
6.	nagrada — 46 kg sladkorja
(dar. trg. podjetja »Prehrana«. Tyrševa 15 vrednost 6648 din)
7.	nagrada — 1 par športnih čevljev
(dar podjetja »Kobete«, Parmova 33 — vrednost 4000 din)
8.	nagrada — 1 damski usnjen kovček
(dar trg, podjetja z galanterijo. Sv. Petra cesta — vrednost 3680 din)
3. nagrada — 1 pr. m drv
(dar trg. podjetja »Kurivo«, Masa-rykova 15 7— vrednost 2500 din)
16. nagrada — 1 plezalna vrv
1 dar trg. podjetja »Izbira« z lokalnimi proizvodi - vrednost, 2000 din)
11 nagrada 4 lonci
(dar trg. podjetja g želeanmr* Uprava Parmova 33 —; vrednost 1957 din)
12.	nagrada — 1 skrinjica — Intarzija
(dar »Dom-expont«. Meašnd vrg 24 1 ‘	- vrednost 1708 dim)
13.	nagrada — S lepr.ahzvntil ko#tg
(dar	k&ijfeoti meNirete, £«*$
Dobitniki, ki Jim ho žreb naklonjen od 14. do 20. mesta, pa bodo prejemali za nagrado naš list brezplačno do konca leta 1952,
POZOR — VAZNO!
Ker mnogi čitatelji »Poleta« še ni so seznanjeni z tfaširn nagradnim tekmovanjem in zaradi tega obstoja verjetnost, da bodo mnogi zamudili >Polet« s 1. odrezkom vprašanj, bomo v prihodnji številki »Poleta« (t. j. v številki 5.) izjemoma še enkrat ponatisnili odrezek številka 1. obenem z odrezkom številka 2. Na ta način bomo vsem tistim, ki bi zaradi neobveščenosti zamudili »Polet« s 1. odrezkom, še enkrat nudili možnost, da sodelujejo v našem nagradnem tekmovanj 11. Vendar bomo to storili samo izjemoma in bomo v v« e h naslednjih številkah natisnili Je po en odrezek.
Na 4. strani priobčamo danes prvo skupi im vprašanj (#4ir«e®Bk ste«, 1„) -
va-Lajovic. Ko to poročamo, je gotovo le to, da sta naslov evropskih prvakov osvojila Nemca sestra in brat, Ria In Paul Falk, dočim tehnični rezultati še niso znani, kakor tudi ne plasma ostalih parov.
Prvenstvo bo končano danes zvečer, ko bodo znani evropski prvaki med posamezniki in posameznicami.
Akademsko smučarsko prvenstvo z mednarodno udeležbo
Pred kratkim ustanovljena Zveza študentov Jugoslavije ima v Ljubljani tudi svoj akademski športni odbor, ki je začel z delom že lansko jesen. Odbor je. stopil v zvezo z inozemskimi študentskimi športnimi organizacijami in se je z njimi dogovoril za številna srečanja v smučanju. Te dni se nahajajo naši študenti v Oberammergau (Zahod na Nemčija), kjer bodo nastopili v tekih in skokih. Nastopili bodo tudi v Chamonixu, vendar pa se bodo prej pomerili na državnem prvenstvu v Kranjski gori. Tu bodo sodelovali tudi Avstrijci (15), Švicarji (10), Italijani (1U1 in Nemci (12), Prvenstvo bo v veleslalomu, smuku, skokih in tekih. Razen ljubljanske univerze je kompletno ekipo prijavil tudi Zagreb. Tekmovanje bo od 14. do 17. t. m., podroben spored pa bo objavljen naknadno. Na prireditev bodo vozili tudi Putnikovi vlaki.
("redzMštvo »Pojeta* potrebuje vestnega korektorja In verairaoo deteti-log raftajo. Reftektantl naj se zgtase v prostorih uredništva (l .titoz.-tr jeva »litra, IV. provraorij) med S. n 12.
Igor Zupančič
najpopularnjši slovenski športnik v letu 1951
Predlanskim je naš list prvič in prvi sprožil anketo, s katero ttaj bi slovenski športniki in simpatizerji športa izbirali najboljšega iu najbolj priljubljenega slovenskega športnika. Za leto 1950 je ta čast doletela našega znanega mojstra smučarskih skokov, Janeza Poldo, ki si je s 4.5G* točkami osvoji I prvo mesto pred plat ačem (.ererjem To netom in tekačem Hancem Matijo.
Medtem ko je lani od d dal o svoje glasove le h°K ljubiteljev športa, je letos la številka narasla skoraj za 100 %. Do zaključka naše ankete, ki smo jo morali podaljšati — deloma zaradi »zaspanosti« naših športnikov, deloma pa za voljo raznih objektivnih zaprek — je prispelo vsega 1.206 listkov s predlogi. \ glavnem je potek a la »borba za pr v n mesto ves čas med Zupančičem. Žerjalom in Mn lejem. Šele v zadnjih dneh, ko so se študentje in učenci raznih šol vrnili s počitnic, so listki kar deževali v naše uredništvo. Se-veda je med temi glasovalci dobival največ prvih mesi |vo-ptilarni atlet, član celjskega Kladiva rja Igor Zupančič, ki ni samo dobro poznan in priljubljen med visokošolci (Igor je namreč študent gradbene fakultete na ljubljanski I ni-verzi), temveč tudi med srednješolsko mladino in predvsem tned ljubitelji atletike. Tako bo letos romal poka! našega ti red niši va i 7 (Gorenjske n a Štajersko oziroma iz rok pogumnega smučarskega skakalca v roke mladega, skromnega in vztrajnega celjskega atleta.
Rezultati ankete so naslednji:
1.	Zupančič Igor	e		g			8	6	e	10.16S	točk
2.	Žerjal Danilo	*	fc	g	g	t	»	*	e	6.5A4	M
3.	Mulej Tine .	8	6	,	U	<	*	e		4.933	M
4.	Knez Ivanka „	4	8	S	*	i	1	8	»	2.910	
5.	Lorger Stanko	e	i	•	6	b	*	,		1.717	M
6.	Polda Janez .	e	8	8	b	*	*		e	1.653	
7.	Lukane Matevž		4	6	S	S	g	»		1.527	„
S.	Kristančič Boris		s		«	*	g	A	e	975	,,
9.	Palme - Lajovic	g	g	*	4	«	1»	e		S 82	
10.	Hočevar Edo	e	»	g		u	t	e	*	768	V
Naše smučarke so na treningu
v Avstriji znatno napredovale
Mtnitio rim« srt imele jngrslrn 3*15k«? »mučarke vrvit pc priložnost tirp.iatT9t.i v tet a fu, ki ga Je n? pova.bi5o Smučarske r-e&s S3<yv«nik vodila prtenana avstrijska tekmovalka Annelo-re Ziicker. tžDva. Pe*efc-<dnevn4 trening > dobro uspel. Presojajoč v* tekmah v ReBDtii 19511-51 so dekleta od svoje mlade učiteljice pridobile boli na psihološkem kot na teh-ni&nem znanju, kar je seveda tudi zelo AniŽTKt.
Popm-Adto Dta krandflkoporsikri V7ipe7\ječi
so se i® nezmrtih vizrcikn-v zakasnila do prvih drvi jemiuerjta leti*?, kor jo seveda najbolj oviralo »motim td-enring naših otiiimpijcev. Zat-o se .je smučarski klub »Emofnosit« odločiti, da pošlje na trening v inozemstvo nekaj ailipokiih tekmovalcev in tekimoveilk. Za fante je biti predviden ta en in g že v dviLgii poiov-ici decembra, a se je zaradi! pomatn-ikainja snega i,n denarja zafkasnd-l in je stkuipam® šestih naj-bo!jšiiih atlipincev odpotovala v Bad Ga-»reiin še-le prve dni jaavuarja. Nekaj dni nato so odšla na ti'einiiing tudi dekleta; njih vodja in trener je biti Rudi Stopar— »Sani«, znani tekmovalec in reprezentant. Dekleti je bilo pet: Urba.rjeva. Magušar jeva. Hanuševa in dve »miadj« — DutpŠeva im Ojtz.lova. Govorilo se je. da bodo dekleta brem tirala nekje v bližini Badgastieiua, saj so tam smučarske proge zelo težke in obenem bi imeli pri-lož-noat oipazovati pri treningu vso svetovno elito, ki se je t-iste dn-i zbrala v lem ?2)anem alpskem središču ob pi j l iki zimsko-špo-i tnega tedna. Zal pa zaradi de^iaimuli težav to ni bilo mogoče in so odšla ciekleta na trening na Ko-roako, na Gertitzen v biiži.ni Beljaka.
Getftii-tzen je 1900 m visok gorski hrbet, okrogel in brez. skal, ka se strmo dviga iznad O so j sk ega jezera. r.eži izolirano — zato je prav na prepihu m ni dneva brez Vetra — nasproti K a trav a nk in od tam je najilepšfi razgled na vso verigo Julijskih Alp. V jasn-ih dneh se vidijo tudi Do-lomiiti. Krasna so naša alpska smučišča, Aik, Koti. Triglavska ledenik, najlepši pa je Jalovec, kjer se vi dri tekmovalna veleslalom proga od starta pa do cilja.
iz. Annenht-finna. to Je 6 km oddaljene v-afiii od Bedij-aira, do katere je stalna več-kiiatigia zveza z a.vlobusoirn in vlakom, pelje na GeiHtutzen vzpenjača, ki te v nekaj m!mrhah dvigne od 3(N> m do 1500 m. Ob gom-jii postaji je Šesti do osem hotelov TTaz.nih kategoiri j. ki leže iddlično med dne v jem. Sicer veie te hotele z. dolžno 'tudi cest«, a kaže. da se je poslužujejo sarmo pri prevozi h težki h to vorov. Po vsem Gertritzenu je raztreseno več manj« ših hotelov in koč-, kii seveda ne nudijo prevetiiikaih udobnosti, a so ceste in prijetne. ter imajo tudi temu primerno ceno. Po vo jna so bil e zgr a jene na teh terenih še tri v/jpen jače: d ve vz.penjači s se-dtežii in e«i.a pudiuj->tfvy ut*8& kn fllru6ikiOg<M a1!'.1' . •le d« Umw venj juj t n.ti *>»!., KtomihM itKcAja
teti t.ae*j vzipediiiiaič da eifiLUiftarij« 1
'ivueanjatfJ pofančj® in snimčišč-a diiugeg« za dWtgiHi n Im v emd >»4i pi e vozi iti k-4.1' dva Vzpenjače rjw» po^i; in ss» m), ta-
ko d-a UtdH srmiik-p^vge niso bi!le rete-1,1 eno dolge. Kl-j-ub temu. rta so juh de--kileitia čimbolj daljšala s hojo in ti s če--njem snega, je bilo vseeno prekratko-Gerlttizen je medno 'epa točka za ne-deilrjske-ge smučarje m za otroke, tekmovalec pa dmies poitirebu.je za tven.*n.g mnogo težjih, bolj strmih in bolj teh-niičn-ih prog. Trend«ati je treba vedno na težjih terenih, d-a se tekmovalcu zde potem tekmovalne proge lažje. Le-ta 1949 so imeli Avstrijci na Geriirzein svoje alpsko državno pi venstvo in naša dekleta so iskala ono znano in težko »muk pfro-go. da bi ta.m vediiile. Zai] pa so bori ti izleti zvezam s prevozi z avtobu-soim. ker pa je bilo predira go in so se morala mu odmeči. Snega je bdSo v prvih dine>i ma-lo in še ta je b.id »pihan: nato se j« na srečo' vreme izboljšalo, sneg jzkn-staltizi.j aJ in bila je na-i-lepša smuka. Ce je bilo le mogoče, so dekleta menjal« smučišče vsak dan. popoldne so ps redno trenirati« slalom z« oddih.
Naša ekipa se je nastanil.a v eni Irme d koč sreda pobočja. Prve dni smo boilti edini gostje. Z novim tednom pa je prtištia ria šoti siki smučarski pouk sikuipcna 56 tretješolcev, ki jih je celovška snm-n«7,ija s ponfesor-jd vred za sedem rini poslala na tečaj. Trije razreda. v*ek k dvema uči teti ti em«. so se enostavno preselil: iz šolskih klopi na sneg. Pred tem. so profesorji polagali nekak i-zipod. pri nredmetnen^ učitelju tedovadbe in s?nu-Čanje in so nato po svojih sposobnostih poučevati smučam e. Dečki so btild razdeljeni v več skupin, od zače.tinikov do» zelo izurjen vi h. Vsakdo je po svojih zmožnostih prispevati s hrano in denarjem« glavne stroške pa je nositi« šoti«. Ta-kšnes s kuipane i ma.j o po ptnfevo tnah kočah in A-zpcn.jačah popuste. Sicer za nas ti zgledi n-iso novi, a kot kože, «o pozabljenji, kljub temu, da so bi Hi in bi zopet lahko h-h zelo koristni.
•Sečtf-dneiVTM itiiteaiPivim fi^eaiung rre6Eh deklet je služil kot uvod v mnoge tekme, ki so i>a pmfpromiU. Ogtztieva in Lupše^za •st« pokazali svoje manij e na JahorumE, kjer je biilo te dnš mladinsko drža vrv* •prvensitivo v smučanju. rri-ba<rj<?\?a bo .imeda odločilno vlogo na državnem prvenstvu meseca marca na Sar-planin:, Verjetno se bosta tudi Megušar,>e\-a in htoniiiševa vriitntiti.i med najboljše v diTŽ*rvni.
Nefeatoti aivrs-i rejska »mučaudekn uča-teflm 4m tiv.inen ji, ki so vi deti 1 voz v; o naših de-kilet. so pr-:,ixxm-jnja!ld.. d,a bi se mimo lah ko merile s koroškim i tekmova lk »mi. Bri.fli b’ zedo zadovoti jnti, če bi pnštio 4« takega Srečanja.
Pismo Centralnega komiteja Komunistične parii;e Jugoslavije
O stanju in nalogah v fizhulturi
(Nadaljevanje s 1. strani) Izvenarmadna vzgoja ne sme biti popolnoma točena od strokovnega športnega dela posameznih .organizacij in niti ni treba, da obstoja kot program dela nek splošni in posebni
minimum, temveč tak program, ki bil v skladu z značajem organizacije. V fizkulturnih organizacijah je treba vse to razvijati na prostovoljni bazi in se boriti, da vsak športnik to občuti kot svojo dolžnost.
Šport naj ostane na amaterskih osnovah
Poleg velikih uspehov v posameznih špmtnih panogahi imamo tudi vrsto ^Jabnsti. Funkcionarji raznih klubov m društev, ki so hkrati državni m oartijski funkcionarji, so pod vplivom raznih »strokovnjakov« v športu, a dejansko ljudi s starimi nazori o morali in športu, o tem, ka.i je dovoljeno in kaj ni, dopuščali, da so se dogajale mnoge stvari, ki »o škodljivo vplivale na razvoj vsega športa.
Navzlic določeni in jasni liniji so te v gotovih športnih panogah če-dai.i» bolj odražale tendence profesionalizma. To se ie delalo v raznih oblikah (nagrade, premije, »socialne pomoči« itd.). In prav s tem se je začelo razsipanje denarja. To so delali v glavnem posamezniki, brez soglasja uprave klubov in društev.
Te nezdrave tendence v večjih klubih so se prenašale tudi na najmani-
te konkurence, zaradi česar so po izpadu iz tekmovanja njihove vrste redčile ali so se združili z drugim klubom ali pa razpadli
Na la način je nastajal tip mladega človeka, ki se ne ukvarja z ničimer drugim kakor s športom in ki lahko živi brezbrižno, dokler se bavi športom. Toda živeč, izpostavljen vsem mogočim škodljivim vplivom, se kaj lahko demoraliziraš in izgubi, perspektivo.
Ce se ne bi borili proti tem pojavom in če bi pustili, da zavladajo spet, stara mišljenja, bi to praktično pomenilo usmerjati stotine mladincev na brezbrižno in lahko življenje, kar pa je, poleg ostalega, v hudem nasprotju z našim mišljenjem o človeku, z našo družbeno stvarnostjo in odnosi ljudi v njej. Socializem in socialistična skupnost ne smeta dopustiti niti biti ravnodušna do
klubi
ie, ki pa seveda niso mogli vzdržati 1 danja in moralnega kvarjenja Pljudi.
Sistem tekmovanja naj bo v skladu z našimi možnostmi In naj ustreza razvoju športov
.Sistem tekmovanja, ki so ga v večji I plačati igralcem tudi izgubljeni zaslu-*li manjši men uvedle vse športne zek. Skoraj vsi manjši zveze, je preokoren in drag. Tudi v tistih panogah, ki so manj razvite, so Uvedli sistem najkompheiranejših zveznih tekmovanj. Stihija je naredila svoje in od plenuma do plenuma športnih zvez so se ta tekmovanja po. večala z izgovorom borbe za kvaliteto. Toda dosedanji sistem tekmovanj je, čeprav je nekoliko pripomogel tudi k dvigu kvalitete, odprt vrata mnogim negativnim pojavom v našem športu.
Privedel je predvsem do tega, ds so celo igralci najmanjših klubov, ki so sodelovali v republiških ligah, izgubljali povprečno 70 do 80 delovnih dni posameznih letnih tekmovanjih. Pri večjih klubih ie bilo teh dni še več.
Samo po. sebi je razumljivo, da so mn. rali klubi poleg stroškov za potovanja
pa tudi večji so prišli v finančne težave, ki so jih na svoj način popolnoma nepravilno reševali.
Sedanji sistem tekmovanja je zajemal več sto društev in klubov in ogromno število športnikov, ki so zapuščali svoja delovna mesta. Silil je klube, da za takšna tekmovanja plačujejo velike vsote denarja, da dajejo športnikom odškodnino itd. Tak sistem ie zatrl ali domala zatrl vsa lokalna tekmovanja ali jih je naredil nezanimiva, s čimer ie onemogočal množičnost pri vseh športih.
Po vsem tem je treba takoj začeti z reorganizacijo sistema ^tekmovanja in ga spraviti na pravilno mero. Prav tako je treba zmanjšati število lig m zvez, ki niso razvite in ki posebnih pogojev za razvoj.
nimajo
Izpremenl naj se način finančnega poslovanja v društvih in klubih
Mnogi negativni pojavi v društvih in klubih, o katerih smo go vorili. so posledica neodgovornega razsipanja denarja. Namesto, da h skrbeli za razširjenje materialne baze društva in s tem tudi za nje S°vo množično razvi jan je, so denai razdajali za nagrade igralcem in za razne nepotrebne osebne izdat ke, za velika in draga tekmovanja in tako dalje.
Stališče, da se fizkultura vzdržuje s svojimi lastnimi dohodki, sc je prevrglo v trošenje denarja skoraj izključno za šport in njegove vrhove, množična fizkultura pa jr v celoti zapostavljena.
Ne gre samo za dohodke klubov Mnogi naši organi oblasti, sindikalne organizacije, podjetja itd so dajali velike vsote, ki so jih dobivali posamezni klubi. Ne misli mo tu navajati primerov, kdo in-koliko je komu dajal. }ve r. Ta Je i primeri niso osamljeni, temveč so po jav, o katerem bi morali resno razpravljati organi oblasti in partijske organizacije. Tu ne gre za to, ali so imeli pravico za take izdatke ali ne, in če so bili pooblaščeni al ne. Za nas je važno poudariti, da j»:di takrat, kddar so imeli formal no pravico za take izdat ke, niso ravnali tako, kakor bi bilo edini pravilno, da pomagajo pri razvija nju množične fizične kulture v de lovnih kolektivih, v šoli ali na ♦asi.
Navzlic pravilom zveze in sklepom na raznih plenumih o poslovanju v društvih, so vendar posamezni klubi ati, bolje rečeno, posamezniki , klubih poslovali, kakor se jim jr zljubilo. Obnašali so se, kot da jr to njihova zasebna stvar, o kafer ni treba nikomur polagati računov čeprav je šlo za velikanske vsote Raznim »svetovalcem« se je posre čilo uvesti takšen sistem poslovanja, ki jim je najbolj ustrezal in pri katerem je zelo težko izvest-kakršno koli nadzorstvo. Na drug' strani nudi ta sistem priložnost za vsakovrstne zlorabe. V klubih lahko najdemo mnogo primerov, da se bila izplačila izvršena brez naloga in da so neki posebni skladi itd Komunisti, ki so se našli v klubih in oni športni strokovnjaki, ki s<> s poštenim namenom prišli, da bi delali v športnih organizacijah, se temu n'«o 'peirnlj Misleč camo na to, da bo njihov nogometni, košarkaški alt kateri drugi klub dobi1 tekmo, takih nepravilnosti največkrat niso videli, a če so tudi nekatere od njih, ki so bile preveč očitne videli, niso nanje pravočasni pravilno reagirali ali pa so pred njimi zapirali oči.
Športna društva so imela tud druge dohodke: od stav, raznih bifejev in kavarn, ki so jih imela v svoji režiji.
Športna stava je s svojimi dohod ki, s katerimi je razpolagal PIŠA J omogočila, da se podpro razne zveze ter popravijo ali zgradijo neki manjši objekti. Na drugi strani pa je s svojim delovanjem nevzgojne in negativno vplivala na mladino ki je večji del svojega prostega časa zapravila s stavnimi listki tet sodelovala na raznih tekmovanjih kot neobjektiven opazovalec. T.o-Valiie stave so učinkovale še bol: negativno m večkrat so bile povod
večjih izgredov. Bifeji in športne kavarne so dobivale nekakšen na-ven zunanji videz, v njih pa se je -hirala mladina ter imela brezkončne razprave o tem ali onem tekmovanju itd. Poleg tega je to urnogočgju tudi razne finančne ne ura vib osti Zato je treba takoj od-I) ra viti ne samo športno stavo, temveč tudi onemogočiti mnogoštevilne lokalne stave vse tako imenovane športne kavarne in bifeje pa izro iti gostinski mreži.
Ce bi se vse dotacije in drugi do horlki pravilno razdelili, bi mogli občutno' razviti množično fizkultu m in ustvariti boljšo materialno podlago, pri čemer ne hi bile izvzete potrebe posameznih športnih Iruštev in khibov.
Da bi se uspešno rešila finančna ] žične fizkulture, je treba pri Svetu za t Na čelu mnogih naših klubov so naj-vprašanja v naših športnih društ- znanost in kulturo pri vladi FLRJ j večkrat važnejši partijski, državni in vib mislimo, da je treba storiti na- | ustanoviti odbor, v katerem bi bili | vojaški funkcionarji. Tako’ je v večjih
in v najmanjših klubih in društvih.
slednje:	j predstavniki množičnih organizacij in
i- -	.	....	_ j najmnožičnejših fizkulturnih zvez. Ta-
VOH l!	°rgam ,ZdaJ0 T odbore je treba ustanoviti tudi v
odda za način poslovanja, vsake ; republiskih svetih, v avtonomnih eno-fizkulturne organizacije in za kon- I toh> v ve,iklh me’stih m tudi drugod. rrolnn-rev.z.jsko službo;	j kjer bo potrebno.
b) vse. davčne dotacije, namen je- , Zaradi koordinacije dela Spoftnih ne za_ materialno .podlago ah pa v zvez bt bilo treba ustanovltl zveze
pomoč posameznim panogam fizkulture. naj gredo skozi odbor za fižkulturo.
Menimo, da bi bilo treba definitivno razčistiti z raznimi fiktivnimi železničarskimi, mihčniškitni in drugimi podobnimi klubi, ki imajo ->d svojih ustanov razne ugodnosti, lake klube bi bilo treba prav tako kot vojaške klube v vsem izenačiti z drugimi društvi in klubi.
Vsak naš športnik, brez izjeme, mora delati in se učiti in nihče ne •ime biti plačan za to, ker se ukvarja s športom. Za nekatere vrste športa in športnike, ki jih bo ugotovil najvišji športni forum, se Jah-~o daje pomoč, potrebna za obdržati je kondicije, a ta pomoč mora biti točno določena in ne sme presegati meje, ki ustreza nujnemu obdržati ju kondicije,
Položaj trenerjev in splošnega -trokovnega kadra je treba regulirati in točno določiti, kdo je lahko trener kakega kluba in pod kakšnimi pogoji.
Reorganizacija vodstva
Da bi mogli posvetiti več pozornosti
športnih zvez.
Vloga in naloge partijskih in množičnih organizacij pri delu v fizkulturi
Partijske organizacije morajo najprej popraviti svoj odnos do fizkulture kot take. Vse naše organizacije so se bolj ali manj angažirale okrog posameznih klubov in to najbolj okrog nogometnih, namesto da bi delale za omnozičenje vseh tizkulturnih organi, zacij ter za usmerjanje fizkulture v tisto smer, ki ustreza mišljenju in družbenim odnosom pri nas, krepitvi zdravja delovnega ljudstva ter krepitvi naše socialistične domovine in njene obrambne sposobnosti. Od tega, kohkp se bodo v fizkulturi angažirale partijske organizacije in Ljudska mladina, je odvisna pravilna vzgoja in dvig zavednosti športnikov in športne javnosti ter odpravljanje raznih škodljivih malomeščanskih' in sovražnih vplivov. Na ta način bodo izločili iz naših športnih društev in drugih fizkulturnih organizacij razne problematične ljudi, ki so se po zaslugi nkše nepazljivosti vrinili na ta mesta, da z množični fizkulturi, graditvi najvaž- njih delujejo sovražno m škodljivo, nejših objektov, šolanju kadrov in da ker je to »šport« in je v njem vse dobi državni organi s svojimi splošnimi voljeno, medtem ko so oni »strokov-navodili mogli podpirati razvoj mno- njaki« itd.
Do tega je prišlo zaradi napačne orientacije in napačnih mnenj, da mora imeti vsak klub nekoga, ki ga brani, mu pomaga in temu podobno. V okrajih in nekaterih mestih je bilo. v upravah klubov več uglednih funkcionarjev, kakor pa recimo v športnih in fizkulturnih odborih. To je praktično otežkočalo tudi samo vodstvo. -Zato menimo, da je treba tako prakso čim prej odpraviti. V klubih m društvih naj delajo komunisti, ki resnično ljubijo šport, in ne funkcionarji, ki igrajo vlogo pokrovitelja in s svojo avtoriteto prikrivajo vsakovrstne nepravilnosti. Voditelji in vodstva morajo pomagati razvoju fizkulture kot celote in morajo do nje imeti tudi tak odnos.
fizkulturnih organizacijah, ker gre til predvsem za mladino in za njeno pravilno vzgojo. Tudi druge množične organizacije, zlasti sindikati, bi se morali bolj zavzemati za fižkulturo.'
Naposled je treba naglasiti, da imata pri ozdravljenju nase fizkulture v celoti zelo važno vlogo tisk in radio. Oba bi morala učinkovati vzgojno, da se otresemo senzacionalizma, da ne zanemarjamo kritike posameznih negativnih pojavov v fizkulturi m da se borimo zoper enostranske načine pisanja. Posebno je treba poudariti, da morata biti tisk in radio objektivna in da ne smeta biti navijalea. Od časa do časa bi morala pomagati tudi pri razjasnjevanju raznih načelnih vprašanj fizkulture, a da se pri tem vzdržita vsega, kar razvija nezdrave stre, sti, klubašt.vo in podobno. Skrbeti mo-
1 rata, da se čim večja pozornost po-Clant partije naj v društvih in k tu- ! sve, a važnim načelnim vprašanjem
delovnih sestankih razpravlja- j Vsi ti ukrepi v fizkulturi morajo
imeti namen, da. postane ; fizkultura 'še bolj množična, da se na=a mladina v njej fizično okrepi ter vzgaja tako, da bo še z večjo zavednostjo opravljala svoje vsakodnevne naloge na delovnem mestu in v šoli. Vztrajno se moramo boriti zoper vsako brezna-čelnost in zbirati vse strokovne ljudi, ki želijo konstruktivno sodelovati, da se zagotovi množični temelj naši fizkulturi v celoti, pri tem pa ne zanemarja kvaliteta, za katero ima naša mladina mnogo pogojev.
Zato je dolžnost vseh partijskih organizacij in organov ljudske oblasti, množičnih in fizkulturnih organizacij in forumov, da se zavzamejo za likvidacijo navedenih slabosti in za doseganje novih uspehov v fizkulturi.
Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije
bih na
jo o vseh takih vprašanjih m se bo njo za pravilno delo društva.
Kadar se pri nas govori o množični fizkulturi in o fizični vzgoji, se ta vzgftja navadno loči od splošne vzgoje. Iz tega izvirajo razni pojavi malomeščanstva in razni individualistični izpadi, izvira pomanjkanje borbenosti, da bi bila vsaka skupina in vsak fizkulturm kolektiv torišče politične in moralne vzgoje mladine, da bi vplival na večjo zavednost vseh članov in da bi se v njem razvijale vse lastnosti človeka socialistične skupnosti. Naše zveze in uprave posameznih društev, zlasti pa komunisti, se morajo boriti zoper malomeščanstvo in zoper malomeščanske vplive, ki ustvarjajo nezdravo ozračje v naših fizkulturnih društvih.
Vodstva Ljudske mladine se morajo bolj kot doslej 1 zavzemati za delo v
'
Primorskim fizkulturnikom še več pomoči
Športno življenje v novo osvobojenih krajih .je eno tistih važnih problemov, ki smo jim posvečati vse premalo' pozornosti. Ce smo no. riit.i Primorski prav toliko sredstev in posvečali toliko pozornosti za tetesnovzgnj.no delo kot ostalim krajem v Sloveniti, smo storili vsekakor premalo, kajti zaradi posebnih pogojen', v katerih *o živeli ljudje na Primorskem pred vojno, bi morali posvetiti tem krajem prav posebno pozornost.
Ne
nima
'elesnovzgmnega dela. Toda če pogledamo danes, po sedmih letih, kakšen razmah ie dobilo športno' življenje Jn telesnovagojno delo v teh krajih, lahko sicer ugotovimo velik napredek, vendar z uspehi tega dela še nikakor ne moremo biti zadovoljni. Naši športni organi so posvečali tem krajem vse premalo pozornosti, v glavnem toliko kot ostalim krajem v Sloveniji, niso pa pri 'm upoštevali posebnih pogojev, v katerih se je športno življenje na Primorskem razvijalo vsaj 20 let nazaj. Primorska je danes skoraj brez prave tradicij^. Ni izkušenih organizatorjev, ni športnih naprav, ni tistega zanimanja, kot v ostalih krajih Slove-.... ... ..	niie Vzrok tiči v dolgoletni pasivni
nju v okviru fas,stičnih organizacij rezistenci ln bojkotiranj,, italijanskih toda zavedni Primorci so bojkotirali
bi mogli trditi, da Primorska nobenih tradicij v športu in telesnovzgojnem delu. Pred prvo svetovno vojno so Primorci ustanovili mnogo telovadnih društev po raznih krajih. Zelo leipo so uspevala pred prvo svetovno vojno sokolska društva Gorici, Kobaridu, Tolminu, Ajdovščini in drugod.
Po prvi svetovni vojni se je stanje na Primorskem močno i spremenilo, zlasti še potem, ko je prevzel v Italiji oblast fašizem. Za namene italijanske fašistično raznarodovalne politike sobi,! a vsa slovenska drušUva nevarna. Fašistični režim .ie sicer vabil primorsko mladino k športnemu uveljaviia-
vse italijanske fašistične organizacije, prav tako tudi športne. Zato je naravno. da je v tej dobi na Primorskem zamrla vsaka športna dejavnost. Res so marsikje igrali nogomet, in se ukvarjati z različnimi športi, toda ne mogli hi govoriti o kakršni koli sistematični telesni vzgoji.
Nacionalna in gospodarska svoboda je nudila tudi Primorski nove možnosti
fašističnih športnih organizacij. Ce torej dajemo priznanje našemu prim trškemu ljudstvu v borbi za nacionalno svobodo, bi morali tem krajem vse drugače pomagati, če hočemo, da se bo športno življenje na Primorskem razvijalo skladno s športnim življenjem v Sloveniji.
V Jugoslaviji so v večini primerov ; nova telovadna društva prevzela bivše ! sokolske domove, nogometna igrišča atletske steze in druge naprave. V se j drugače pa je bilo na Primorskem. | kjer razen nekaj priložnostnih nogo-j metnih igrišč ni bilo prav ničesar j Prav zaratji tega tudi danes na Pri-i morskem ni istih pogojev za nadaljnji j razvoj. Trdimo lahko, da je šport na j Primorskem nasploh zaostal in ne do Obračun dela drugega leta obstoja atletskega društva Kladivar la j **** tiste ravni, ki jo .imajo e«,sli Iz Celja ni bil uspešen samo zaradi zadovoljivega kvalitetnega kraji Slovenije. Posebno pozornost napredka društva kot celote, ki se kaže tudi v tem, da so člani in
Celjski atleti prednjačijo
v mavljilosti in iznaldtjivosii
nantee društva v preteklem letu dosegli 8 jugoslovanskih rekordov, 29 prvenstev LRS, tretje mesto moške ekipe v finalu zvezne lige drugo mesto ženske ekipe v zvezni ligi In da Je 7 atletov In atletinj nastopilo v državni, ti pa republiški reprezentanci itd-, ampak tudi v samostojnem gospodarskem p oslovan.lu društva.
Lani je atletsko društvo Kladivar organiziralo 22 prireditev, dočim *p se člani društva udeležili 37 izven Celja. Domačim prireditvam je prisostvovalo nad 23.000 gledalcev, kar dokazuje o priljubljenosti atletike, posebno pa še atletskega društva med" prebivalci Celja.
2e ugotovitev prve letine skupščine ie bila .da ie glavna ovira za jy» rari-nejse društveno poslovanje pomanjkanje lastnih prostorov. Letošnja Skupščina pa je z velikim veseljem sprejela vest. da ie TO MLO Celje dal v brezplačno upravljanje stavbo bivšega terenskega odbora Dolgo polje, ki jo oklepa ograja atletskega stadiona. Ta pridobitev bo končno odpravila prejšnjo razbitost društvenih organov kj so imeli svoje sedeže v najrazličnejših pisarnah: dala bo kolektivu društveni dom ter bo društvu ogromno prihranila na izdatkih za gostujoče ekipe, razen tega pa bo še velika pridobitev množičnim organizacijam in te-rpnu Dolgo polje. Po načrtih, ki sta jih izdelala člana društva Vehovar In Jože Kopitar, bodo dozidali in preuredili sedanjo stavbo v dom A D Kladivar V novem domu bo kino-dvoran a. spalnice za 34 ljudi, pisarne, slačilnice, kopalnice, stranišča itd.
Konec preteklega leta so začeli tudi s snemanjem kratkometražnega filma, »Orientacijski tek«. Doslej je bil© posnetih » scen. Film bo končan letos ■pomladi Hvale vredna ugotovitev pa le la* da fiIm izdelujejo člani društva sami in to od scenarija in snemanja do opreme in montaže. Pripravljajo na tudi scenarije za druge kra (komet razne filme lastne proizvodnje tehničnega značaja iz društvenega življenja.
Skupščina sicer ni sprejela plana prireditev za tekoče leto, ker pač višji forumi še niso izdali koledarja tekem kljub temu pa bo AD Kladivar izvedel že v februarju zimsko atletsko prvenstvo Celja v telovadnici. Za olimpijske kandidate pa je Skupščina do-
ločita dva treninga v Sežani, ki ju bo vodil Danilo Žerjal. Na ppvem treningu od 10. do 20. februarja bodo zaprekaši, na drugem pa metalci.
■ ....... ................... '•
Državna rekorderka Ivanka Knez
Nadalje Je skupščina sprejela doslej edinstven sik lep glede upravljanja društva. Namesto dosedanjega številčno močnega upravnega odbora In referentov, ki so vodili delo, bo 'vsa odgovornost odpadla na člane društva, iti sestavljajo odgovarjajoče svete. Tako ,ie n. pr. posle tehničnega referenta prevzel tehnični svet, ki ga sestavljajo predsednik društva, trener, kapetan moške in ženske ekipe, zdravnik in st a tisti čar. Podobno je z. gospod Sirski*13 svetom, svetom za i zven armadno vzgojo m mladino itd.
Pri tajnih volitvah, na katerih so člani volili predsednika društva zase, ie znova dobil zaupnico dosedanji predsednik AD Kladivar tov- Fedm Gradišnik,	m
moramo posvetiti telovadnicam, v katerih na .i dobi mladina prve in osnovne pojme telesne vzgoje. V tem pogledu je že precej zamujenega in je zato vprašanje telovadnic na Primorskem na prvem mestu. Ie redka društva imajo telovadnice, . ki pa so vse premajhne za vse tiste, ki se zanimajo za telovadbo. Cesto pa so tudi nehigienske ter se zaradi pomanjkanja primernih prostorov uporabljajo tudi v druge namene, t. j. predvsem za sestanke, zborovanja, zabave, plese it.dl. Žalostna dediščina fašizma se tu najbolj jasno odraža. Zelo veliko ib krajev, v katerih pa sploh ni telovadnic, čeprav telovadna društva obstajajo. V mnogih primerih grP tu za manjše kraje, kjer irnaj© samo eno dvorano in zato telovadci nimajo pristope vanjo. Tak primer imamo danes v Kanalu. pa tudi v tovarni Anhovo ni boljše in še drugod./ V nekaterih krajih pa niso znali pravočasno izkoristiti posojil in kreditov in še danes nimajo ničesar.
Nekoliko bolje je za nogomet, košarko in odbojko, ker igrišča za te panoge športa marsikje obstajajo, čeprav ne morem0gniti o enem igrišču trditi, da ustreza sodobni ureditvi.
Primorska danes Jiima niti ene atletske steze. Pa vendar je Primorska dala že do zdai jugoslovanskemu športu številne dobre atlete in atletinje od Danila Žerjala do Milarjev, Beneiee-ve, Kranjca, Llršičeve. Kofol je ve in še mnogih drugih. Vsi ti in še mnogi nimajo nobene možnosti za uveljavljanje v tej panogi doma, To kaže na veliko zanimanje in talentiranost Primorcev za športno uveljavljanje, čeprav nimajo pogojev za uspešen razvoj.
Smučarji so bili bolj uspešni. Danes že obstaja lep planinski hotel ln skakalnica na lokvah, ki je bila letos dograjena po načrtih inž Bloudka. Lepa smučišča s primerno skakalnico imajo še na Črnem vrhu nad/Idrijo ter na Livku.
Plavalnega- bazena nima cela Primorska niti enega. Zanimanje za to lepo in koristno športno panogo je med mladino precejšnje, kar dokazujejo plavalni dnevi, k, a© jih .imeli S Dpmbergu, Kanalu in drugod.
Zvezna vlada je odobrila znesek 1(5 milijonov dinarjev za gradnjo velikega športnega stadiona, ki bo zelo verjetno v Šempetru ali pa v Novi Gorici: S tem. bo Primorska - veliko pridobila, zadostovalo pa tn seveda še zdaleč ne bo, Športnih igrišč je vse premalo. Res je. da so z. gradnjami če^tp. velike objektivne težave, toda tudi športniki in mladina ne 'kažejo' dovolj prizadevanja in iniciative in so Cesto brez organizacijskih izkušenj. Športni stadion V Ajdovščini n. pr gradijo že več let, pa še vedno ni dokončan. V večini primerov slopi vse delo na redkih - posameznikih, kar seveda ne more prinesti večjih uspehov pri graditvi športnih objektov.
Na Primorskem Je bilo zgrajenih precej zadružnih domov, ki imajo v nekaterih krajih prav lepo opremljene dvorane. Toda v te domove mladine ne puste k telovadbi, češ da bi vse uničila. 'V nekaterih krajih, n. p,r v Prvačini imajo zelo lepo telovad-nico. primerno opremljeno .toda nihče se še ni spomnil, da bi v tej lahko tudi telovadili. Se prav posebno pozornost zaslužijo Brda, kjer je delalo še pred prv© svetovno vojno sokolsko društvo Po osivobcKiitvi pa ni bilo prav ničesar. Upamo, da bo kmalu bolje, saj so zdaj le pričeli s pripra-
vami in snujejo telovadno društvo v Dobrovem in morda ga bodo ustativih tudi v Kojskem.
V Tolminu so imeli na razpolago lep kredit za zgraditev telovadnice Tudi načrte so imeli. Toda m«© sl znati dobiti pravočasno gradbenega dovoljenja m kredu jo zapadel Ostalo jim je nekaj opeke, k, j© bodo zdaj prodali, za izkupiček pa nabavil! nekaj telovadnega orodja. Telovadijo v zasilni dvoranici.
Prvenstvene pozornost velja posvetiti predvsem gradnji telovadnic. k< naj zajamejo kar največ mladine ter ii vcepijo osnovne pojme telesne vzgoje. To je precej težka naloga, med tem ko gradnja športnih igrišč ne bn tako težavna Več pozornosti bi morali posvetiti tudi gradnji atletskih stez. ter plavalnih bazenov.
Kako so važni športni objekti in naprave za telesno vzgo jo, na j pove ta te primer: Solkan in okolica, ki spada k njemu, ima t.200 mladincev, ki se sploh ne ukvarjajo z. nobenim športom razen v zel© omejenem številu z nogometom.
In za zaključek še ena ugotovitev: V Dornbergu imajo lepo dvorano, kt •jo sicer uporabljajo tudi za telovadbo, toda ta je last, privatnika.
Tiran Slavko
(po Uovenbfkitk smucisctft
KROPA. — Tudi v i ali smličarski dan.
ŠENTJUR PRI CELJU, — Planinsko društvo je priredilo v nedeljo spominski smuk, ki ga imenujejo »Lahov smuk«. Smuka se je udeležilo 25 tekmovalcev, od katerih si je osvojil prvo mesto Čretnik Branko, spominsko plaketo pa sta prejela Urbajs in Kovač.
Kropi so organlzi-TD »Partizan« je pripravili tekmovanje v smuku, kjer je bil prvi. pri pionirjih Miljavec Bogdan, v teku prav tako Miljavec. v smuku in teiku pa je bil pri starejših pionirjih najboljši Lesa t; Urban. V skokih je b.ii najuspešnejši Za beri Milan (8.5 m). Med mlajšimi mladinci je bil v smuku prvi Petrač, v teku pa Gašperšič Egi. Med skakalci se je odlikoval Skrtba stavko s 'M m; med starejšimi mladinci sla bila v smuku najboljša Gašperšič Janez in Dermota Marjan. Slednji je zmagal tudi v teku, medtem ko je bil v slalomu najboljši. Lazar Anton. Nastopili so tudi starejši tekmovalci, kakor olimpijka Kor-dež Angela, skakalec Gaš-peršič Marjan, nadalje še Katrasmk in Korde-ž Franc. Ta smučarski dan nam priča, da ae v Kropi razvija močno smučarsko središče in'požrtvovalnim, delavcem želimo polno uspeha v njihovem nesebičnem delu!
SEVNICA. — Kakor v drugih krajih-tako so se še v Sevnici pomerili na smučeh. Tekmovali so v skokih na r>-m e traki skakalnici, v slalomu in smuku. X skokih je zmagal Perko Boris v smuku pri mladincih s.i deli1 a prvo jn drugo mesto TihoJe Franc in Tvnik Ivan. V smuku med pionirji je bil najuspešnejši Košo rok D ari, v sjalomu Fljse.k Marian, pri mladincih pa je bil v slalomu najboljši Perko Boris.
KOČEVJE. — TD »Partizan« je v Kočevju organiziralo smučarsko tekmovanje za di uštveno prvenstvo. Kot gostje so na stopili tudi tekmovalci Krima iz Ljubljane. Tekmovali so v slalomu, smuku in skokih. Ugotovili ,smo J ep na predek od prejšnjih let, vendar pa bodo morali naši smučarski delavci skrbeti, da se smučanje še bolj razširi, in da postane resnično množični šport v tem delu Slovenije. V smuku je med člani zmagal Kralj Leopold, v slalomu Mencinger Jože kot gost, medtem ko je bil Kralj najboljši Kočevar. Ostali so se razvrstili takoie: smuk: starejši mladinci: Jerman Miha; članice: i; Uršič Meta (Krim). 2. Kaifež Nada (Koč.); mlajši mladinci: Uranič Me-dan: mlajše mladinke: Kopitar Tatiana; pionirji: Baštar Valdemar: slalom — članice: Kajfež Nada: starejši mladinci: Novak Janez (Krim): mlajši mladinci: Strniša Franc; pionirji: Merhar Ivan; skoki — člani: Mencinger Jože (Krim), 2. Andlovič Janez; Mlajši mladinci:	Uranič
Medan.
V nedeljo, 10. t. m. bodo v Kočevju ponovne smučarske tekme v tekih, na kav že danes opozarja prireditelj TD »Partizani, vsa društva in klube
PODBREZJE. - TO nedeljo je bilo v Po d brezi a h tekmovanje na 35 - metrski skakalnici. Udeležili so se elani in mladinci iz Podnarta, Naklja. Dupelj. Kovorja. Kranja in domačega Tn »Partizan« Podbrezje. Zanimanje za to tekmovanje je bilo precejšnje in vsi. so- bili zadovoljni z organizacijo. Rezultati: člani
Teden dni prej pa je TD »Partizan« Naklo organiziralo prav tako skakalne tekme v Naklem. Med člani je z.maga'. Tonkli Stanko, med starejšimi mladinci si delila prvo in drugo mesto Šink Jvko m Zun Bogo. med mlajšimi mladinci pa je bil najboljši Pavlin Lojze iz Podbre-zij. Podoba je, da se telovadna društva močno zanimajo za napredek smučarskega športa svojih elanov.
ZAGOR.IE. — v Zagorju so obnovili ,15-metrsko skakalnico. Društvo »Proletarec« je organiziralo to nedeljo prve tekme. Najboljši so bili Dimic Miha jz Trbovelj, dalje Silvo Kastelic jz Zagorja Korte Jože. Nande Planinc itd. Na,lepše skoke ie pokazal Miha Dimic, ki je lepo krma til po zraku m bi! dokaj siguren, tudi na doskočišču. Organizirali so mrli mladinsko tekmovanje v teku. Med pionirji je bil v teku na 1 km prvi Frane Kos. Med mlajšimi mladinci (2,5 km) Stane Bantan, med starejšimi mladinci <5 kilometrov) pa si Je osvojil prvo mesto S par le k Janez.
BREŽICE. Tekmovanja v smuku in slalomu so se udeležili člani, mladinci in. pionirji. V smuku je bil najboljši Mlakar iz Krškega, v slalomu pa Skrabelj iz Bre žic. Prt mladincih je bil najboljši Cirnski. med pionirji pa Luke?., oba \v. Brežic V teku se je odlikoval Vodopivec iz Krškega.
Mariborski kotiiek
S.D Železničar ie imelo te dni svoj letni občni zbor. Pri letnem obračunu je bilo ugotovljeno, da so naSi Železničarji v Mariboru marljivi športni delavci m funkcionarji. Posebno razveseljivo ,ie rte)-stvo. da se društveni člani zavedajo svojih dolžnosti, kar dokazu.)e lep dohodek pri nabiranju članarine ' — 2-80.000 din Pri ocenjevanju posameznih klubov je dobil posebno pohvalo šahovski klub ki »skrbi za vsestransko vzgojo svojega članstva. Tudi atleti, košarkarji, odbojkarji in nogometaši so imeli zadovoljjve uspehe. Razpravljali so tudi o združitvi Železničarja z Branikom. Večina je bila proti temu predlogu iz različnih razlogov. Društvo Železničarjev obstoja že 2.5 let, zato pripravljajo tudi lepo proslavo in tekmovanja v raznih športnih panogah. Clans-tvo je bilo zadovoljno z delom upravnega odbora in je v glavnem po~ novno izvolilo stare preizkušene delavce.
56P Železničar v Mariboru je v ponedeljek in torek dopvMdne organiziral rta drsališču nastop naših najboljših drsa1-cev in drsalne Šole iz Ljubljane. Zanimanje za ta nastop je bilo ogromno. sa>1 se je nabralo okrog 3000 gledalcev. Občinstvo je bilo nadvse zadovoljno z nastopom najmlajših, seveda največ priznanja pa sta žela Palmetova in Lajovic-Uspela prireditev je bila najboljša propaganda za drsalni šport.
TD »Partizan« Tezno je preteklo nedeljo organiziralo tekme v smučarskem te-ku v Sfrražimskem gozdu. Rezultati: pi°' nirji nad io let.: iSamenšek Tomaž; Pi0' dirke nad io let: Fišer Hilda pionirk« pod 10 let: Fišer Helga, članice: Kempei' le Marjeta; mladinke: Vidovič Maric*
dineri Kimiuč	starc^. m,a' Člani in mladinci so tekli isto progo dva/;
hinc •" Bajželj Fihn hLiS’ mlajšl mla" £rat. Med člani je bil najboljši JsvnUt ' ■	- 13 FlllP (Naklo).	| Franc, med mladinci pa Šeruga Franc.
REDNI LETNI OBČNI ZBOR ŠD KRIM bo 12. t. m. ob 19 v Domu sindikatov na Miklošičevi cesti. — Za člane obvezno, prijatelji vabljeni. — ŠD KRIM
/
5 iutneie košarkarjev teiezničarfa po liattji
Povsod Je lepo, a doma Je najlepše
To so bile naše prve besede, ko smo se vrnili s turneje po Italiji. Some no Italijo smo zapustili in od Postojne dalje proti Ljubljani zavozili v polno zimo. Malo nena vadno, kajne? Pred nekaj urami si še občutil tople žarke, lahko bi rekel, majskega sonca, nenadoma pa nas je objel val neprijetnega mraza.
Po osemdnevni turneji po Italiji so J® košarkarji ljubljanskega Želez,ni-Caria z veseljem vrnili na svoje tomo-Z veseljem zato, ker so bili v kseh štirih mednarodnih srečanjih Zmagovalci in ker so pokazali vred-Žkust naše košarke, pa tudi zato, ker 80 znova občutili vso srečo ob po-'’ra,ku v domače kraje, O vtisih iz r irence in Bologne sem pisal že v **4nji številki našega lista, tokrat pa ™ hotel samo še opisati nekatere za-fibiivosti $ potovanja,
^alijnnsko občinstvo je strmelo *srl borbenostjo naši It igralec v
?a nas, je bilo nedvomno na.ivažnej-f* srečanje x znanim košarkarskim klubom »Giro« iz Bologne. Tekma je “11® v tprek zvečer ob 22.15, kar je Za nas nekoliko nenavadno. Za italijanske razmere ni to nič posebnega-kar so v glavnem uradi in trgovine °dprte do 20 ure in pa ker niso od-vtsnj od nevšečnosti vremena, saj vse iskrne igrajo v zapri ih dvoranah. uglejmo si torej podrobneje to srečanje, ki je nedvomno močno odjeknilo samo v italijanskih športnih kro-®lh, ampak tudi v drugih državah. ®)er se zanimajo kuSai ko.
Naši famje so bili že precej utruje-h' od napornega potovanja, zato smo * Precejšnjo zaskrbljenostjo ptičako-h zadnje tekme na naši turneji. Kavedali strip se, da je mdčarije z j*p*ro« najvažnejše in najpomembnejše bo hkrati za menilo pat ocen jev a-j--’u naših uspehov na potovanju po daliji. Dnevno časopisje in veliki le-*** «o opozarjali občinstvo Bologne ta mednarodni dvoboj, zato je bilo htdi pričakovati, da bo njihova špurt-ta dvorana polna gledialcev. Ker smo Pri dvorani, si oglejmo, kakšna je. Nahaja »e v veliki stari zgradbi m 't>r' vstopu skoraj da ne veš, kje se Bahajaš Imaš občutek, da si vet opil k Prostorno avlo, okirog katere so v *r»th nadstropjih nanizane trgovine.
in razne menjalnice. Sele ko si Oblijte ogledaš celotno zgradbo zno-*Taj, vidiš kako praktični so športniki ' Bologni. Prostori okrog te dvorane ** kmalu napolnili. 7.e v predtekmi Jr‘r> opazili, da italijansko občinstvo °bro pozna košarko, zato simo tudi , Zanimanjem pričakovali, kako nas ocenili.
ločino ob napovedani uri »o naši 'Ulje pozdravili z gromkim »zdravo« Jtavzoče občinstvo, ki je pozdravu vi-. ®rno odzdravilo. Prve poteze so nas,
1 »mu tekni« san«, gledali, spravile v z®drego. Fantje niso pokazali tiete-kakor na prejšnjih Ireh tekmah. -Pazilo se je, da -jih je poleg utruje-, °s'1 za jela Se trema. V nekaj minu-je »Gim« že vodila s 4 koši raz-,f. Poleg mene je sedela naša go-"eljica iz Bologne, po lodu Jugoslo-i , a, ki je s strahom spremljala za-honS B°iez,e naših fantov, Preseneče-sva se nekajkrat spogledala in 6e-r*v sem bil sam v skrbeh, sem jo po-• 'azil. češ, saj je šele začetek tekme treba bo še počakati Po nekaj mi-igre je tehnični vodja Peter za-Sv®l minuto odmora. Fantje so se ? govoriti med sabo, kako je treba ‘8ret> 'n ko so ponovno šli v borbo, jj jakoj opazil, da s0 kakor prerojeni. v a 'lansko občinstvo, ki je morda bilo je	e' k L i razočarano nad našo igro.
v. ^ ar ostrmelo. Začela se je borba. srn<1 bili boljši in pokazali kaj bioremo, pa čeprav ne tako razloženi. kot so bili v tistih trenutkih <*haeini_ Najboljša sla bila Amon in v'.0^ak. ki sta navdušila še tako raz-sf 'Rnega gledalca. V glavnem je si-'Sre obeh moštev isti, zato je a tudi borba toliko večja. Presenet-
ljivo so se znašli še drugi igralci. kakor Remic, ki se je na tej tekmi še posebno odlikoval, skratka, ne bi mogel reči. da kateri koli od naših ni rial vsega od sebe. Po desetih minutah sc že prišli v vodstvo naši fantje, vendar so igralci »Gire« rezultat d<> polčasa izenačili, kar je še povečalo že itak napeto vzdušje. V odmoru smo slišali ugodne kritike na račun igre gostov iz Jugoslavije, pa tudi o vedenju ’ v. Firencah, Sieni in ostalih krajih Italije, kjer smo igrali. So bili nekateri Italijani dobro, poučeni in polni hvale o našem celotnem kolektivu.
Drugi del igre se je začel z istim tempom in z isto zagrizenostjo. Domačini so hoteli na vsak način doseči nekaj košev prednosti, kar pa jim ni uspelo. Naši so se že ogreli in bili cd trenutka do trenutka nevarnejši. Kmalu so prišli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca. Stanje je bilo 33:27 v korist Železničarja. Gledalci so hoteli na vsak način videti zmago svojih ljubljencev. Tu je lahko vsakdo občudoval upornost, borbenost in požrtvovalnost, kakor moida še nikdar doslej. Sekunde so se vsekle kot minute, V zadnji minuti je bilo stanje 33:31, torej samo še koš razlike v našo korist. Občinstvo )e dobesedno tulilo. V tem napetem ozračju je Amon z izvrstnim metom preko glave dosegel zadnji koš za naše moštvo, Italijani pa nato še enega, nahar je sodnik odžvižgat. Zmagali smo, čeprav tesno, vendar zasluženo.
od daleč osvojil vse simpatije gle-1 priložnostih večkrat pokazali, da poleg slovenskega jezika obvladajo še vrsto tujih.
dalcev.
Popoldne smo nastopili v Castel-fiorentino. Nastopili smo prav tako v zaprti dvorani proti moštvu, ki je med boljšimi v C ligi. V začetku je izgledalo, da bo borba precej trda, vendar smo kaj kmalu opazili, da so to le »enostransko« vzgojeni košarkarji, ki ne poz.na.jo sistema igre, preciznega metanja na koš. pa čeprav so V C ligi. O tej tekmi ne bi imel kaj več povedati, pač pa bom ome-nih neki drugi dogodek, ki se nam je pripetil med potjo.
Na vlaku iz Siene proti Bologni
Sedimo v modernem vagonu motornega vlaka in se pogovarjamo o vtisih prejšnjega dne. Okrog nas je vse polno italijanskih potnikov, ki se radovedno spogledujejo, kakor bi razumeli, kaj je predmet naših pomenkov. Nedaleč od Mira in Adija sta se začela raz.govarjati dva mlada italijanska študenta. Eden pravi drugemu: »Poslušaj, kdo pa so tile?«
»No, to so jugoslovanski športniki — košarkarji, ki te dni nastopajo po Italiji. Včeraj so nastopili v Sieni in brez težave premagali študentsko moštvo »M en s Sana«,
»Kam pa gredo sedaj?«
Odgovor je bil kratek: »Po veej verjetnosti se vračajo domov.«
Seveda smo temu razgovoru prisluhnili, čeprav neopazno.
»Kako so nespametni, mar bi ee zapeljali kam drugam, ne pa v Jugoslavijo!«
To pa je bilo že več kot preveč Tedaj se je oglasil Miro, ki je v lepi italijanščini odgovoril »vljudnemu« Italijanu takole:
1 .	, ' ! »Sili
Glavni kolodvor t Bologni
To je bila najlepša zmaga, ki jo bodo verjetno še dolgo pomnili vsi športniki meeta Bologne in ljubitelji košarke širom Italije. Dokazali smo. da se znamo boriti in da srno zreli za mednarodne nastope. Sodniki so nas pri tej tekmi precej oškodovali tako da večiknat res nisi vedel, ati naši fantje sploh poznajo pravila košarke ali ne, medtem ko je bil pri presoji prekrškov domačinov več kakor popustljiv.
Še nekaj o ostalih dveh tekmah
Nastopili smo tudi v Sieni, v kraju, ki je oddaljen okrog 140 km od Firenc. Siena je starodavno mesto, vendar ne bi mogel o njem mnogo povedati, ker smo prišli zvečer. Naslednje jutro smo odigrali tekmo in opoldne že odpotovali v drug kraj, kjer smo nastopili še isti dan. Kakor vsa mesta v Toskani, so tudi za Sieno značilne ozke ulice, stare visoke zgradbe in pa »tolpi, od katerih je v Sieni morda še najvišji, kar smo jih videli. Nastopili smo proti študentskemu moštvu »Men,s san a« i:n brez večjih težav zmagali. Za spremembo od ostalih. iger je bila ta tekma odigrana zunaj na kamnitih, 1 leh, kar je bilo za naše fante nekaj nenavadnega. Razmočen kamen ni dopuščal, da bi pokazali vse svoje znanje. Ljubljenec-občinstva je postal Tine Supaneič, ki je z nekaj izvrstnimi meti na koš j
»Oprostite, gospod, verjetno ne veste, da v gl a vrnem mi v»i razumemo Vašo govorico, čeprav ste bili prepričani, da kaj takega ne zmoremo. Vendar pa vedite, da se zahvalimo za takšno vrsto gostoljubja.«
Osramočeni italijanski študent je na te tresede našega Mira izginil kot duh v drugi vagon,.
Slovenci smo jezikovni talenti
Zavozili smo v 19 km dolgi tunel, kjer vlak vozi s hitrostjo nad 100 km na uro, Z Brdnikom sva stala na hodniku in na najinih ročnih urah skušala ugotoviti točno hitrost drvečega vlaka. Nenadoma zagledava ameriškega vojaka, ki je prihajal iz sosednjega vagona v bučnem razgovoru z italijanskim sprevodnikom in mu skiršal nekaj dopoivedati. Toda oba sta se znašla v veliki zadregi, ker nihče ni znal jezika drugega. Vljudno je pristopil naš »Brdo« in povprašal Američana, kaj želi. Slo je zato da železniški uslužbenec pokaže ameriškemu vojaku mednarodni vagon za pot v Innsbruck, kamor je bil službeno namenjen. Brdnik je torej prevajal italijanskemu sprevodniku željo Američana m obratno. Oba sta se spogledala, midva pa nasmejala, ko se je Italijan vljudno, zahvalil »mednarodnemu« prevajalcu.
No, naši fantje so tudi ob drugih
Podlost informbirojevcev
Po tekmi v Castelfiorentino smo bili povabljeni na neko zabavo. To mestece leži nekako v sredini med Sieno ’n Firencami. Je delavsko naselje in ima okrog 10.000 prebilval-cev. Prijetno smo bili presenečeni, ko nas je takoj »prejela v svoje »varstvo« neka Srbkinja, ki je bila tudi ves čas v naši družbi. Na zabavi nas je svečano pozdravila in nam želela prijetno hiranje v tem mestecu. Do tu vse • lepo in prav. V sredi veselja pa smo se nekateri znašli nenadoma osamljeni v sosednji sobi. kjer je začela razgovor prav ta naša »gostiteljica«, seveda v družbi petih Italijanov.
»Dečki, pa kak0 je sada u Jugoslaviji? Zar se vam ne čini, da nešto ni.je u redni? Zar nem a te št a da kri-tiknjete?« In še vrsto takšnih in podobnih vprašanj.
Spogledali simo se, najbolj pa so ta vprašanja prizadela P era, ki je takoj vedel, za kaj gre.
Sledila so odkritejša vprašanja.
»Pazite drugovi, bila sam i ja v partizanirpa in kao što sada vidite, došla sam o v de samo zbog toga, što Tito in vlada ne vode pravilniu politiku.«
»Aha. sedaj pa že vemo, kje smo,« srno soglasno vzkliknili vsi na poslednje besede tujke v tujini. Vsak od nas ji je povedal svoje mnenje in kar v glavo ji ni šlo, da smo vsi tako enotni in nepopustljivi.
Vrgla je torej zadnjo karto. Ost je bila neperjena prav na Pera, ki je bil od nas viseh še najzgovornejši.
»Sve što ti je potrebno dobi ješ od nas, ak0 ostaneš ovde!«
Pero je pri tem vzkipel kot vrela voda.
»Ce me zavijete v vso svilo, kar jo premore Italija, , in me zakopljete v zlato ter nudite vraga in pol, mi je ljubša moja domovina, pa čeprav bi samo enkrat na dan jedel. Vi ste po rodu iz Sarajeva in ste odšli v Italijo s svojimi podlimi nameni, toda vedite, da ste tujka in takšna, boste tudi vedno ostala. Imate vsega v izobilju, toda domovine nimate. In domovina je vredna več, kot vse drugo!«
Ostali Italijani, ki niso razumeli naših razgovorov, so bili ves čas pozorni. Eden od njih, ki je bil najmanjši, po rodni Sicilijanec, in ki je bil verjetno nekak vodja te lepe druščine, je neprestano posegal v besedo in vzpodbujal Srbkinjo, naj na vsak način poskusi karkoli izvleči iz nas. Končno pa je žena spoznala, da to krat ne bo uspela, zato je ob koncu kratko, v italijanskem jeziku seveda, rekla omenjenemu vodji takole:
»Pustimo jih, ti so osamljeni in prepojeni s titoizmom, njim ni pomoči!«
Zares zanimiva dogodivščina, kajne?
Okusili smo tudi gostoljubje
Razumljivo je, da smn bili zaradi dogodkov v Castelfioremit.ino še pre vidnejši kakor doslej. Prav na dan tekme z »Giro« v Bologni smo sedeli izvrstno razpoloženi pri kosilu. Vsto-
pila je lepo oblečena gospa v spremstvu nekega moškega. Presenečeni smo bili, ko smo zaslišali spet naš jezik. Nehote smo se spomnili na zarinil dogodek s Srbkinjo in zato sprva nismo bili preveč zgovorni. Kmalu pa smo ugotovili, da ta gospa živi v Bologni že dlje časa in da nestrpno čaka vsako snidenje z rojakom. V nadaljnjih razgovorih »mo zvedeli za njeno veliko željo, da bi se čim prej vrnila v svoj rodni kraj Sušak. No, od tega trenutka dalje, ko smo spoznali, da nimamo opravka z agentom informbiroja ali kakršimmokoti drugim sovražnikom naše domovine, smo bili z. veseljem njeni pravi gosti, saj nam, je ta dan v Bologni v marsičem pomazala.
Tudi v tujini najdeš pravega in zavednega Jugoslovana.
•
Se in še bi vam lahko pripovedoval o stoterih malenkostih, vtisih in doživetjih z naše turneje po Italiji, vendar se mi zdi, da sem omenil najvažnejše. Zavedali smo se, da odhajamo na pot z veliko nalogo, ki smo .jo vsestransko im povsem izpolnili. Ne samo, da smo bili zmagovalci v športnih dvobojih ter dostojno zastopali slovenski in jugoslovanski šport, tudi naše izvenšp-ortno vedenje je povsod vzbujalo veliko pozorno«!. O tem pričajo tudi italijanski časopisi, ki »o v času našega gostovanja mnogo pisali o našem moštvu in bili polni hvale. Tako v Firencah, kakor v Sieni in Bologni So vsi časopisi bili v »srnjih izjavah soglasni:
»Ekipa ljubljanskega Zelezničaria-ki je nastopala proti izbranim italijanskim košarkarskim moštvom, je pokazala vzorno disciplino in kulturni nastop ne le pri tekmah, temveč tudi na ulici in v hotelih.«
Marijan Lipar
Igralec Železničarja Miro \ ozelj
Zakaj gre BSK r Vinrpggrm?
v dneh 13., t«. in 15. februarja t, 1. b» v viareggiu velik mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile ekipe Setvene iz. Švice, ameriška vojaSka. ekipa »Tiger«, Gira iz Bologne in moštvo prireditelja, poieg leh pa t« jugoslovanska vrsta BSK iz. Beograda,
Na ta turnir je bila najprej povabljena. Crvena zvezda, ki pa je sodelovanje odklonila. Košarkarska zveza jugosiavije je nalo po predlogu Crvene zvezde dovolila, da na tem turnirju zastopa jugoslovansko košarko BSK iz Beograda. Se nam je v spominu lanskoletni neuspeh beograjskih »plavih« košarkarjev, ki so zasedli v končnem plasmaju šele to. mesto in se šele v tadnjih tekmah rešllt izpada iz lige. Zato se torej sprašujemo, kako Je Košarkarska zveza Jugoslavije dovolila BSK, da nas bo zastopal v Vlite ggiu. Ekipi Gire in Servette ter tudi ameriška vojaška ekipa so zelo močne, tako da se BSK najbrže ne ho mogel uveljaviti. Ce pa povemo, rta je Železničar iz Ljubljane, ki Je bil letos peti v drž-avnem prvenstvu, Giro porazil s tesnim rezultatom, lahko vidimo, da BSK čakajo težke naloge.
Zakaj naj hi na ta turnir ne odpotovali košarkarji ASK ali mogoče Zadra, saj sta se obe ekipi plasirali veliko bolje od beograjskih košarkarjev? Zaradi te odločitve tn pripombe se slovenski košarkarji upravičeno sprašujemo, kakšno merilo ima Košarkarska zveza Jugoslavije pri določanju ekip za gostovanje v inozemstvu.
Nalim mladim smučarjem
posvečamo premeno pozornosti
Slovensko mladinsko prvenstvo se je odvijalo na Bledu m na Joštu nad Kranjem. Na Bledu je pripravilo društvo »..Janko Rus« tekmovanje v skokih m tekih. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, toda z nastopom tekmovalcev ne moremo biti povsem zadovoljni. Videli smo, da se za naš smučarski naraščaj brigajo samo nekatera društva, kakor n. pr. ljubljanska Enotnost, Ljubelj in Fu-žinar, za vse ostale pa, ki so -sicer registrirani pri Smučarski zvezi Slovenije, ne vemo kaj deiajo in kako se razvijajo.
Ne bomo se zaustavljali pri posameznih tekmovalcih, ki so sicer disciplinirano nastopali, vendar se nam zdi, da v tem trenutku opozorimo naš naj višji smučarski forum, kakor tudi vsa društva, da vendar pristopijo k nesebičnemu delu, vzgoji našega smučarskega naraščaja, kajti podoba je, da naš ljudski šport bolj zaostaja, kakor pa napreduje. Sedaj ko je zima in ko je dovoij snega, je treba nuditi našim najmlajšlm čim več nastopov. da mladi in navdušeni smučarji občutijo. da se njihova matična društva zavzemajo in skrbijo za njihovo vzgojo. Vso pozornost bo treba posvetiti vzgoji ženskega naraščaja, kajti s takšnim številom, kakor smo ga videli na slo venske m prvenstvu, ne moremo biti zadovoljni. pa tudi kvaliteta bi morala biti ; boljša.
To velja za mladince v vseh smučarskih disciplinah. Se naj slabši so morda naši na j mlajši v alpskih disciplinah. Tek- ; mo v a nje na Joštu je sicer pokazalo vzorno organizacijsko sposobnost kranjskega
Udarnika, na drugi strani p* dokazalo pom^njklivo pripravljenost samih tekmovalcev. Alpska vožnja zahteva temeljite predpriprave, morda večje, kakor katera koli druga smučarski disciplina, pa čeprav je naj priljubljenejša pri smučarjih. Smučanje mora zajeti najširše plasti naše mladine, ker Je tako moremo’ pričakovati poln razmah in končno tudi uspeh.
(m)
Novi mladinski prvaki
MLADINCI:
Veleslalom — starejši: Kamnik (Fužina r); mlajši: Pristov (Bratstvo, Jesenice).
Slalom — starejši: Logar (Ljubelj), mlajši: Klinar (Bratstvo. Jes.)
Tek 10 km — starejši:	Goričnik
(Prešern).
TPk 5 km —- mlajši: Winkler (Fužin ar).
Skoki — starejši: Kavar (Ljubelj); mlajši: Gorjanc (Udarnik).
MLADINKE:
Veleslalom: Andreja Ojcl (Enotnost).
Slalom: Andreja Ojcl (Enotnost).
Tek 3 km: Tatjana Vrbinc (Enotnost).
Ali bo zagon
naših alpinistov zamrl ?
D starih in modernih olimpijskih igrah
«ja 'knpanine olin\pijgkega stadiona ne dopuščajo trditve, dal,..1 ta stadion imel primerno urejene prostore za gle-kljub temu. da po opisih lahko sklepamo, da je na ' toislo tudi več deset tisoč gledalcev. Vemo le to, da to olimpijskih igrah bila v veljavi zapoved, ki je Verni a dostop ženskam. Ta prepoved ima svoje osnove Jjj	v sporih političnega značaja v dobi, ko so Grki
<}ru atr'arhata prehajali v patriarhat in si je mož v b6l.*.1 tooral svoj vodilni položaj šele priboriti oz, se kako	7.na»» je zanimiva zgodbica, ki pripoveduje,
dati matl> ki je imela sina med olimpijskimi kandi-in sj*! oljčni venec, bila radovedna, kako se ,bo sin boril bei^ le zato oblekla v moško oblačilo ter se vrinila med 0<^'ke. Ko je sinko zmagal, mati ni mogla premagati ha s ,J*.enia in je skočila k njemu ter ga objela, pri tem ]0st-F ■i*’ razkrinkala in helanodiki so lahko samo z ža-°Ujn° ''' ogorčenjem ugotovili, da je bil bridko kršen Zgrxn',Sltl Predpis. Da se kaj takega nikoli več ne bi Ve]; J, j*: ‘od tega dogodka dalje tudi za helanodike so zapoved. da nastopijo pri tekmah goli, tako kot
V lanskem poletju opažamo v Julijskih Alpah nekakšno pojemanje vneme naših alpinistov. Dose/eni so bili sicer nadpovprečni uspehi, vendar so lo le dejanja posameznikov, ki se hočejo obdržati na višini. O neki splošni borbenosti, ki je bila tako značilna za naše plezalce in za našo mlado alpinistiko po vojni, v lanskem poletju ne more biti govora. Kaj je temu vzrok, je danes še težko odgovoriti, Ali je morda ta nastop le trenutne stabilizacije oz, stagnacije? Morda pa je naša mlada alpinistična generacija z rešitvijo najtežjih problemov v nash gorah že dosegla takšno zrelost, da v okviru ožje domovine ne more pokazati kaj več in ji bo treba še bolj odpreti vrata v težke problem« Dolomitov in Alp? Vsekakor je vsaka sodba o tem za danes prehranjena in bo šele čas pokazal prave vzroke in tudi rešitev.
goli
nastopali tudi vsi tekmovalci.
pri ekmovalne pravilnike so helanodiki v posameznih \sP n“ nebistveno spreminjali, pri čemer mislim pred-V8|n *°> da so odločali, po koliko mož bo hkrati tekmo-jani v Posameznih skupinah v teku. Število startnih ste v 'i na “hranjenih startnih kamnih nam priča, da je to t6[^ n hilo večje od števila tekačev v posameznih pred-Veri na modernih atletskih tekmovanjih. To število je pjn; obsegalo tudi dvajset tekačev v eni sami sku-’zPad ■ Se ’e borila med seboj, kot bi danes rekli, na in , an'e- lApnagovalci so se borili med seboj do konca ' aSal je tisti, ki je prvi prišel na cilj v zadnjem severi* ■*" v 'tnalu. Časa seveda niso merili in prav tako razniS	niso Poznali rekordov, kljub temu pa nam
Grč Spiski govore o grških mladeničih, ki so po vsej 11 "Živali sloves izredno hitrih ali pa ’ izredno vztraj-da lf“kačev, ki »e dvigajo nad očrtale tekače. To je dokaz, »o se Grki. »v kolikor so jim to razmere dopuščale. "Oimali tudi za hitrost in celo za tehniko teka. O tem '"niman.ru nam pričajo slike, najdene na starih grških -azah, ki kažejo tekače. Iz teh slik se da točno razbrati, Sli za sprinterje in kje za tekače na daljše proge.
m 'e bil različen, zanimivo pa je, da te slike kažejo, da *o Grki kljub težavnemu terenu tekli vedno po prstih.
Način sojenja pri skoku v daljino nam je ostal, vsaj " spdaj. nepojasnjen. Po starih grških poročilih je na Primer nek olimpijski zmagovalec skočil več kot )6 in
»“I metra daleč, Ta rezultat bi bil $g našo dobe tudi v so tekmovali s kog|i;
troskoku naravnost fenomenalen, popolnoma nemogoč pa seveda v skoku v dalj. Ker nikjer ne zasledimo kakšnih poročil o troskoku, bo stvar verjetno, taka, da je grški tekmovalec imel v skoku tri poizkuse m te tri poizkuse so sešteli in tisti, ki je v vseh treh poizkusih dosegel naj večjo razdaljo, je postal zmagovalec v tej disciplini. Prav tako nejasne nam ostanejo razdalje pri metu diska in to zaradi tega, ker ne poznamo točne velikosti in teže diska, ki se mu je (po znanih poročilih) teža gibala nekako med 1.5 kg do 4.5 kg. O metanju kopja, kot sem že rekel, prav tako nimamo nobenih podatkov in tako ostane slika tekmovanja na antičnih olimpijskih igrah le slabo osvetljena. Poudariti bi bilo le še, to, da je vsak tekmovalec moral tekmovati v vseh panogah, s čimer je bil močno poudarjen princip vsestranosti grške telesne vzgoje.
Velik poudarek so Grki polagali na olimpijskih igrah tudi na tekmovanje z bojnimi vozovi, ki so jih vpeljali točno sto let. po prvih registriranih olimpijskih igrah. Ta tekmovanja so bila privlačna za gledalce zlasti zato, ker so bile borbe zaradi načina izvedbe tekme zelo dramatične. Stvar je izgledala približno takole: tekmovalec je stal na bojnem vozu, to je na razmeroma zelo enostavnem vozilu na dveh kolesih, ki je na osi imelo samo prostor, na katerem je voznik stal, od spredaj pa neke vrste ščit, ki je, vsaj na tekmah, ščitil tekmovalca pred peskom, ki so ga metali konji izpod kopit. Točnejših poročil o dolžini proge nimamo, vsekakor so bile dirke na razdaljo več stadijev. Tudi tu niso dirkali po krožni progi, temveč v ravni progi do stebra, okoli katerega je bilo treba voz obrniti in zdirkati nazaj itd. Po starih poročilih niso bili najbolj napeti trenutki tekmovanja takrat, ko so konji tekli po ravni progi, temveč na zavoju. Tu je bilo potrebno ogromno spretnosti, hladnokrvnosti in včasih tudi pretiranega poguma, če je hotel dirkač priti 'najhitreje okoli zavoja. Ker je bilo naenkrat v tekmi več mož, je naravno na zavoju nastala vedno gneča in prvi je okoli stebra prišel tisti, ki je poleg prej omenjenih lastnosti imel največkrat tudi največ sreče. Manj srečni so običajno obležali na tleh pod prevrnjenimi vornii, pa so kljub tern u lahko še vedno govorili o veliki sreči, če jih niso pomandraii konji. Dirke so vzbujale ogromno zanimanje In bile zato tudi ena osrednjih točk na igrah, zahtevale pa so po drugi strani" seveda veliko priprav. V Olimpiji je bil v te namene zgrajen poseben hvpodrom z vsemi potrebnimi napravami, ki so bile delno ohranjene v izkopaninah Olimpije in na podlagi katerih lahko danes približno sklepamo o tem, kako
\
iDalJej
Najtežji vzponi so b*ll letos poleti ponovitve Aschembrenin er jev« smeri v Travniku, Po štirih letošnjih ponovitvah (Kiltiir — Sc hm'a, Levstek — Pre. votršek, Vidmar — Govekar im Blazina — Drnovšek), je preseglo število ponovitev te smeri že število deset. Prvič je bila tudi ponovljena varianta Debeljak — Perko v tej smeri. Smer je ponovila naveza Kilar — Vavken Vido. Ostale smri v Julijskih alpah so beležile manj ponovitev, posebno jr bilo to vidno v Triglavki steni, kjer je letos skoraj popolnoma izostal sicer tako običajni »promet«. Čopov steber je bi! le trikrat ponovljen, raiz-Jalovca malo večkrat. Pri ponovitvi Čopovega stebra, je sodeloval inž. Mod ec Vinko, znani predvojni plezalec v Kamniških ki je letos ponovno pokazal pri plezanju presenetljivo borbenost,
Najmanj je vidno to pojemanje prav piri številu prvenstvenih vzponov. T<> je približno enaiko številu lanskega in prejšnjih let, Tudi po kvaliteti ne zaostajajo letošnji vzponi za vzponi prejšnjih let, čeprav seveda o rešitvi kakih problemov velikega formata ne more biti govora.
2e v maju (20. V.) sta preplezala Vea-telj Janez iz Kranjske gore in Penko Nejci tz Tržiča novo smer v steni Botogence v skupini Kina, Tura je metooma V, težavnostne stopnje.
17, junija so plezali Jeseničani Kru-šič, SVJar in Koblar Slavko novo smer v severozaipadm 1 steni Ruse peči (IV tn V). V istem mesecu so plezali Župančič, Medja im More jugo vzhodni raz Cmira. Višina raca je 900 rn, težavnost III. stopnje. Vendar ni gotovo, če ni ta njihov vzpon Istoveten z vzpo-
nom Brojaina, ki je plezal tod že prej
V	juliju (8. VII.) st« plesala Kru-šič in Šilar novo smer v levem delu Srebrnjaka v Trenti (IV). S tem sta zaključil« sistematično obdelavo tega širokega ostenja, ki je pripadlo nam šele po letu 1945 im je bilo v alpinističnem pogledu še popolnoma neobdelano. V drugi polovici meseca »o plezali na taboru Slovenjebistričanov v Martuljku Blaže j. Marnov«, Mirnik, Fran. šge, Uršič Jože in Karner novo smer v severni steni Kukove špice iz Belega potoka. Dr. inž. Avčin in inž. Dolar »ta preplezala 29. julija novo smer v severnem ostenju Sit. iz Planice (IV, V) v severni steni Dražkega vrha i# K ime pa so izvedli novo smer inž. Dolar, Vavken Vido in Kilar (IV, V).
V	avgustu, so preplezali Blaže j, Frangeš Uršič Ivam in Mannova novo »mer v KrižJki steni. Smer so imenovali v spornim pokojnemu Slavku Tomincu Tominčeva smer, to je ena izmed redkih smeri, ki so doživele kmalu po prvenstvenem vzponu še na. dialjne ponovitve. 19. avgusta je preplezal Krušič z Zupanom Tonetom novo smer v zahodni steni Velikega Oltarja. Čeprav je stena razmeroma kratka (200 m), so bile težavnosti vsej v spodnjem delu precej občutne (V). 23, avguste sta izvedla Perko Marjan in Zagorc iz Krnice pod Špikom v Martuljku novo smer v Vrhu nad Stenami, Višina stene znaša 600 m, čas plezanja 7 ur težavnost IV do V, 24. avgusta sta Drnovšek tn Ban j a j prvenstveno sestopile preko stene na grebenu med Pihavcem in Sovatno v Vrata; 26. avgusta so preplezali Krušič, Slavec in Pšenica severno steno
vk".7'.
OBIŠČITE HOTEL »VITRANC«
v Podkorenu pri Kranjski gori!
Krasna smučišča! Prvovrstna hrana!
Ona celokupnega penzijonn s sobo znaša dnevno din 350.— Pri večdnevnem bivanju -maten popusti i
M ad ega P mejnika, t/u ra \ je mestoma. IV. stopnje. 30. avgusta sta ',se povzpel« preko osrednjega stebra Vodenikovega vršaca Perko Marjam im Valič. Njutn vzpon preko te UsobmetirSke s tene, ki same-va oddaljena in po/»bij ena nad dolino Zadnjico v Trenti, je trajal 12 ur (težavnost IV do V).
V	septembru (R. IX) je preplezal Kočevar Rado s kasneje tragično ponesrečenim Jožetom Pogačnikom novo smer v Loški steni nad dolino Koritnico. Stena je visoka približno 900 m, težavnost III do IV, čas plezanja 7 ur. 9. septembra so dokončali Jeseničani, Krušič, Pšenica m Stražišar Krušičevo' smer v severni steni Stenarja. To sme je plezal Krušič s tovariši že v prejšnji sezoni (15. X. 1950), vendar je takrat obšel glavne težavnosti v spodnjem dela smeri po polici v sredini stene. Težki spodnji del je V. težavnostne stopnje. Teden dni kasneje sta preplezala Krušič in Slavec novo strne*- v severni steni Klomiškega Pelca nad dolino Zadnje Trente. Stena je visoka 380 m, smer je dobre IV. stopnje. Gorski svet Trente je pripade! naši državi šele po zadnji vojni in izkaza-se je, da italijanski plezalci tod sploh niso plezali. V nekaj letih so naši ple» zalci izvedli tu precej smeri: levji delež pri obdelavi teh ostenij pripada Jeseničanu Krušiču. Tudi vzpon preko stene Klomiškega Pelca je predstavljal majhen alpinističen problem in se je za steno zanimalo več navez. Vendar še vedno čaka nekaj zakotnih neprepiezanih sten na prve obiskov Bilce: nepretplezama je n. pr. tudi še štiristometrska in v spodnjem delu v celoti previsna stena Za Planje. Istega dne kot Krušič sta preplezala Verici j in Perko Nejči drugo smer v steni Botogemce, Mojstramjčama Svoljašsk Janez in Peternel pa sta preplezafla vstopno varianto k Potočnikovi smeri v južni steni Spodnjega Rokava.
V	oktobru (10. X.) sta preplezali Pintar Jože tn Lavtižar iz Gorenje-savske doline noro smer v seveiroaa-Itndni steni Prisojnika (IV, V', 21. oktobra je preplezal Krušič s Celjanom Veninškom novo smer v grebena med Spodnjim in Srednjim Rokavom v Martuljku (IV), čas plezanja znaša; 4 ure. 29, oktobra je prepileizal Rrojam Janez iz Mojstrane vstopno varianbo k Cen tratni -smeri v južni: rtemi Kukovo špice. To je bil zadnji prvenstveni plezM-in.I vzpon v Julijskih alpah .krtoSj^gn tetti.
Po državnem. prvenstvu v umetnem "drsanju
Ali je še možen napredek
brez umetnega drsališča?
Preden sploh hvalim ali kritiziram tega ali onega drsalca, naj ugotovim, da traja sezona umetnega drsanja v Ljubljani povprečno le dobra dva tedna. V teh nekaj dneh navede umetni drsalci pri nas pravo ofenzivo treningov, tekmovanj, revij. V teh nekaj dneh se skušajo naučiti tega, kar so od lani že pozabili in — če ostane st kaj časa — pridobiti tudi kaj novega.
V mislih imam predvsem Ljubljano. Povsod drugje je umetno drsanje skoraj zamrlo. Zagreb je sicer poklal na državno prvenstvo nekaj tekmovalcev in tekmovalk. Njih povprečna starost pa je tako visoka in kvaliteta tako nfcka, da nam res ne morejo dati nobenih upov za bodočnost. Osvojili so sicer prvo in drugo mesto pri mladincih, toda le, ker so imeli za tekmece popolne začetnike. Raz.veseljivejša je udeležba SD Gregorčiča na prvenstvu Slovenije v umetnem drsanju. Dasi-ravno je bila kvaliteta njegovih drsalcev izredno nizka, saj so začetniki, sta vendar njihova mladost in dolga sezona na Jesenicah zelo vzpodbudni dejstvi. Novo zgrajeno drsališče, ki ima edinstveno lego pod. Mežakljo, ima letos že več kot dva meseca sezone in to je že skoraj pol umetnega drsališča. Vodstvo sekcije je zelo marljivo in ima vse pogoje za napredek svojih elanov.
Razen članov Gregorčiča so vsi ostali umetni drsalci prisiljeni hoditi po led na posodo v Planico. To pa mnogo stane in društva tega ne zmorejo, posebno, ker jim kratka sezona doma in pomanjkanje prireditev ne prinese nobenega denarja. Tako plačujejo drsalci v Planici in Kranjski gori najvišje dnevne penzione in morajo pri tem še vzdrževati drsališče. V tem je nelogičnost, ki ji bo treba enkrat napraviti konec in se ozreti po državah z visoko razvitim turizmom, kjer hoteli sami vzdržujejo drsališča, skakalnice, vzpenjače itd., ker jim to pač prinaša dobiček.
Na eni strani torej pomanjkanje ledu, drsalk in domačih prireditev, na drugi visoki stroški treninga na Gorenjskem, ne glede na izgubo delovnih dni, spravljajo drsalni šport v težak položaj.
Drsalna zveza Slovenije sl skuša pomagati na razne načine. Lani smo začeli s kotalkanjem. Kotalkanje je seveda za drsanje le slab nadomestek, toda morda se bo -le dalo z njim premostiti dobo do zgraditve umetnega drsališča. Dosedanje izkušnje z gojenci drsalne šole nam dajejo mnogo upanja.
Poleg SD Ljubljana, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da združi v svojih vrstah vse ljubljanske drsalce, goji umetno drsanje v Ljubljani tudi Triglav. Sekcija si pod vodstvom tov. Bibra marljivo prizadeva doseči dvig kvalitete svojega članstva, vendar se večkrat vprašamo, s kakšnim namenom in zakaj je bila ustanovljena. Obstoj sekcije brez drsališča je nekako za lase privlečen, zgraditev drugega naravnega drsališča v Ljubljani pa se ob slabih sezonah gotovo ne splača, saj tudi SD Ljubljana vzdržuje svoje drsališče le z veliko težavo in s deficitom.
Vrnimo se k državnemu prvenstvu. Prvega mesta med članicami Silvi Pal-metovi m mogel nihče odvzeti. Mara Drašlerjeva je ni resno ogrožala. Pokazala je sicer precej težkih prvin, morala pa bi resno korigirati slog. To velja tudi za njenega partnerja Resmana, ki je zasedel pri članih .drugo mesto za Lajovicem. Slednjemu se je poznalo, da ni za solo nastop posebej treniral in da je ves svoj program sproti improviziral. Kljub temu je bilo njegovo prvo mesto nesporno. Včasih smo videli v njegovem izvajanju nenavadno eleganco. Mislim, da bi bi! lahko zelo dober solist. Skoda, da za to primanjkuje časa.
Palmetovo in Lajovica smo videli tudi z olimpijskim programom. Le-l’a je bil brezhibno in elegantno izvajan. Od začetka do konca nisem opazil nobene napake. Manjka mu le nekaterih težkih prvin.
Pri mladincih Breda Lorger (Ljubljana) ni imela konkurence in nas je prijetno presenetila. Izmed njenih konkurentk je kljub slabemu plasmaju ugajala Meta Fajdiga zaradi izredno letpega sloga.
Pri mladincih sta Zagrebčana Amše! in Turkovič pobrala prvi dve mesti. Njuni sotekmovalci v isti kategoriji 60 bili začetniki. Kvaliteta mladincev je bila na zelo nizki stopnji.
Med pionirkami je zmagala Staška Fajdigova pred Natašo Andreejevo. Obe sta občinstvo navdušili in če bosta marljivo trenirali, ju bomo kmalu videli na prvih mestih med mladinkami.
Končno moramo kljub skromnim razmeram in objektivnim težavam, s katerimi se bori nase umetno drsanje, priznati, da kvaliteta na splošno ni padla in da se je umetno drsanje razvilo tudi v širino. Vendar je vse to le zelo relativen uspeh in — samo v Ljubljani.
V mednarodnem merilu . razen Pal-metove m Lajovica v parih - naše
umetno drsanje ne pomeni ničesar. Tudi v bodoče pri tem ne smemo pričakovati nobene spremembe. Vsi naši drsalci, ki so kdaj kaj pomenili, so si svoje znanje pridobili pri treningu ali vsaj tekmovanju na tujih umetnih drsališčih, pa najsi gre za Thumo, dr. Švaba ati končno Palmetovo in Lajovica. Na tem ni mogoče ničesar spremeniti.
Tudi današnji stroški in žrtve za obdržanje ravni umetnega drsanja se splačajo le tedaj, če računamo, da bo enkrat zgrajeno umetno drsališče v Ljubljani, ki nam bo končno odprlo pot v svet.	BTT
Zakaj se |e Ljubliana slabo odrezala
na državnem prvenstvu v hokeju
Letošnja lestvica jugoslovanskega hokeja je takale:	1. Partizan, 2. Zagreb, 3.
Mladost, 4. Ljubljana, 5. Gregorčič. Morda bosta še Ljubljana m Mladost zamenjali mesti, o čemer bo odločila zadnja tekma državnega prvenstva. Vsa ostala društva v državi ne pomenijo ničesar in se hokej v obče goji praktično le še v Sloveniji.
Zgoraj omenjena društva so si po svoje prizadevala priti na zeleno vejico. Najlaže je bilo Partizanu, ki se v začetku sezone odpelje v Kranjsko goro m ga do konca ni več naz^aj. Zagreb je dalj časa treniral v inozemstvu, v Kranjski gori pa se ni zadrževal mnogo manj kol; Partizan. Mladost, ki je letos izgubila svoje Kanadčane, ne pomeni več mnogo. Gregorčič je s svojo dvomesečno sezono na novo zgrajenem drsališču v eni sami sezoni bliskovito napredoval in ima mnogo kadra, s, tem pa tudi naj večjo bodočnost državi, če seveda Partizan ne zgradi v Beogradu umetnega drsališča.
SD Ljubljana je v prvih dveh letih po vojni pridobilo precej kadra. Ta pa se ni mogel zaradi slabih sezon razviti, tudi dotok novih talentov pa je popolnoma prenehal. Letošnjo sezono je tudi nekaj starih »asov« odpadlo ali pa so znatno popustili. Tako je Ljubljana nastopila letos prvdč večinoma z mladimi igralci. Preden pa bodo tj. nekaj pomenili, bo prev tekla še vrsta let. V moštvu Ljubljane je letos dobro igral le Aljančič, sledita pa mn Čuček in Pogorelec. Tudi Pavletič in oba vratarja sta se večkrat izkazala. Vsi
ostali daleč zaostajajo za njimi, s takimi izsledi in v takem stanju je šla Ljubljana na državno prvenstvo ter dosegla za vsakega strokovnjaka pričakovano mesto. Nekoliko je presenetil visok poraz proti Zagrebu, ki. je bil resda nepotreben. Toda poleg ostalih nedostatkov je v tej tekmi moštvu pošla tudi znana borbenost in ostrina, s katero je znaio premagati včasih tudi tehnično boljšega nasprotnika.
V tekmi Zagreb : Ljubljana smo videli predvsem dve napaki: pomanjkanje drsanja in taktike. Za oboje je pomanjkanje ledu resda glavno, toda nepopolno opravičilo. Krivdo je treba iskati tudi v odsotnosti sposobnega trenerja. Kot tak je bil letos zadolžen Aljančič. Razumljivo pa je, da kot glavni igralec moštva ni mogel obenem i igrati i trenirati. Trener mora biti vselej oseba, ki lahko od zunaj primerno dirigira trening oziroma igro in stalno opozarja na taktične napake. To pa lahko stori igralec le deloma. Edini, ki bi kot trener prišel še v poštev, bi bil Tone Pogačnik. Ta pa je bil z organizacijskim delom in sojenjem prezaposlen, da bi koristi! domačemu moštvu.
Tudi v bodoče se zdi, da se stanje v ljubljanskem hokeju ne bo mnogo spremenilo. Nadejamo se lahko le tega, česar tudi umetni drsalci tako težko pričakujejo — umetnega drsališča. Upajmo, da do tedaj kvaliteta enega in drugega ne bo preveč padla in da hotno vsaj: v glavnem uspeli obdržati zanimanje občinstva, predvsem pa udeležbo mladine. BTT
Taksne mladince i sidrnim n. v naša društva!
ODREZEK ŠTEV. 1
Preteki* nedeljo Je organiziralo telovadno društvo »Partizan« v Gomil Iškem smučarske tekme. Nastopilo je 31 članov ic mladincev. V slalomu in smuku je zmagal Draksler Ivan (Gomiljsko), v skokih pa Kak Oto (Braslovče), dočim tekov zaradi nastopajočega mraka ni hilo mogoče Izvesti. Tn majhno, vendar agilno vaško društvo vodi skupno s predsednikom tov. Vttancem mladinec KozineIj, ki je lani v mozirski gozdni šoli dovršil iz-
m tolrn 111 I' , / V O tj O . V O d 1 i it* V
pit za precln.iaka III. razreda., Sedaj je v itvu načelnik in opravlja funkcijo,
društvu načelnik in opra kljub številnim težavam in zaprekam, z vzorno požrtvovalnostjo in veseljem. — takšno mladino, ki kaže res veselje do dela. Iti morala pritegniti v svoje vrste vsa društva, predvsem mestna, ki imajo krasne telovadnice, pa so kljub temu brez mladih vaditeljev. Na takih primerih vaških društev, ki delajo v neverjetno skromnih pogojih, pa zalo z večjo ljubeznijo. hi se lahko učilo marsikatero naše društvo.
Na Lisci smo dobili noro planinsko postojanko
Nedavno Je bil na Lisci nad Sevnico dograjen nov planinski dom, na kate-so vsa dolga leta po osvoboditvi
željno čakali mnogi ljubitelji planin v Zasavju. Vendar se delo na izgradnji te postojanke nikakor ni premaknilo z. mrtve točke dokler n! prevzel predsedniškega mesta v voke agilni planinec Čebularjev Tone. Ta je kaj kmalu našel vsa potrebna sredstva, ki jih drugi dolga leta niso mogli dobiti in v razmeroma kratici dobi so marljivi sevniški planinci postavili na Lisci lepo postojanko, v kateri bodo odslej iskali počitka in sprostitve po delu vsi ljubitelji zasavskih planin.
VPRAŠANJA.:
j, Kateri nas smučar m skočil m veliki planiški skakalnici riajdelj brez padca?
2,	Koliko zrnata priznam svetovni moški rekord v metu krogle? ■
3,	Kako je ime slovenskemu telo-vadcu, ki je 1. 1922 in. 1926 na svetovnem prvenstvu dosegel med posamezniki prvo mesto?
4,	Ime kluba, ki je lani 'osvojil prvenstvo Slovenije v nogometu (v 1. republiški ligi) ?
5,	Kateri slovenski igralci košarke «> doslej zastopali Jugoslavijo na mednarodnih srečanjih (navedi samo priimek)?
ODGOVOR!;
OPOMBA: Odgovore na odrezku štev. 1. spišite čitiiivo« odrezek pa skrbno shranite, prav tako pa uidi vse nsiaie odrezke (od štev. 2. do 8.), ki bodo zapovrstjo objavljeni v prihodnjih številkah »Poleta ! Šele ob zaključku našega, nagradnega tekmovanja, k o hn objavljen osmi, !. j. zadnji odrezek, pošljite vseli osem izpolnjenih odrezkov na naslov:	•
Uredništvo »Polna«? •— Nagradno tekmovanje — Ljubljana, Likozar jeva ulica.
Posameznih odrezkov, ki nam bi jih kdor koli pošiljal pred zaključkom našqga nagradnega tekmovanja, ne bomo priznali za veljavne!	Odreši!
JAHORINSKl ODMEVI . . .
Oebeto ..te, knji«, .»Jaaorknl T2	le'^te -lahnrme
vesela Tn‘žalostna doživetja tekmovalcev ih tekmovalk, ki sn kdajkoli že tekmovali na Jahorini, istočasno pa nam nudi dragocene nauke
za nase nadalinie delo.
Or v n poglavje te knjige.
n v«	,v -v	se začenja z. letom 1936. ko so se na
prostrani Jahorini prvič odigravale dramatične borbe za na iv me naslove našiti smučarjev. Nasledn re poglavje opisuje leto 1949. ko so se prvič po osvoboditvi zbrati na Jahorini natbolisi smučarji iz v sen
w s aBsratiar%B4
mladinci iz vse države in si razdelili ponosne naslove državnih prvakov.
Izpustimo vse tiste odstavke o organizaciji teh telo novam, o slabi namestitvi tekmovalcev, o nemngči prehrani — ki se v vseh treh poglavjih ponavljajo — in si oglejmo liste odstavke. ki morajo zanimati naše funkcionarje v Sloveniti, če bomo hoteli tudi v bodočnosti obdržati vodilno mesto v smučarskem športu Jugoslavije.
Slovensko prvenstvo v smučanju
nas ni povsem zadovoljilo
Slovensko prvenstv,-, v smučanju, ki so ga organizirala razna naša društva po Sloveniji, nam je v marsičem pokazalo napake in slabosti, ki .iih bomo morali v bodočnosti odpraviti, če bomo hoteli doseči v naši republiki takšen uspeh, kakor si ga zamišljajo strokovnjaki in številni ljubitelji slovenskega zimskega športa.
V Tržiču je društvo Ljubelj pripravilo na Kokovnici tekmovanje v alpskih disciplinah; Nastopili so najbolj-.
oijo kakršne koti prireditve. Tu namreč vodi in se briga prav posebno za smučarski šport trener naše tekaške reprezentance Gregor Klančnik, ki do potankosti izvaja red in disciplino. Zato moramo kar v začetku poudariti, da so bili tekmovalci, tudi tisti, kj poznajo mednarodna tekmovanja tako zadovoljni, kakor se nikdar doslej. To velja predvsem za ureditev proge za tek na 16 oz. 8 km, ki je bila tako pripravljena, da je celo
Kvaliteta ostalih tekmovalcev ni bila na takšni ravni, da bi bilo to omembe vredno. Skratka opažamo, da bodo morali v našem skakalnem športu prav kmalu nastopiti novi mladi skakalci, ki bodo imeli še več borbenosti in tudi vsestranskega smučarskega znanja, ker Je tako moreš postati dovršen skakalec.	M.
si naši tekmovalci, t ud i olimpijski j nase olimpijce prijetno presenetila, kandidati. Kar je se povečalo naše | Kakor smo pričakovali, tako so se zanimanje. S samim tekmovanjem ne
Novi slovenski prvaki
ČLANI:
moremo biti povsem zadovoljni. Res je to, da je Ko kovni ca naša najboljša in najtežja proga, kar jih imamo, vendar če sm0 že organizirali nase republiško prvenstvo na teh terenih, bi morali prej ugotoviti, kakšna bo proga, kako dolga bo, in kako b<> tudi pripravljena. Morda funkcionarji Ljubelja niso mogli opraviti tako težkega dela sami, zato. bi morali pravočasno javiti Smučarski zvezi Slovenije. da jim tudi v tem pogledu prtsko-či na pomoč. Tako so naši najboljši alpski vozači, tudi olimpijski kandidati, naleteli na oviro, ki je niso znali premostiti. Proga je bila namreč premajhna in zato tudi rezultati, ki so jih dosegli na tej progi, ne morejo nuditi stvarne podobe moči nastopa-jočih tekmovalcev. To velja predvsem za Muleja. Kdorkoli ga je opazoval, je videl, da je prišel Mulej v poln zalet prav v trenutku, ko je bilo konec proge. Cve.nkelj je po naročilu trenerja Čopa vozil z novimi Smučmi, samo da bi jih za mednarodne nastope čimbolj zvozil, pa čeprav je oilo pričakovati, da bo dosegel slabši plasma. Kakor smo videli, se je t,n tildi zgodilo, S tem pa ne smemo nikakor zmanjševati uspeha Janeza Stefeti, ki je danes povsem upravičeno naš za. s topni k na olimpijskih igrah v Oslu. Skratka lahko ugotovimo, kar velja tudi za članice, da $<> bili tekmovalci sicer dobro pripravljeni, vendar ,«n uspešno prišli skozi cilj tisti vozači-ki so progo bolje poznali.
V Guštanju pa je bil,> tekmovanje v tekih in skokih. Guštanj poznamo že s prejšnjih tekmovanj kot vzorno mčlsto. ki izvrstno razume organiz.a-
tudi tekmovalci v teku na 16 km raz- > vrstili. Kordež Matevž je bil polni 2 I minuti za drugoplasiranim Knificem, i Tudi tu ’ smo rjpaziii. da .se prebijajo v ospredje mlajši tekmovalci, kar i nam daje upanje, rič se bo ta smučarska disciplina končno le tako razvila. kakor si to od srca želimo. One- j nili bi še morda nastop starega olim- j pijca Franca Smoleja, ki je kljub svojim 44 letom dosegel častno 11. mesto.
V	klasični kombinaciji se je bila huda borba med članoma ljubljanske Enotnosti Gregorijem in Deklevo, končno pa je mlajši Gregorij z večjo borbenostjo povsem zasluženo osvojil prvo 'mesto.
V	samostojnih skokih je nastopilo okrog 40 tekmovalcev na 40-metrski skakalnici. Tu smo pogredali naša olimpijca Poldo in Klančnika, ki nista prišla iz neznanih vzrokov. Najboljši je bil Zoran Zalokar, ki si .je nabral največ točk in tudi dosegel najdaljši skok dneva.
Veleslalom: Tine Mulej (Prešeren) in Janko Stele (Ljubelj)
Slalom: .Tanko Stefe (Ljubelj)
Tek 16 km: Matevž Kovdež. (Kropa) Skoki: Zoran Zalokar (Enotnost) Klas. komh.: Jože Gregorij (Enotn.)
., CLAN1CE:
Veleslalom: Darinka Lukane (Ljubelj)
Slalom: Darinka Lukane (Ljubelj) Tek 8 km: Angela Kordež( Kropa)
Eno prvih lekcij so dobili preko svojih najboljših mladincev naši vodilni. klubi Enotnost, Ljubelj in Gregorčič ž.e na predvečer prvega dneva tekmovanja. Mladinci Klinar. Križaj, Frantar in drugi niso bili pripuščem na start, ker niso imeli urejenih osnovnih dolžnosti d,o svojega društva (plačilo članarine) oziroma se niso mogli izkazati z urejenimi članskimi izkaznicami. Tak postopek ie bil popoln« trna pravilen. Smučarska zveza Slovenije je že od septembra opozarjala osnovne organizacije, naj uredil" svoje finančne obveznosti in naj preskrbijo svojim tekmovalcem legitimacije. Prvenstvo na Jahorini na je nakazalo. da se ponekod funkcionarji vse. premalo zanimam za svoje tekmovalce in da jih ne opolzar.ia.io na osnovne dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati vsak član vsake organizacije. ' Prav jako' bo sle i ali prej potrebno iz smučarske organizacije izločili .udi vse tiste člane, ki od svojih društev m klubov samo zahtevajo, svojih dolžnosti pa 'se ne zavedajo.
Odstavek iz statistike zadnjih- državnih mladinskih prvenstev kaze. da vedno vec naslovov mladinskih državnih prvakov odhaja v druge republike. Mladinci so letos nastopili na Jahorini v 11 disciplinah, nd teh je 5 naslovov odšlo v druge republike, kar predstavlja doslej rekordno izgubo, ki pa je za n'as še toliko bolj porazna, ker s,, bili ti naslovi oddani prav v alpskih disciplinah, kjer smo Slovenci doslej vedno dominirali. .Časovna razlika med prvaki v alpskih disciplinah (Modričem in Smiljaničem, oba Hrvatska) in dvugoplasira-nimi Slovenci je v vseh disciplinah velika, saj znaša od 5 do 15 sekund. Zato bi bil tu kakršenkoli izgovor ali opravičevanje odveč. Potrebno ie samo pogledati po vzrokih teh porazov. Objektivnih razlogov ie brez dvoma sicer bilo (pomanjkanje snega in zato pomanjkanje treningaI. važno pa je dejstvo, preko katerega ne moremo, da v Sloveniji nimamo kvalitetnih mladincev, ki bi lahko uspešno
Telovadno društvo v Kropi bo vključilo čim več pionirjev
Konec preteklega meseca .je imelo svoj občni zbor telovadno društvo »Partizan« v Kropi. Ob polnoštevilni udeležbi članstva je najprej spregovoril predsednik lov. Legat, nato pa so podaii poročila načelnik. načelnica in referenti vseh športnih sekcij, med katerimi sta bili zlasti marljivi smučarska in pa odbojkarska. Pr> diskusiji je bila Izvoljena nova društvena uprava z dosedanjim agilnim predsednikom tov. Legatom na čelu. Med sklepi, ki. so jih sprejeli člani, je najpomembnejši ta. da bodo v letošnjem letu vključili v društvu čim več pionirjev in pa mladine, istočasno pa bodo uvedli redno telovadbo, skrbeli ža vzgojo novih vaditeljev in nastopili s svojimi člani na okrožnem telovadnem nastopu.
nadomestili svoje predhodnike (Dornika, Kunšiča. Janka Celino in druge). Krivda za tako stanje ie brez dvoma na listih klubih, ki mar možnosti, vzgojiti alpske tekmovalce, pa jih ne vzgajajo. Ko to trdim, mislim predvsem na Jesenice in Tržič, naši največ.ii središči alpskega >mu-čarstva, domače kraje nekdanjih m sedanjih prvakov ter državnih roprr-zeniantov. Letošnje consko prvenstvo na Črnem vrhu nad Jesenicami, kamor sta oba jeseniška kluba poslala samo 14 mladincev, Tržič pa samo 5, nam to jasno potrjuje.
Precejšen del odgovornosti za slabo kvaliteto mladincev v alpskih disciplinah nosi tudi SmučarsTca zveza. Način dela, da se naše najboljše aloske tekmovalce in državne reprezentante poklice v začetku sezone v tečaje, potem pošilja na razna držav-
na in mednarodna tekmovanja tz, nedelje v nedeljo, nam ie doslej več
škodoval, kakor pa koristil. Mladina, čeprav dovzetna za to, da se nekaj nauči od reprezentantov, lih e videla le enkrat ali dvakrat v sezam. Redki J pa so bili tisti naši vrhunski tekmo- \ valei, ki so znali žrtvovati nekaj prostega časa za pouk svojih naslednikov.
Prav redke in seveda časčne iziern«1 so oni odsluženi tekmovalci, ki so se posvetili vzgoji mladega lejcmovabie-ga kadra. Daleč pred vsemi ostalimi je Ženiva Lovro, predsednik smučarskega kluba v Gonjah. Bogate izkušnje, ki si jih ie pridobil na številnih mednarodnih tekmovanjih. prenaša sedaj na mlade tekmovalce svojega kluba. Uspehi njegovega plodnega, dela se že kažejo vrsto let. Pokazal', so se tudi na Jahorini, kjer ie mladinska štafeta v postavi tlrevc, Goion m Vodno v osvojila častni naslov državnega klubskega prvaka. Pa tudi posamezni tekmovalci so se uvrstili vsi med prvo desetorico.
Kvaliteta slovenskih mladincev * tekih je priMčno dobra, saj ae je prvi tekmovalec iz drugih republik uvrstil šele na 8. mesto (Bajič, Železničar Beograd). Na žalost niso nastopili v tekih hrvatski mladinci, ki So našim tekačem pn kvaliteti najbližji.
V skokih je nastopilo 6 starejših is 3 mlajši mladinci, do teh 7 iz Slovenije. Zmaga večkratnega državnega prvaka Goriška je bila prepričljiva, saj te bil pred Rrazoro (Emcifcnogt) kar celih 32 točk. Prav ta razlika v točkah pa nam tudi tu da misliti, posebno še. ker vemo. da se je Bras na vseh tekmovanjih v zadnjih letin uvrščat med najboljše mladince. Morda nam bo letošnja ugodna zima prinesla izboljšanje v lej disciplini, kajti izkoriščene bodo lahko vse skakalnice, kar ne moremo reči za prejšnja leta.
Na Jahorino je Slovenija poslala S mladink, v alpskih disciplinah pa id
ano rr» I o rit'niz o n 'Javb iaL
uunutuo, v o i	m U' Joipjiiieii v n
nastopala še ena mladinka iz Sarajie* v a. O kvaliteti teh _ mladink ne mo*
Sloveniji postalo
zadnjih letih
Zanimanje za podvodni lov je tudi pri nas ,  --------- ,—	. ------
precejšnje, saj spada te vrste šport med najzanimivejše in najrazburljivejše. Poleg tega, da je zasledovati riho v njenem lastnem elementu — to je približno tako, kakor če bi letali za ptiči po zraku, — nenavadno razburljivo, pa še podvodni lovci s harpuno in kamero marsikaj novega in koristnega na.uče. Kakor smo zvedeli, nameravajo v Ljubljani ustanoviti Klub za podvodni lov.'ki ho združil vse tiste, ki se za ta šport zanimajo. Občni zbor bo 12. t. m. ob 20. uri v prostorih Fizkulturne zveze Slovenije v Likozarjevi ulici, provizorij IV. — Na sliki vidimo enega izmed naših domačh podvodnih lovcev pri zasledovanju jate Luben.
z v ■ w iv	» » -ti«*;...
ročil, ki sn prišla do konca januar-na Smučarsko zvezo Slovenije, us vidno, da ie v januarju tekmovale samo 24 mladink, ki ™	-
remo govoriti, govoriti pa moramo o kvantiteti mladinskih tekmovalk nft splošno. Statistika kaže. da se število mladink ,ki nastopajo na lekmah. J.% leta v leto manjša. Iz tekmovalnih poročil, 1-1 ~ ia na razvidu
samo 24 mladink, ki so včlanjene * 10 društvih.
Ce na splošno pogledam,, rezultat« slovenskih mladincev na .Tahormi. vi« dimo, da so večinoma lepi, nikajcoS pa nas ne morejo zadovoljiti. V vrsče tekmovalcev je potrebno pritegniti še nove mladince in mladinke ter tiru nuditi potrebno strokovno znanje. Tega pa jim bodo v največji mer! lahko nudili le starejši tekmovale^ Za mladino moramo prirejati čim ve d tekmovanj, društvenih in meddrustv#1 rtih, kier bo mladina merila svoig moči in znanje. Ugodna zima nudi vse pogoje, da slednjič, tudi v ntijfe d niškem smučanju napravimo vel®i
korak naprej.
inž. Gesti
Pisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca* v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern — Urednišvo in uprav* Ljubljana, Likozarjev* ulica, poštni predal štev. 377 — Telefon štev. 33-85 jn 5»-W Čekovni račun uprave štev. 6(iz-ae:»l-e —1 Celoletna naročnina 380 din. polletna 190 din, četrtletna »5 din
MARGEBI MILLER:
Joe Louis
Vzdušje v Napanochu v bližini New Torka, koder se je pripravljal Maks Schmeling, p* je bilo cisto drugačno. Maks, ki je Imel svoje misli uprte v en sam cilj — v zmago, sl je utiral pot do uspehov z nemško žilavostjo in možatostjo In vse je kazalo, da zelo resno jemlje boj Z Louisom, Sest milj jutranje naporne hoje, nekaj rund boja s partnerji za vadbo — vse je bilo usmerjeno za dosego zm-ge.
Schmelingovi pristaši — teh Je bilo pa r Ameriki zelo malo — so ga venomer vzpodbujali, naj niti za lrtp ne Izgubi vere v zmago. Čeprav so ga skoraj vsi Usti pomilovali kot človeka, ki ga čaka neizbežna katastrofa, *i tega ni jemal t« srt?. Kadarkoli so ga obiskali dopisniki ameriških časopisov, jih je Maks odurno sprete! ter mednje iz rokava stresel nekaj fraz lz Hitlerjeve filozofije, ki pa seveda niso bile objartjene. ker niso bile pogodu željam ameriškega tiska. SchmeMis* * ir gvofib Intervjuvlh načtmjsl t»<H rasno vpraSan#*, ki pa po prepričanju novinarjev ni spada*# v okvir boksarska«* ršngau te dežele. In zakaj naj M jth tudi objaVtjah, bo p« je bil skoraj sleherni A merka« preprfčoo, da bo Joe tbuis, Iportnik, ki se je otrevei vk* rasoSi pre*so<t*ow, oprari#l
s svojim nasprotnikom že v prvih rundah in da se bo naduti Nemec člmprej vrnil v svojo domovino. Čemu torej nepotreben hrup, čemu nesmiselne besede?
Maks pa je gledal na dvoboj drugače kot Američani. V časopisih je bral. da se število stav na Louisa stalno veča jn da je le malo onih, ki so stavili na Schmelinga In ki so prepričani o njegovi zmagi. »Prav je tako!« si .ie rekel Maks. »Njihov Louis bo prav kmalu spoznal, kako »ubog* boksar sem, toda to samo v mojo korist.*
Treninga se je lotil s še večjo zagrizenostjo in odločnostjo. Njegov zvesti trener Machon, ki ga je bil Schmeling pripeljal lz Nemčije, se je strinjal z Maksovim načrtom: sprožiti direkt zaradi znižanega kritja na levi. »Tvoja zmaga bo velik triumf za »Valerland«, je govoril Mache«, Schmeling pa mu je navdušeno pritrjeval.
Ker je 1$. junija močn,, deževalo, je Mike Jacobs preložil srečanje na naslednji dan. Tega dne je drla na Tanke* Sladi um množica' neučakanih in razburjenih
gledalcev In samo majhen odstotek le-be je ie verjel SčtfmelHigovo zmago. Prišle so torti dolge vrste črnrev iz Hariema, ki so zasedli najcetnejsa mesta na straeil to željno pričakovali treswtfca. ko se ho pokazal v ringi njihov oboževani junak. Nekateri teh so hoteli prevpiti gta* množice * skandiranjem prfljubtjettib gesel, drugi pa s» br*U žporede m v razigrani razpoloženo«! na-puvedoVaiH r<*u»aae dvoboju,. »Njihov 1 Miljene«* Joe i Lo«+* tH» zrtef 'Zdaj pčfše< lat z*«*, s« bojeval m zmagat
! pred 42.000 gledalci. Uspehi, ki jih je Louis dosegel pred tem bojem, so še bolj utrdili njihovo vero. In kdo naj ga vzpodbuja pred tem odločilnim srečanjem, če ga oni, črnej ne bodo? Čutili so, da so pravkar stopili z njim na bojno ladjo s prepričanjem, da morejo črnci prekašati bele ljudi, dasiravno jim dostikrat kratijo možnost.
Ko je stadion pokrila tema in je bilo končano zadnje uvodno srečanje, sta stopila v ring črni Louis in Nemec. Predstavljanja z vsemi formalnostmi je bilo bitrp konec. Zadonel je prvi udarec na gong. Intiis je Maksa potisnil najprej na rob ringa in si prizadeval, da bi ga privedel do odkritega boja. Enake namene je ime! tudi Schmeling. Ob koncu runde je Louis izjavil, da mn Schmelingov način boksanja ne prinaša niti najmanjših težav in da svojega tekmeca pozna. »To bo eno najlažjih srečanj, kar sera Jih kdaj imel,« je dejal v odmoru trenerju Blackburnu.
»Ti si brez. uma dečko!« je odvrnil Jack. »Preveč samozavesten si postaj. Ali. res sc do danes nisi spoznal,
da se v ringu ne smeš na nic zanašati? 5amo pazljiv
*
bndl pred svojim nasprotnikom in ne «»sli, da se stari Nemec boksa samo za zabavo!«
It) pokazalo se je, da je imel Blackbtirn prav. 5Uhme-Mog je potrpežljivo čakal trenutka, da bi l-outs zadal odtočfim udare*:. Do tega je prišlo v četrti nmdi. Joe .te Maksa adaril z levim ja bom In ker je njegova levica ob vrnitvi klecnita, ga je nasprotnik dosegel z. močnim di-re-ktom. Pwf, preden je Iouis mogel priti do zavesti,
je Schmeling sprožil že svoj croche... in znova. l/wi(‘a je spreletela groza. Bil je čisto prepaden. V hipu, ko J® bil Maks pripravljen na nov nastop, se je Louis sesedi na žimnico, pri tem pa zaman poizkušal, da bi se opriJ*1 vrvi. Podoben je bil utopljencu, ki si zaman prizadeva doseči morsko obalo. Na tleh je obležal brez moči z iztegnjenima rokama. Sodnik Arthur Donovan je z»cčl šteti. Pri »tri* se je Louis osvestil. Da bi prevpil rono-žico. je na ves glas zakričal nanj Jack Blackb*irii; »Obleži, ne vstajaj! Ostani na tleh do devet!« To<W Joe ga ni slišal — ničesar ni slišal. Dvignil se je ** noge, se zagnal proti nasprotniku in boksal samo stinktivno Zaradi udarca, ki mu ga je bil malo oeedtrirt zadal Schmeling, ni bil sposoben več misliti. Spremeni1 se je v živi stroj.
Po končani rundi sta si Blackburn In Jullian Bl*^ mrzlično prizadevala, da bi Lousa spravila do zave*11* Joe se je začel zavedati šele med peto rundo; zdaj je vedel, kaj se z njim godi. in začel je uravnavati t*** moč s preudarkom in presojo. Množica, ki je po»ta|a ** skoraj histerična, Je kljub vsemu verjela, da M bo le izvode val not do zmage. Tik pred koncem runde v* ga je Schmeling udaril z levim crochejero. Ko je zadtm^ gong. je Joe spustil roke, se obrnil tn hotel oditi -svoj kot. Tedaj pa se Schmeling zagnal proti nJ®****" in ga udaril z vso svojo močjo v brado. Sodnik je aoeie razglasil, da je Schmeling s tem udarcem B««Hn , no kršil boksarska pravila.