Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV Lendava, 19. decembra 1937, Štev. 51 Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i Kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popiist po dogovori. Küga z Francije. Ne gučimo od slinavke i parklevke, štero je dobila naša živina po dekli, ki jo je prinesla iz oküžene francozke štale domo. Drügo kügo mamo v misli. Küga, ki se širi po fotografijaj. Na Goričko so prinešene fotografije z Francije: nagi dečki v nečistom djanji. Samo bolševizem je zmožen kaj takšega razširjati, boljševizem, šteri Boga i njegovih zapovedi ne pozna, zametava. Te nesramne slike se širijo med mladino i še nedoraščena mladina se vči na nedostojno živlenje, da si podkopa-vero,- vniči poštenost i zakopa zdravje telovno tüdi. Mladina, ki je prle na radost bila svojim starišom, je po teh slikaj podivjala. Mesto boganja preklinja stariše, mesto molitve se tepe po noči, mesto bože slüžbe se da veseljačenji, mesto zdrave, hasnovite zaposlenosti se vda pijančüvanja Vse, samo veselo slika je to ne. Dühovnik nam naznanja, da francozki brezverski kmetje, ki na vero nikaj ne dajo i so komunističnoga mišlenja, grozno kvarijo naš narod ,ki je pri njih v slüžbi i ga spelávlejo na komunistične vode, da ga tü potopijo v brezverski i krvoločni komunistični navuk. I za prvo stopnjo k tomi uspehi so si vzeli orožje nesramnosti. Kak mladino pogrozijo v nečistost, zgübi ta odporne sile, hüdomi se protipostaviti več ne more, po klanci leti dol i dol, dokeč si ščista ne spotere najdragši kinč: vero v Boga i svoje düšno zveličanje. I gda vidimo pred svojimi očmi te Žalostne, ne slike, nego Žalostne jakostne spadaje, jeli se sme što, ki verje v Boga, vkraj držati od borbe proti toj splošnoj kügi pokvarjenosti, ki jo posredno i neposredno širi komunizem med našov mladinov? jeli sme što naše liste i teh sotrüdnike, dopisnike, vredniško osobje i širitele zaničavati, gda ti dnesden v vsakom pogledi včinijo največ, da naš narod rešijo potopa v močvaraj brezverska i grdih grehov ! Jeli sme što, brez toga, ka bi si nakopao grozovito odgovornost pred Bogom, samo v misli napadati naše liste, ki jedini iz Slov. krajine se borijo s Kristušovim navukom za naš narod, da ostane na pravoj poti! Ne bodimo sebični, ne iščimo svoje slave, ne držimo roke na svojem žepi, nego na stežaj odprimo srce i v toga globočino sprejmimo vsakoga, je stari ali mladi, je bogat ali siromak, je vučen ali nevučen, je gospod ali delavec, ki svoje moči posvečüje za rešitev našega naroda! Vsi v eden tabor. Nišče naj ne išče vodstva. Voditeo je Kristušova lübezen. Če te nema v srci, ki se razglašüje za voditela, nikdar ne pripela našega lüdstva prek rdečega morja komunizma. Samo lübezen je zmožna rešiti naše lüdstvo jakostnoga pogina, ar samo ta zavüpa v Boga, ar samo ta ne zavüpa sebi v globokoj poniznosti. To dvoje nam pa zasigura vsikdar i vsepovsedi i v vsakom boji popolno zmago, če zednim žepe radi praznimo za siromake. TSJ. Razgled po katoličanskom sveti. + Dr. Bauer Anton, nadškof. Osirotela je zagrabečka nadškofija, pred lepim Marijinim svetkom je dober Bog k sebi pozvao zagrabečkoga eršeka, dr. Bauer Antona. Pokojni so bili goreči i vučeni dühovnik pa nestrašene i nezlomlive volev borbi proti hüdobiji. Niti oblasti ne so se zastopali, gda je trbelo braniti Kristušove pravice. Bili so veliki lübiteo svojega hrvatskoga naroda goreči graditeo Jugoslavije. Rodili so se 1. 1856. jan. 11. v Breznici na veleposestvi grofa Erdődija. Nadškofije so vodili 23 let, škofovska spravišča v Jugoslaviji pa z vsov odločnostjov i modrostjov prek 18 let. Najvekše malo seminišče Srednje Europe je v Zagrebi i je delo pokojnoga. Njihova dobrotlivost i radodarnost je omogočila nastavitev medicinske fakultete v Zagrebi, te velike pomoči za trpeči, betegüvajoči človeči rod. Poklonili so 210 jezero koron v te namen. Pri zgübi toga velikoga moža je prvo izrazo sožalje visoki kraljevski dom, zatem vlada po g. ministri dr. Korošci, ki je zastopao min. predsednika, potem nešteti cerkveni dostojanstveniki Civilni oblastniki. Naj pokojnoga düša zagleda večno svetlost, prosimo vsi. Pokojni nadškof so jako lübili siromake i je podpirali. Javno so glasili, ka ki v denešnjih teških razmeraj ne sprevidi, da je njegova dužnost siromake podpirati i se boriti za socialno pravičnost delavcov, te je zaspao i zamüdo pravo pot. Pokojni so se podali večkrat na dom prostoga lüdstva, si seli na podoknaj na klop i si pogučavali z siromaškim narodom od njegovih nevol, ga batrivali i njemi pomagali. Vsikdar puni vüpanja so vlevali vüpanje v vsako dvoječo i strto düšo. Svojega velikoga düha so zajemali z Pres. Olt. Svestva, pred šterim so vsaki den edno vüro premolili.. Neštete jezere naroda so obiskale pokojnoga na mrtvečem odri i ga sprevodite v pondelek k počitki, iz šteroga vstanejo odičeno, z zastopnikom Njeg. Vel. krala, Petra II., vlade zastopniki, štirami ministri, na vnoge stotine dühovniki, z škofi i nadškofi, z vojaškimi, državnimi i cerkvenimi dostojanstveniki. Mrtvo telo bo počivalo v krasnoj zagrebečkoj stolnici. Nemčija. Prvo nedelo cerkvenoga leta so po vseh cerkvaj Nemčije prešteli pastirsko pismo nemških kat. püšpekov, v šterom ti jasno povejo, da vladni zastopniki laži razširjajo od kat. Cerkve i te dühovščine, da vlada ne dovoli zagovora Cerkvi, da z penezi podpira odpad od krščanstva za novo pogansko vero, kat. Cerkvi pa že tri leta ni pfenninga podpore ne dala, čeravno se v konkordati za to zavezala i čeravno med svet trobi, da podpira kat. Cerkev. Austrijski škofje v svojem adventskom pastirskom pismi tolažijo svoje dühovne tovariše, škofe ž njihovimi verniki v Nemčiji i njim zagotavlajo, da je bodo podpirali z svojimi molitvami v njihovoj borbe, dokeč Kristuš ne zmaga v Nemčiji. Ločitev zakonov na Češkom. Leta 1933. je bilo 6000 ločitev, 1.1934 jezero več, to je 7000, 1, 1935 več za 322, to je sküpno 7322, lani pa že 8608. Zmed 53 varašov, ki štejo nad 10 jezero prebivalcov, se je samo v treh več rodilo, kak vmrlo, v 50 varašaj se je več trüg zabilo, kak zibelk zdublo. Proti toj strašnoj pokvarjenosti so češki püšpecje izdali pastirski list za čuvanje krščanskih drüžin. Ešče lepa pesem je prepovedana v Rusiji, če je najmre vsebina verska. Tak je oblast prepovedala igranje i spevanje i razvnoženje svetoznane lepe Marijine pesmi: Ave Marije, ki jo je vglasbo Schubert. Kitajska. Voditeo Kitajske republike Čang Kaj Šek je goreči katoličanec, vsaki den čte sveto Pismo i za Veliki Petek toga leta je krasno pismo poslao svojim padanikom, v odkriva živo vero v Kristuša. Proti komunizmi se močno bori i ga žalosti, da Japonci napadajo njegovo državo iz razloga, da strebijo komunizem. Njim se ide za Kitajsko zemlo. Bašov Majči od Grada v Franciji: Sedmi božič v tüjini. Najlepše dneve svoje mladosti sem preživo sredi zime okoli božiča v krogi svoje drüžine. Ve so se tistokrat vršili zame najveselejši dogodki, kak krasenje božičnoga dreva, delanje jaslic, hoja k polnočnici, popevanje na svetek sv. treh kralov i spodobno. Najbole sem se veselio božičnoga dreva. S prva sem samo pomagao dajati v roke starejšemi brati razne okrasne predmete. Prišla po so leta, kda je bila edino na meni skrb, da postavim dreve. Že poleti sem izbirao jaliček, ki bi bio prikladnejši zame ino lepši. Pri takšoj priliki sem meo srečno roko i sem vedno izbrao jako dopadlivo. Gda je bilo delo opravleno i so že gorele svečke na drevesci, sem povabo sve ostale svoje brate ino mater, da bi vidili i mogoče tüdi popra- vili morebitne napake. Pri nekoj takšoj priliki me je mama očivesno pred vsemi pohvalila, prej, da sem jako dobro rešo svojo nalogo. „Tüdi jaz bi takšega postavo, pa še lepšega,ˮ se je pošalo mlajši brat, ki bi tüdi rad postavo drevesce. „No boš pa ti prišestno leto, kda bo Majči z doma,ˮ je pobožala mati mlajšega sina. Resan ga drügo leto nesam delao več jaz . . . Ne mi bilo sojeno, da bi dugo vživao to srečo i blaženost v rojstnoj hiži. Naskori me je živlenje potegnolo v svojo sredo i me zajelo z vsov silov. Prišla so leta, kda sem morao zapüstiti dom pa iti v svet. V začetki me pot ne zanašala daleč, ostajao sem samo v precejšnjoj bližini doma i te sem stalno preživo Božič pri toplom domačem ognjišči ino pri lüboj materi. Doma sem dobo nove energije i jasnosti za nadalni boj. A zdaj? Nikaj več ne morem domo za Božič. Že sedmič ga obhajam v tüjini brez drevesca in jaslic, brez posvetov i svečk, brez veselja, toplot i lübezni, sam v tüjini brez glasne molitve okoli božičnoga dreva, brez polnočnice. Že sedmič samo v dühi prižigam svečke i se veselim drüžinskoga božičnoga veselja. Moji božiči v tüjini neso več oni dnevi, po šterih je nekdaj moja mladost tak hrepenela, nego so to devi, spodobni vsem drügim; ve včasih tüdi na Božič gledam, kak se zemla vali od lemeža, ki njej ne püsti mirü pri njenom zimskom spanji, ki njej odpira prsa, da sprejema novo setev, ali mi pa rezek vrisk tovarne skoz ledeno mrzlo ozračje i megleno noč nadomešča božične zvonove, drdranje pa ropotanje strojov rajske glasove orgel i raznovrstno smrdlivo strojno olje prijeten düh kadila. Oh, kak siromaški so ti Božiči! Ah, kak mi je sve to tüje, kak neizmerna je moja žela, viditi pali dom, veseliti se doma z vsemi dragimi, slišati znova ednok naše prijetno božično popevanje. Usoda me je pognala z doma, tüjina me je sprijela, me izžema i me sili k tlom. Moči mi pešajo, ve nesam zmogo, da bi se iztrgao iz njenoga obimanje tekom teh sedmih let. Ali boš, tüjina, želela i terjala od mene tüdi osmi božič? O Bog, ne dáj! Izseljenikom v Nemčiji! Opominamo vse izseljence v Nemčiji, da ma nemška marka štiri različne cene. Tak majo najbolšo ceno — približno Din 17.50 — marke, štere se lejko nakažejo mesečno na potni list po pošti; marke, štere se pošlejo s klirinškim čekom, pa majo ceno Din 13.90; srebrne marke valajo Din 12.40; papirnate marke pa Din 9.75. Zato naj vsaki izseljenec pošle mesečno dovoljeno šumo marke (30—40) po pošti, ka njemi pa od zaslüžka preostane, naj zbira tri ali štiri mesece i naj pošle po klirinškom čeki. Nikak pa naj ne nosijo s sebov domo papirnate ali srebrne marke, ar majo pri tom veliko zgübo, Ne glejmo, ka delajo drügi Kelkokrat se zgodi v živlenji, da človek napravi kaj slaboga, da napravi svojemi bližnjemi škodo ali kakši drügi velki greh proti Bogi, pa se tolaži s tem, da so drügi tüdi takši i da so drügi tüdi to i to napravili. I s tov tolažbov navadno človek, misleč, da je ne sam takši, svojo hüdobijo od dneva do dneva ponavla, tak, da nazadnje niti ne občüti več pekoče vesti. Jaz sam Gospod Bog i nemaš drügi bogov pred menov, je prva zapoved, štero je Bog dao človeštvi, da bi jo držalo i se po njej ravnalo. Med gromom i trepetom izraelskoga naroda je Bog dao to zapoved i je ne pravo, če drügi narodi te zapovedi nedo sprejeli, da jo potem tüdi oni lejko zavržejo. Mamo strašen dokaz, kdakoli je izraelski narod nasledüvao svoje poganske sosede, zapüsto Boga i začeo mali-küvati, je bio vsigdar strašno kaznüvan. Neje tü nikaj pomagalo, če so pravili, da drügi tüdi tak živejo i maliküjejo. Boža zapoved je jasna, odločna i zapovedüjoča: nemaj drügi bogov pred menov i nenapravlaj si zrezani kepov, da bi nje malo. I kelko se toga dogaja med nami, zrezani kepov ravno ne molimo, nego penez, materijo, vživanje. To so naše slike, štere vsaki den molimo, za štere se trüdimo, se znojimo. Vse naše živlenje i govorenje je prepleteno okoli teh slik, Bog, šteri je alfa i omega našega živlenja, to je začetek i konec, pa je potisnjeni na stran. Tak se tüdi godi med narodi i državami, da so zavrgle zapoved božo. Brez prve bože zapovedi ščejo naravnati vse živlenje med narodi i državami, edna z drügov tekmüje, štera bi kem prle zbrisala vse spomine i sledove na prvo zapoved božo. Ali mogoče čüjemo den za dnevom, da bi se pri izdelavi zakona, šteri zadene vse sloje i stanove državlane, da bi se omenila reč: Bog. Ali čüjemo, da bi se od parlamenta pa do najnižje konference ali sestanka omenile reč: Bog nam pomagaj, ali v imeni božem? Ne, to ne, vsi se ponašajo z nekov modernostjov i nešteri z malov, plitvov pametjov. Če pa se že najdejo zmes takši, ki v Boga verjejo, so to bele vrane, nešterni z teh včasi zagovarjajo bože zakone zavolo javnoga, ešče kelko telko nepokvarjenoga lüdskoga mišlenja. Vsa čast pa odločnim katoličanskim možem. Dnesden se nam Čüdno vidi, če prebiramo zgodovino, da so negdaj narodi molili razne begove iz lesa itd. Te je bilo staro poganstvo, zdaj pa je moderno poganstvo toti brez zrezanij kepov, štero pa pozna samo želodec i materijo, šteriva si postavla za bogove, razne voditele pa začne po božansko častiti. Ali se stem opravičijo narodi i države pred Bogom, trdeč da drügi tüdi tak delajo? Ne, kazen ne bo izostala, kak pri izraelskom narodi ne, prišla bo prle ali sledkar, nede tü po- 2 NOVINE 19. decembra 1937. magalo se zagovarjati, da so tüdi drügi tak delali ali delajo, kaznüvani bodo. To so narodi i države. Če pa pogledamo lüdi i sami sebe, najdemo ravno tisto sliko. Kelko je lüdi, da se tolaži v svojem dejanji i mišlenji s tem, da drügi tüdi tak delajo i živejo. Kelko lüdi misli i to tüdi dejansko dela, da, če drügi živejo brez molitve i Boga, da tüdi oni lejko, da če drügi Preklinjajo Boga, da tüdi oni lejko. Če drügi vržejo stariše na cesto pa zato itak majo srečo, mislijo da je tüdi oni lejko vržejo ali preganjajo. Nikak misli, da če drügi žive nečisto v nedovoljenom razmerji, da to lehko napravi tüdi on itd. To je neopravičena tolažba, to je norost človeka, šteri slüži strašno kazen. Bog ne de pitao soseda namesto tebe, kak si živo. Pred Bogom nede pomagalo se vögučati na toga ali onoga, nego za svoja dejanja de odgovoren vsaki i po njih bo tüdi sprejeo kazen ali plačilo. Bog nam je dao zapovedi, da se po njih moramo ravnati i je spunjavati, ne pa po sosedaj i drügih slabih brezbožni lüdej. Boži zakon je takši. G. M. Občni zbor Rafaelove Družbe za Slov. krajino. Vrsi se dne 23. dec. popoldne ob pol dveh v Črensovcih v mali dvorani Našega Doma s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Predložitev od kraljevske banske uprave potrjenih pravil. 3. Zadeva izseljenskega duhovnika za Francijo. 4. Poročilo o poslovanju in gmotnem stanju družbe. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Vljudno vabljeni vsi člani. KLEKL JOŽEF, ta čas predsednik NEDELA štrta Adventska. Evangelij (Sv. Lükača 3). Vu petnajsetom leti ladanja Tiberiuš Casara bio je Pontiuš Pilatuš poglavnik Judaee, i Herodeš poglavar Gaiilaee, Filip pa njegov ladavec lturie, i Trachonitiskoga držanja, i Lyzanias Abiline poglavar, za dühovski poglavnikov Annaša, i Kajfaša: včinjena je reč Gospodnova nad Ivanom, Zakariašovim sinom, vu püstini: i prišo je vu vse jordansko držanje predgajoči krst pokore na odpüščanje grehov, liki je pisano vu knigaj Izaiš Preroka: glas kričečega vu püstini: priprávlajte pot Gospodnovo: ravne činite steze njegove: vsaki dol naj se napuni, i vsaki breg, i gumila naj se ponizi: i kriva bodo ravna, i ostra glatke poti. I vidilo bode vsako telo Božega Zveličitela. * „Pripravite pot Gospodovo!ˮ— Te opomin vala tüdi nam zdaj v adventi. Ešče par dni, pa bomo obhajali veseli svetek Jezušovoga rojstva. Spodobi se, da ga obhajamo s čistim srcom. Kak bi mogeo človek obhajati te lepe dni zaistino veselo, če je v smrtnom grehi? To je ne mogoče.— Ne je pa zadosta opraviti spoved iz gole navade, brezi prave vole pobošanja, potem pa naskori spadnoti v stare grehe i v njih živeti. Žalostno je, pa istinsko to, ka zdaj povemo. Jako dosta je takših lüdi, ki živejo cele tjedne, mesece ali celo leta v smrtnom grehi, kak če to ne bi bilo nikaj posebnoga. Tüdi krščeniki, ki bi radi bili dobri verniki. Morebiti idejo k spovedi v adventi pa v posti, eden tjeden po spovedi pa že smrtno grešijo i živejo tak do prišestne spovedi. Tak malo menje kak edno celo leto! Vnogo vekši tao živlenja preživejo v smrtnom grehi! Kakše je to živlenje? Ali je to krščánsko živlenje? To je strašno živlenje. Ne pozabi: Živlenje v milošči božoj je živlenje za nebesa, živlenje v smrtnom grehi pa je živlenje za pekeo. Kam ščeš priti? V nebesa ali v pekeo? Se razmi, da v nebesa! Potem živi za nebesa! Potem greh premagüj, se ž njim vojsküj ! Či pa spadneš znovič v njega, ne leži v njem, nego brž vstani! Idi znovič k spovedi. To moreš tak dugo vršiti, dokeč greh popolnoma ne premagaš. Rodi te vreden sad pokore! Ka je sad pokore? Sad pokore je pobošanje. Gvišno! K spovedi hodimo zato, da se očistimo starih grehov, pred novimi pa se čuvamo. To je ravno toliko kak pobošati se. Po njih Sadi jih bote spoznali, je pravo Jezuš. Po Sadi tüdi lehko zpoznamo, kakše so spovedi. Rôdite vreden sad pokore! „Vsakša dolina naj se napuni, vsakši breg i gora naj se poniža ...“ Skratka: vse, ka je napačnega pred Bogom, se mora poravnati, popraviti, odstraniti. Vse takše moramo vrči iz svojega srca! Samo potem more Bog k nam priti, mi pa k Bogi. On v naša srca, mi pa v nebesa. Vsakši vekši greh nas loči od njega. Če ga pravočasno ne odpravimo, nas bo ločo od njega za veke. Gora i breg: to je naša gizda. Ta nas visiko zdigavle, zato jo Bog sovraži. Vsa svaja, sovraštva, vsa nepokorščina, vse nasprotüvanje Cerkvi prihaja iz gizde. Pri jaslicah poniznoga Jezušeka premišlávamo, kak je z nami, z našov spovedjov, z našim pobošanjem, kak se trüdimo, da bi vsikdar, stalno Bog prebivao v našoj düši. Naši delavci se morajo v Maribori razküžiti. Ar se je začela pri nas širiti küga slinavke i parklevke. šterivi kügi sta jako močno razširjenivi v Nemčiji i Franciji, gde naši delavci po štalaj delajo, naj se ne širi naprj ta küga, se naši delavci, vračajoči se iz Nemčije i Francije, vsi zadržijo v Maribori. Tü njim razküžijo črevle, roke i obleko, potem je pa skoplejo. Ar pa mesto Maribor nema teliko prostora, lüdi i sredstev za razküžitev, keliko bi bilo potrebno za hitrejšo razküžitev, morajo naši delavci po vagonaj zmrzavati i dugši čas se müditi v Maribori pa trošiti teško zaslüženi penez, ki ga domači preveč potrebüjejo. Prosimo kr. bansko upravo, naj pošle v Maribor zadostno število lüdi i zadostno sredstev naj da na razpolago, da se razküžitev zvrši v najkralšem časi, da de božične svetke ja vsaki delavec svetio doma v krogi svoje drüžine. Dobro bi bilo tüdi zahtevati od oblasti v Franciji i Nemčiji Potrdilo za tiste delavce, ki neso delali v oküženih štalaj. Tej naj bi se vozili v ločenih kupejaj i čas za razküžitev bi se na te način skrčo na najmenšo mero. Zakaj mazati Črevle tistomi, ki nema na njih bacilov. Domača i svetovna politika. Domača. Finančni odbor pridno razpravla od bodočega državnoga proračuna i financijskoga zakona, šteroga mora parlament i senat pred 1. aprilom 1. 1938. sprejeti. Predsednik vlade i zvünešnji minister dr. Stojadinovič Milan se je popolnoma zadovolno vrno nazaj z Italije. Niti niednoga vladara ne sprejela Italija bole slovesno, kak je dr. Stojadinoviča. Kmečki narod, delavstvo, vse njemi je Eviva — živio kričalo, ministri ga sprevajali po poti, slavili Jugoslavijo krasni govori, ki so zatrdjavali, da je prijatelstvo med Jugoslavijov i Italijov večno. Italijanski narod sprevidi, da njemi je sosedna Jugoslavija na najvekši hasek, zato se je pa tak navdüšüvao za njo i njenoga zastopnika. A veselimo se tüdi mi. Preminočo nedelo je dospeo v Beograd francozki zvünešnji minister, Delbos, ki smo ga prisrčno sprejeli i ga pozdravo dr. Stojadinovič s svojov vladov. Te obisk je potrdo tisto prijatelstvo med Francijov i Jugoslavijov, štero sloni na tistoj zahvalnosti, štero duguje Jugoslavija Franciji zavolo toga, ka jo je ta pomogla stvoriti. Zvünešnja. Kitajska. Drügi glavni vároš Kitajske, Nanking, so Japonci zavzeli i idejo naprej v obširnoj Kitajskoj zemli. Kitajci za sebov vse požigajo. Češka. Prago je obiskao francozki zvünešnji minister Delbos. Pod obiskom je češka oblast zaprla več lüdi, ar je prišla na sled nekšoj zaroti, ki jo je vodo Buday i ki je štela izvršiti atentat na Delbosa. Rusija. Stalin je pozvao okoli sto ruskih konzulov, višjih uradnikov, ki Rusijo zastopajo po raznih državaj v Moskvo. Eti pa so ostali zvün Rusije raj brez slüžbe, kak bi šli v gotovo smrt. Italija. Fašistični veliki svet je skleno, da Italija izstopi iz drüštva Zveze narodov. Novembra 11. je ltalija te svoj sklep javila v Ženevo na tajništvo Zveze narodov. Tak so tri velike države: Nemčija, Japonska i Italija povrgle zvezo narodov. Sreča vas išče. Ali ščete meti za 4 dinare mašin za šivati, ali mogoče moški ali ženski biciklin? Ali bi radi meli gvant za 4 dinara? Cene so spadnole, vse to lehko dobite, če si küpite loterijske srečke prosvetnoga društva pri Sv. Sebeščani. Ne zamüdite te prilike, ar vam bode žao do smrti. Pri vseh prosvetni drüštvaj lehko dobite srečke, kde pa nega prosvetnoga drüštva, pa na farofi. Če küpite srečke, napravite tüdi dobro delo, s tem podprete katoličansko drüštvo, da si bode ležej zgradilo svoj dom. Gorička je cela siromaška, posebno pa mala sebeščanska fara, štera je med bogatimi evangeličanci. Kda te vi kaj delali, bodemo pa mi vam pomagali. Daleč ste hodili v Soboto na tombole, pa šli domo žalostni brez vsega i trüdni. K nam pa ne bode trbelo iti, zato, ka vse potegnjene (izžrebane) numere (številke) bodejo objavlene v „Novinajˮ i dobitke leho dobite ešče tri mesece po žrebanji, če samo srečko prinesete ali pošlete k Sebeščani. Vaš dobitek de vas čakao. Vlečenje bode že 31. decembra toga leta, zato popaščite se. Lüdje pazite! Izišeo je poseben pravilnik podpisan od finančnoga ministra o plačevanji dugov vlagatelov posojilnic pod zaščito s 3% obveznicami za likvidacijo kmetskih dugov. Posojilnice nesmijo do konca februara dati niednomi vlagateli obveznic. Vlagatele ki bi vzeli obveznice, je ne bi mogli odati drügim, samo špekulantom, ki bi lüdstvo samo izropali. — Dača se z obveznicami ne da plačati. Ravnotak se ne da plačati obrok pri privilegiranoj agrarnoj banki. Zato naj se lüdje ne vkanijo. Po novom leti se pričakuje zboušanje peneznoga stanja, zato bodo poskušali špekulantje novo pot, da šče zadnji čas nezavüpanim vlagatelom napravijo škodo. Lüdje ne nasedajte. SKAD Zavednost naznanja. SKAD „Zavednostˮ bo imela 28. decembra t. 1. obvezni članski sestanek, ob pol 10 sv. maša. Ob 10h začetek sestanka, kjer bo eno predavanje, nato pa razgovor o društvu. Za člane udeležba obvezna, starešine vljudno vabljeni. Za: SKAD „Zavednostˮ Novak Štefan, t. č. predsednik. Našim v Franciji! Ar se našim delavcom v nešternih mestaj jako slabo godi: plača se njim trga dol. hrane ne dobijo, delajo kak živina brez počitka, poštene postele za počitek pa ne, se zapelavajo na greh, se terja od nešterih, da plačajo po pol franka pa še več od doblenih Novin vsaki tjeden, se okradnejo itd. itd. Zato se oprosite vsi, ki trpite kakšo krivico, javite vse krivice, štere se vam godijo podpisanomi, z lastnoročnim podpisom. Napišite tüdi svojega gospodara ime. Naša višja cerkvena oblast se bo zavzela za vas potom francozkih višjih cerkvenih oblasti. Vse napišite po pravici i čitlivo. Klekl Jožef, predsednik Rafaelove drüžbe za Slovensko krajino v Črensovcih. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za tretjired sv. Frančiška je na Treh kralovo v Črensovcih po večernici. Po navuki je sprejem v tretjired. Zadružni tečaj v Ljubljani. Na pobüdo banske uprave se bo začno to zimo 11. tečaj zadružne šole v Ljubljani na Državnoj trgovskoj šoli za tiste vučenec, ki so končali v prešnjih letaj šolo z ugodnim uspehom. — Prosilci naj poštaj? prošnje i zadnje šolsko izpričevalo Zadružnoj zvezi do 6. januara. Zadružna zveza bo sprejetim dala stanovanje, kürjavo i razsvetlávo brezplačno. Pregledüvanje i žigosanje sodov (lagvov). Po Ministrstvi trgovine i industrije, osrednje uprave za mere i dragocene kovine v Beogradi z dne 26. I. 1937 Štev. 430 odobrenoga delavnoga programa de se vršilo pregledüvanje i žigosanje sodov pri postajah za kontrolo sodov i to: v G. Radgoni dne 10 i 11 meseca jan. 1938 . 7 i 8 , feb. 1938 7 i 8 ... marca 1938 v Murski Soboti . 12 i 13 , jan. 1938 „ 9 i10 feb. 1938 . 9 i 10 marca 1938 v Ljutomeri , 14 i 15 , jan. 1938 , 11 i 12 . feb. 1938 11 i 12 marca 1938 Črensovci. Prosvetno drüštvo v Črensovci vprizori v nedelo dne 19. decembra po večernici v Našem domi lepo zgodovinsko igro Turški krti“, štero je spisao naš nepozabni Dr. Janoš Evangelist Krek. Igra predstavla' eden deo krvavih bitk, ki so se vršile z Türki za časa vpadov na naše ozemlje. Nevedoč, se bori brat proti sestri i rojstnoj vesi Orša opravi vküp lüdi i Türke premaga. Türskoga poglavara vlovijo i v njem spozna tetica brata od Orše po Marijinom Imeni. Po spoznanji vkleše Jožek na trdo skalo v znamenje zmage kriš. Igra je versko Zdrava i jo krasi vnogo Marijinih pesmi. Zanimala bo vsakoga, zato naj níšče ne ostane doma, Vstopnina navadna. Sobota. Proslava na osvetek Zjedinjenja, dne 1. dec., ki jo je melo Prosvetno drüštvo v svojem domi v Soboti, je potekla nad vse veličastno i jako zadovolivo za obiskovale. Proslavo je otvoro mešani pevski zbor pod vodstvom g. Tuša, z himnov „Bože pravdeˮ. Nato je sledio govor g. prof. Močana, ki je z lepimi i zbranim! rečmi razložo pomen osvetka za nas Slovence — Jugoslovane. Prece globoko se je spüstio v preminočnost naše narodne i državne zgodovine, na podlagi štera je orisao veličino osvetka našega troedinoga zjedinjenja. Sledila je deklamacija sedmošolca Nahtigala i na to je še pevski zbor zospevao dve narodnivi pesmi, ki sta s svojov melodijov zbüdili v navzočih globoko čüstvovanje. — „Miklavž Prihaja“, je naslov operete, ki jo je, kak lansko leto, tüdi letos vprizorilo Prosvetno drüštvo pod režijovg.Tuša. Predstave so se vršile štirikrat. V nedelo, dne 5. dec. popoldne za okolico i večer za Soboto. V ponedelek popoldne za lüdsko šolo i večer za dijaštvo pa še ostalo občinstvo iz Sobote, šteromi ne bila dana prilika obiskati to lepo spevoigro v nedelo. Mogoče bi što 19. decembra 1937. NOVINE 3 mislo, da je to že malo preveč za „maloˮ Soboto, če se edna reč telikokrat igra; pa ne istina. Vsakokrat je bila dvorana nabito puna, ka je dokaz, da se je tüdi naša predstava dopada občinstvi. Priznati moramo požrtvüvalnomi režiseri, da je zaistino prineseo na oder igro, ki ga je stala vnogo trüda, za štero je žrtvüvao vnogo časa, se dosta trüdio za lepo igro, izvedeno od strani igralcov jako zadovolivo. Ne lehko postaviti na oder v tak dovršenom stili tak težko opereto kak je bila ta. Odbor prosvetnoga drüštva izreka g. Tuši najiskrenejšo zahvalo pa ga tem potom prosi, naj ešče tüdi za drüge „Miklavžeˮ prinese na naš oder kaj spodobnoga. — Odbor. Tešanovci. Škrilec Štefan, krojač, je dobo na 35. koli drž. razredne loterije „Rein i drugˮ z ¼ srečkov No. 002937 20.000 Din., kaj je lepa šuma dnes za prešteti i gori vzeti. Turnišče. Naš dekan, g. Jerič Ivan, so se te dni müdili v Maribori zavolo mednarodnoga eucharističnoga kongresa v Budapešti. Oni so voditeo za Slovensko krajino i so v Maribori s tamošnjim vodstvom razpravlali, kak de se procesija vodila na Vogrsko. Žižki. Kapelo smo letos z vekšega dogotovili. Fali njoj ešče malovina i zavažanje. Tüdi to bi letos napravili, pa letošnje slabo vreme nam je ne dopüstilo. Vse to pa bomo napravili na sprotoletje rano, či nam bo vreme dopüščalo, tak, da bo kapela do Forjanovoga blagoslovlena. Tü podam kratek pregled, kak smo delali, ka nam nodo nevoščenjacje gučali, ka nam predsednik občine nosi peneze iz občinske blagajne. Kapela de nas koštala okoli 13.000 Din. Na 1 plüg zemle smo si navrgli 12 Din, ka znese 6827.50 Din. Prostovolnih darov smo dozdaj dobili 164 Din. Tak dozdaj mamo na razpolaga vsega vküp 6991.50 Din. Duga nam ostanüje okoli 6000 Din. Pa te dug ešče z Božov pomoč jov i z dobrov volov tüdi poplačamo sami. Nevoščnjacje pa hamičnjacje pa naj vtegüjejo svoje jezike, kak je ščejo, mi mo li naprej delali. Vsem darov nikom pa sv. Forjan, patron naše kapele, naj čuva njüve domove. Prostovolne dare smo tak nadale dobili v Din. od Sledečih: Horvat Ivan i Ana, Žižki, 10, Žižek Štefan, Žižki, 1, Baligač Štefan, Žižki, 3, Zver Terezija, Žižki, iz Nemčije, 20, po Kralj Jožefi iz Nemčije 30; darüvali sledeči: Kralj Jožef, 5, Vučko roj. Zver Frančiška, 5, Hozjan Bara doma iz Črensovec, 5, Škerget Treza, 5, N. N. iz Odranec, 5, N. N. iz Bednjaja 5, sküpno 30 Din. Prša roj. Salaj Helena iz Francije, 20, Bogdan Bara, iz Žižkov 2 prta za oltar, 2 dozdaj neimenüvanivi osebi sta obečale malovino v 3 okno, ka de koštalo 300 Din. — Vsem darovnikom prisrčni Bog plačaj. Kmetsko vrastvo. Recept, šteri se piše od ozdravlenja kmeta, se računa na 4 dele, štere se glasijo sledeče: Prvi deo je dobra glava na višešnjem mesti, štera gleda, da se ne premoči njeni steber i tak prav vodi račun od kmeta i od vsega. Drügi deo je poštena trgovina z konkurencov, štera ne presega veliki procent dobička, šteri bi zastavlao kmetsko gibanje i obtok celoküpnosti. Tretji deo je pametno gospodarstvo posameznih kmetov, šteri ne zaostajajo s svojim gospodarstvom, da bi stali na mrtnoj točki vsikdar. Štrti deo bi bio raztoplenje zmržnjenoga, teško zaslüženoga peneza v bankaj, ali posojilnicaj. Hüdobni mečejo krivdo zavolo zmržnjenoga peneza na vlado te, gda ta že močen ogen küri, ka se led hitrej otopi. Pametni to vidijo. To bi bio recept, šteri bi zvračo ne samo kmeta, nego celo državo, štera bi prav lehko gospodarila i čuvala svoje i drüge interese, šteri so njej potrebni. — Kmet. Vsem čtevcom i čtevkam Novin posebno dečkom ino deklam iz Doličov, žele vesele Božične svetke i srečno novo leto z svojimi pajdaši, slovenskimi dečki, Bokan Ludvik pri 47. peš. polki v Kičevo, Jüžna Srbija. Črensovci. Prinas se je pri volilcaj izrazila žela, da bi se zameno blagajnik občine odbornik Bauer Šamu z drügov osebov. Decembra 9. so se vršile v občinskom odbori volitve. Za odbornika Bauer Šamuela z Črensovec je glasalo devet odbornikov, za odbornika Stanko Ivana iz Žižkov sedem odbornikov, za odbornika Kolenko Ivana z Črensovec štirje odborniki i za Ros Matjaša odbornika z Črensovce trije odborniki. Tak je Bauer Šamuel dobo relativno večino i de nadale voda posle občinskoga blagajnika. Če je pa potrebna absolutna večina, do se ešče ednok vršile volitve. Pet in dvajset jezer jih je ! V nedeljo 14. novembra je Vodstvo zavarovanja „Karitasˮ izročilo jubilejno polico št. 25.000 trboveljskemu rudarju jakobu Janeža, očeta! devetih nepreskrbljeno! otrok. S tem dnjanjem je „Karitasˮ na najlepši način izpričala svoje socialno poslanstvo. „Karitasˮ nudi predvsem malemu človeku možnost ugodnega in solidnega zavarovanja ter tako pomaga drüžinam ob smrti svojcev vsa] iz prvih gmotnih težav. „Karitasˮ, ki je v šestih letih postala največje ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji, je s tem svoj prvi jubilej prav pomembno praznoval. Pri sedanjem razmahu pa lahko z gotovostjo Pričaküjemo, da bo „Karitasˮ prav kmalu dosegla jubilejno številko 60.000. Tako more napredovali le domače solidno in popolnoma varno zavarovanje, ki si je pridobilo zaupanje najširših ljudskih plasti. Naj se širi in raste „Karitasˮ v korist in blagostanje posameznika, drüžine in vsega našega naroda! Kdor še ni med temi pet in dvajset jezeri zavarovancev, se naj čim prej zavaruje. S tem bo sebi in svojim domačim storil veliko uslugo. Glavni zastopnik za Slovensko krajino je g. Šinko v Dolnji Lendavi. Na podporo Novin je darüvao Žilavec Rupert, Vadarci, iz Francije 2.50 Din. Bog povrni. Bogojina. Mino je svetek brezmadežnoga poprijetja. Zarosile so se oči staršov i vsej starejših, gda smo vidili znova našo mladino stati pred oltarom, ki je po večini vsa pristopila k sküpnomi sv. obhajili. Veselo je bilo poslüšati na konci slüžbe bože mlade glasove spevati: Povsod Boga, mi hočemo povsod Boga. Nova doba v živlenji je to za nas, ki smo že starejši. Naša moška mladina je povečini povrgla kmične kote stare cerkvi i zdaj stoji na mesti, štero je pripravno za njo. Naša mladina za vsikdar šče ostati pri zastavi Kristuša krala, i se z nami sküpno boriti proti vsemi brezboštvi, proti celomi navuki Stalinovomi i njegovih hlapcov, šteri navuk, na žalost, naša krajina ma. Gda vidimo mlada srca se z nami veseliti, nesmemo pozabiti, da mladina zdihava i prosi z odpretimi rokami dom. Dom nam Pomagajte napraviti očevje i vsi drügi, ki ste nam mogoči, dom za katoličansko prosveto, katoličanski dom. Dom na primernom prostornem mesti, gde se more včiti telovadba, dom, gde pridemo vküp, da se vam ne bo trbelo bojati, gde hodimo, vsi mo se v domi sküpno z vami veselili, dobre knige čteli i vas vse dragi domači, razveselüvali z lepimi igrami, s poštenim mladinskim živlenjom. Gde bi naj bio te dom, znamo vsi, samo odprite srca. Po dobroj mladini lejko vsi pričaküjemo lepšo bodočnost. Dobrovnik. Na Božič se bo pri nas razstavo katoličanski tisk. Častno mesto vzeme na toj razstani naš domači tisk. Odranci. Našo občino je obiskao g. Brodar Janoš, bivši poslanec i predsednik Kmečke zveze. Gospod Brodar je naše i tüdi sosedne občinare prišo navdüšavat i to ne zaman, za vstop v Kmečko zvezo. Šalovci. Že en mesec so naši delavci z Baranje doma i nesmo ešče dobili nikših pojasnil, kak se njim je godilo na deli, pa dosta jako zanimivoga bi se dalo povedati. Prosimo pojasnila od Županek Štefana, palera, na Jesenovci da nam da zavolo pomirenja odgovor i ka se razni guči odpravijo. KRATKI GLASI. Velika tovajija v Maribori. V trgovini Watzekovoj na Aleksandrovoj cesti so popoldne v nedelo vdrli notri i odnesli 170 jezero dinarov vrednosti. Državno zastavo sta raztrgala dva nepremišlena človeka v Laškom, gda se je tü blagoslovila zastava kat. prosvetnoga po Slomšeki imenüvanoga drüštva. Iz nenaklonjenosti do katoličanske misli sta Kačič Stanko i Hlebič Karol raztrgala državno zastavo i sta zavolo toga bila obsojeniva na zapor i penezno kaštigo. Občinske volitve v našoj banovini. V nedelo, 12. dec. so se vršile v 16 občinah občinske volitve. Volitev se je vdeležila velika večina naroda, čeravno je bilo slabo vremen. Izmed 16 občin je JRZ. dobila 15 v svoje roke. Te volitve so se vršile deloma na Štajerskom, največ pa na Kranjskom. Polmilijona naroda na sprevodi. Pri pokopi prezv, zagrebečkoga nadškofa, dr. Bauer Antona, se je zbralo polmilijona pobožnoga i zahvalnoga horvatskoga naroda. Službena naznanila. Prepis. Kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Odbor za razdelitev banovinske podpore med poškodovance po popevali v lendavskem okraju se Vam najtopleje zahvaljujem za dodeljene podporo, katero smo razdelili med najbolj potrebne kmetovalce tükajšnjega okraja, ki so pri letošnjih poplavah utrpeli ogromne škode. Ker se je pokazala najnujnejša potreba po semenskem krompirju se je enoglasno sklenilo, da se nabavi za poškodovance semenski krompir. Z dodeljene banovinske podporo Din 75.000,-, prispevkom okrajnega kmet odbora Lendava Din 13.680, ter plačila poškodovancev samih v iznosu 52.177,40 Din se je nabavilo in razdelilo 229.499 kg semenskega krompirja za skupno vsoto Din 155.857,40. Za kritje te nabave ponovno naprošamo kralj, bansko upravo, da nam po možnosti podeli manjkajoči Din 15.000. Nabava zgoraj označene količina semenskega krompirja je zaključena. Ze preje pa smo bili zaprosili kralj, bansko upravo za to vsoto in ž njo tudi računali pri nabavi najnujnejše potrebne količine semenskega krompirja. Da bi se pa krile potrebe vseh poplavljencev, je potrebno še nabaviti 5 vagonov semenskega krompirja za vsoto 35.000 Din. Naprošamo kralj., bansko upravo, da bi nam po možoosti dodelila za to nabavo semenskega krompirja še to zaprošeno vsoto tako, da bi nam skupno označila še 50.000 D podpore. Za uslugo, ki bi jo s tem naredna kr. banska uprava po poplavah Oškodovanim kmetovalcem lendavskega okraja, se Vam že v naprej najtopleje zahvaljujemo. Lendava, dne 30, novembra 1937. Za odbor: Dr- Fr. Klar, s. r. M. Grabrijan, J. Verbanjšek, s. r. sreski načelnik s. r. Vekša količina dobroga vina je po ceni k odaji v Strehovskom vrehi. — Javite se v Strehovcih hš. 1. Dva somišlenika. (Pripovest.) „Glej no!“ si je mislo sam pri sebi komisar Viljem. „Navezanost moje žene na kühinjo me je rešila velike nesreče. Če moja žena ne bi mela kü-harske strasti, bi v tisto spomenico zasüknola polenovko i jaz ne bi mogeo preiskati, ka so mi pripravlaš te ščuke. Püstimo ženi, naj žive v tom, ka njoj je narava dala. A kak naj se rešim nesreče, štera mi preti ? Hüdobni kvarijo dobre i pokvarjenost je že tak splošna, da za nekaj let, če de šlo tak naprej, ne bom meo več poštenoga slüžbenika. Kriv sam jaz, ar sam takši neodločnež. Liki če se mi ednok zaistino napne nos . . . .“ Žalost i nevola Komisara Viljema nad splošnov pokvarjenostjov njegovih slüžbenikov se je bole i bole vekšala, povekšavalo pa se je tüdi nagnenje žene do küharske umetnosti. Vnogokrat je Komisar pošilao k sto vragom to njeno nagnenje, pa vseli se je pomiro i bio celo veseli, kda se je spomno na gulaž. Mislo si je pri tom, da narava že zna, zakaj njoj je dala to nagnenje. Ednoga dneva pa pride na oblast brzojavka, da misli obiskati Viljema Komisar iz države Vrbovine, Viljemov zaveznik i sorodnik. Veselje žene, kda je to zvedila, ne melo ne konca ne kraja. Kak tüdi ne bi ! Ponüdila se njoj je najbolša prilika, da pokaže svoj küharski talent. „Podvorila bom njemi tak, ka de se njemi kucalo celo živlenje, tomi gospodi s Vrbovine, kde se prej samo je i pije, nikaj se pa ne dela. Tak kompetentnoga sodnika kak je on, mi je trbelo, da najde moja Umetnost pravo razumevanje. Neotesani ministri mojega moža toga nemrejo razmiti.Potrebno pa je, da zvedim, kakše jestvine ma najrajši Komisar z Vrbovine, kde se nikaj ne dela, liki se samo je i pijeˮ. Ančika je zaistino poslala v Vdovino človeka, ki je vživao vse njeno zavüpanje. Mine den za dnevom, z Vrbovine nega nikoga. Ančika pošle drügoga človeka z istov nalogov, pa tüdi toga nega nazaj. Pošle tretjega, a vse zaman. Ne si je znala kaj i povedala je vse svojemi Viljemi, naj njoj on raztolmači, zakaj nega odposlancov. „Zakaj jih nega? Ostali so tam, ar se v Vrbovini samo je i pije, ne dela se pa nikajˮ. „Pá vseedno morajo falotje znati, da sam jaz žena njihovoga Komisara". „Šče bole pa znajo, ka je želodec krao svetaˮ. „Da bi je strela !ˮ „Ne skrbi žena! Dao bom tajna navodila svojemi opolnomočenomi poslaniki v Vrbovini, da točno pozvedi i včasi brzojavno sporoči, kakša jest- vina najbole diši g. Komisari iz Vrbovine.ˮ Viljem je svojo oblübo spuno i za par dni je prišlo sledeče brzojavno sporočilo od poslanika v Vrbovini: Tovariš, Komisar, zapovedano točno spuno, piščeči paprikaš zaneslivo najlübša jestvina. Najponiznejši sluga — Sraka poslanik. Nazadnje je napovedani i prostavleni od vseh novin, tak vladnih kak opozicijonalnih, prišeo Komisar s Vrbovine. Na kolodvori je meo veličasten sprejem. Vojska je defilirala, godbe so igrale, lüdstvo je kričalo „Živioˮ, zvonovje so zvonili, fotografje so švigali se pa ta i želno iskali visikoga gosta, novinski poročevalci pa so strastno beležili i v neskončanost opisüvali vsakšo najmenšo malenkost, ki je bila ali ne bila v zvezi s prihodom Komisara z Vrbovine. Večer so priredili na čest Komisari podoknico, vužigali so umetni ogen, v palači pa je bila godba i ples i rokopolübi. Ar sam že pri rokopolübi, moram pripomniti, da se je na dvori pogajala jako svojevrstna stvar. Vseli se je zgodilo, da so se podaniki dva Komisara malo ne zbili pri polüblanji roke Ančikine, po prestanoj dužnosti pa so si vsi srečni lizali vüsta. Pač naravna posledica, če žena pogosto sega v lekvar! Približao se je večer velkoga goščenja, s šterov mislita Komisar Viljem i žena Ančika počastili svojega zavezniškoga sosida. Viljem sedi v svojoj pisarni i misli na dve stvari: prva, kak bi Sestavo dobro vlado; drüga, kak bi skleno s Komisarom iz Vrbovine pogodbo za zatiranje hüdodelnikov. V teh resnih mislih se je zamüjavao, kda prileti žena Ančika jočič kak dete i si od žalosti trga lase. „Joj, moj lübi Viljem, vse je zgübleno!ˮ „Ka se godi, za božo volo!ˮ — „Velka nesreča!ˮ „Skašlaj se, tristo milijonov, ka ne vem, ka bi napravo!ˮ „Vsi piceki so mi zginoliˮ. „Prava reč! Psom je vrži!ˮ „Takšim kak si ti!ˮ „Žena, ne draži me, ovači se mi napne nos!ˮ To rekši, zapre dveri za njov, ki odide žalostno jočič ob misli, ka nede mogla napraviti piščečega paprikaša, v šteroga je položila vse svoje velko vüpanje. Komisar Viljem je bio zaposleni z važnimi državnimi opravili i ne več mislo na nesrečo, štera je prizadela njegovo Ančiko. Zato je bio tem bole presenečeni drügi den, za časa večerje, kda jo je vido popunoma mirno, ali bolše povedano, veselo i zadovolno. Velka pojedina se je teda začnola. Oči so se zasvetile Komisari iz 4 NOVINE 19. decembra 1937 Gospodinjstvo. Kisilo zelje pa meso... (Kalorija je tista dobrota, štera ednomi litri vode poviša toploto za edno Celzijovo stopinjo. Toda lejko pravimo: „Eden gram škroba če zgori pod loncom vodé, da ednomi litri vode malo več kak 4 Celzijovih stopinj toplote, ali malo več kak 4 kalorije!) . . . Vidiš, poštüvana gospodinja, to je bilo žmetno zarazmiti, kaj je to kalorija. Če to znaš, drapni s pesnicov po stoli, če se mož čemeri, zakaj si skühala grahovo župo ne pa govedino i njemi povej: „Zato, ar sem pametna !“ Pametna Vertinja. Zakaj je pametna vertinja, če rajši grahovo župo küha, ne pa govedino? Včasi povem. Mastna govedina navadno nikomi ne diši, zato rajši küpüjejo — ne mastno. (Iz laja ráj napravimo — žajfo...) Pametnago spodinja zna, da v mastnoj govedini so beljakovine, škrob, tolšča, soli, nekaj vitaminov itd. Če vse te hranilne snovi postavi pod liter vodé, kak je to napravo naš vučenjak, potem dobi od 1 kile govedine voda 1150 Celzijovih stopinj toplote, ali1150 kalorij. Kila ne mastne govedine da našemi teli 1150 kalorij toplote. Kelko pa 1 kila graha? (Ar grah je tüdi iz beljakovin, škroba i tolšče!) Eden kilogram sühoga graha nam da 2800 do 3000 kalorij 1 Več kak dvakrat telko — kak ne mastna govedina. Zakaj je tedaj pametna nato .gospodinja? Zato, ar za 1 kilo govedine mora plačati 8—10 Din., edno kilo sühoga graha si pa lejko pridela doma! Ne izda niti pare, pa ma več kalorij za drüžino, kak če da mesari eden dnevni zaslüž svojega možal No, ali je to pametno, ali ne? Poslüšajte, kelko kalorij da našemi teli edna kila v našem kraji navadnih živil — ali hrane. 1 kg teletine .... 1750 kalorij 1 kg svinjskoga mesa . 1400 » (če je svinjsko meso mastno pa 3620 » 1 kg kürjega mesa . . 1150 » 1 kg špeha ..... 7800 , 1 kg belic............ 1300 » 1 kg mleka . . . . 540 » 1 kg zmočaja .... 7800 » k kg Pšenične mele . . 3050 » 1 kg kukorice mele . 3160 „ 1 kg beloga pšeničnoga krűha 2700 » 1 kg črnoga pšeničnoga krűha 2100 » 1 kg krumpišov . . . 740 » 1 kg svežega želja . . 240 » 1 kg šaláte .... 80 » 1 kg jabok............. 400 » 1 kg orehov .... 2700 , 1 kg čokolade . . . 4500 » Pitanja za šalo ... Zakaj spravi Dündekov Tonči kilo pečenih krumpišov, ne zmore pa pojesti 1 kilo zmočaja? Žaligov oča bi odgovorili: »Zato, ar bi ponoči rad spao... Ka bi letao celo noč pošten kristjan.. ? Ne tak, düša dobra, to je šala. Mi bi radi meli pameten odgovor. Drügo pitanje: Zakaj ne zmore spiti eden dén stáro dete liter kravjega mleka? Horvatova Ana že zdigne prste i pravi: „Zato, ar nema tak velki želodec ...“ To je tüdi samo fret, mi bi pa radi meli pameten odgovor. Istina se pa lejko pove brez šale. Istino nam pove ravno tisti sivolasi starček, šteri je pod lonci küro zbeljakovinami, s škrobom i z maščobov. On je izračunao, ka ne potrebüje na dén vsako telo ednake mere goriva i gradiva. Malo dete je zadovolno s hranov, štera da 300 kalorij. (Čüješ, Anica? Novorojenček potrebüje na dén 300 kalorij, eden liter kravjegá mleka pa da — 540 kalorij, zato je bio tvoj odgovor — šala!) Delavec pri žmetnom deli more dobiti v hrani na dén 3750 kalorij, pri lejkom deli samo 3000 kalorij. Pisač, 17 leten dečak, i starec — so siti, če vžijejo v hrani na den 2100 kalorij, — mož, šteri dosta sedi — ne potrebüje več, kak 1650 kalorij. Šest leten šolarček ma zadosta, če dobi v hrani — 1550 kalorij. Ženska potrebüje menje hrane kak moški, kovač več, kak gospod — špan, — dekla več — kak gospod vučiteo. Zdaj bomo že razmili, zakaj je bio odgovor strica Žaliga šala, kda so odgovorili na naše prvo pitanje. Dündekov Tonči lejko poje 1 kilo krumpišov, ar to je samo 740 kalorij, ne zmore pa 1 kilo zmočaja, ár je to — 7800 kalorij. Tonček je samo 17 leten dečko, on na den ne potrebüje več — kak 2400 kalorij. Kak pa te, če ma naša hrana dnevno več, ali menje kalorij? Če ma več, tak delamo, kak bi ravnao kürjač pri grofovskom mašini — če bi po nepotrebnom küro. On bi zapravlao drva i kvaro mašin. Što po nepotrebnom jé, (na Štajarskom pravijo — žré) on zapravla hrano i kvari svoje telo. No, včasih, prvi dén de právo samo — ka je sit kak snop, ka ga manják meče, ali če dalši čas ravná tak nespametno, bo meo opravilo pri doktori, lejko tüdi — ka bodo meli ž njim opravilo na — cintori. Ednako je z onim, šteri premalo je. Premalo kürjen mašin samo — drncka, ne dela pošteno, nema moči. Slabo kürjeno telo tüdi tak ravna, nema moči. Če teli ne daš zadosta goriva, si vzeme tam — gde more, gde ma, povžije prvič v teli nabrano maščobo (pa boš mrtov, sühi) — potem povžije beljakovine (ne boš meo nikaj mesa, ostanejo samo čonte i koša) — na konci pa, kda več nema telo kaj požgati, pove ti naš od Boga dani mašin, ka ne bo delao dale: merješ od gladi. ... Vse prav, ali ka pa tisti, šteri nemajo hrane, šteri bi rüdi jeli, šteri ne stradajo zato, kak ništerne nespametne gospodične, ka bi meli „vitko linijoˮ (bili drogni) — nego zato, ar nemajo kaj jesti? No, ravno tem je pisan te — na bole dugo-raztegnjeni članek v naših Novinaj. Pametnim gospodinjam. Vértinje, matere — ne laže naš narod, kda pravi, ka dobra vertinja — 3 kükle hiže gor drži. To bi moglo valati posebno dnes, kda je dosta lüdi, šteri bi radi jeli, pa prej — nemajo kaj. Jedilni list, na šterom se ponavlajo te jedi: zelje, krumpiš, graj, pa palig — zelje, krumpiš, graj — hitro spravi drüžini na jezik trditev „jeli bi že, pa nemamo kajˮ. Ar istina je — samo zelja, krumpišov i graja se hitro navoli človeči želodec, te jedi njemi ne dišijo več, ar drügoga nega, je samo na pol laž, če pravijo, ka bi prej jeli, če bi meli kaj . . . Falaček zemle, če ne inači, pa z arenda bi že mogla meti vsaka Vertinja, vsaka drüžina. Na toj zemli, če je še tak mala — bi lejko meli pridni lüdje dugo vrsto pridelkov, štere so za oči i želodec dobre, za naše telo pa hasnovitne. Ništerne hiže majo, moramo pripoznati — že tüdi dnes svoj ogradec, vrt. (Nikaj ne dene, če je te ograček vöni med njivami!) Ali ka to pomaga, če se te ograček ravno tak obdelüje dnes, kak pred 100 leti, če majo samo tiste rastline, štere so povale naše stare mamice. Dobro vrejeni i oskrbovani ogračeki lejko napunijo vsaki den skledo z novov jestvinov, peneze bomo mogli trošiti samo za olepšanje toga, ka zraste na vrti. Delo na pametno vrejenih gredaj je ne samo žensko opravilo. Mala, slaba dečica, za drügo delo nesposobni starčki, od teškoga dnevnoga dela utrüjeni moški i ženske tüdi lejko najdejo malo, ali vsikdar koristne opravilo na vrti. Ništerni pravi — nemamo gnojá. Maš ga — samo naj deca ne sedi v senci te, kda bi lejko nabrala cele košare gnojá — na cesti. Drügi se izigravajo: süša nam vzeme vse, poleti nemamo zadosta vodé... Dobro — pa si poskrbi vodo te, kda si brez drügoga posla. Stopaj si jamo za vodo i skrbi, ka ti ne shlapi, kda pripeka sunčna Vročina. Tretji se izgovarja s tem, ka se ne spozna pri tom opravili. Vse prav, ali pozimi, kda cele dneve ne moreš iz hiše — ne ogrizavaj svojega bližnjega, nego izposodi si kakšo pametno knigo od vrtnarstva, gospodinjstva i napuni si glavo s posebnov vučenostjov, srce pa z lübez- nijov do hasnovitnoga dela tüdi na gredaj. Ne posedaj duge zimske večeri za pečjov, pri kartaj, ali pri literčki v kleti, ali v krčmi, nego terjaj, naj te povabijo v šolo, v drüštveni dom i te naj včijo. Če si zmogla telko, da dobro razmiš te článek od kisloga zelja pa mesa, veri mi, boš mela zadosta düševne moči, da) se navčiš vse drügo, kaj je potrebno, da bi tüdi za tebe valala narodna prislovica: tri kükle hiže držiš. Julij Kovač. Pisma naših iz tüjine. Šabjan August, Bevauge, Francija, iz Kobilja: Na kratko se vam oglasim i javlam, da Novine redno dobivam. Pozdravim stariše, brata, sestro, celo rodbino, sosede. Mesarič Bara, Precy, Francija, iz Filovec: Z novoga mesta se priglasim i se zahvalim na naših listaj, štere naj dobim v nedelo i prosim tüdi kalendar. Pozdravlam celo bogojansko faro, Filovce, svoje domače, botrino, rodbino. Perša Roza, Clerval, Francija, iz lžakovec: Pozdravlam celo beltinske faro, posebno ižakovčare, svojega moža i drogno dečico, o kak preveč želem k njim domo priti ! Pozdrave bratom, sestram, celomi rodi, sosedom, uredniki Novin. Vsem želejn blažene božične svetke i puno blagoslova v novom leti, düšnoga zveličanja pa nájveč. Pošta. Z. 1. Dobrovnik. Prosimo odgovora, kak naj obračunamo 447 Din. Drobetz, Š. Wien. Naročnino za to leto smo sprejeli z Cankove. Fartek Jožef, Dolič 33. Sprejeli za Francijo 20 Din. Duga je bilo 66 Din., plačanoga je 75 Din. Tak je na 1.1938 ostalo Din. 9. M. Fr. Andrezel. Naročnino na I. 1938 sprejeli. Bog povrni. Prošeno smo izvršili. Naj ti bo veseli Božič, se pri sv. meši spomnimo s tebe. Lepoša Štefan, Tešanovci 5. Franc je dužen tri dolare na I. 1937. Kalendar smo njemi poslali kak pišete. Dobo je tüdi vse M. Liste. Prša Roza, Clerval. Peneze sprejeli, obračunali, kalendar poslali. Na I. 1938 ostane 28 Din. CENE. Penezi. Angleški funt ... Nemška marka ... Austrijski šiling... Vogrski pengö .. Grčka lira __ ... Amerikanski dolar Holandski goldinar Švicarski frank ... Belgijska belga... italijanska lira ... Francoski frank... Češka korona ... Dinarov vala: 214.54—216.59 17.40-17.54 8.40 8—8.76 31.50 43.80 23—24 9—10 7.37 2.31 1.40 1.54 Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 6.50-6.75, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 4.20—4.50, krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3.65, krave za kolbase 2—8-50, telice 4.70—6.50, teoci 7.50—5, praščiči 8.50—9.26, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Vrbovine, kda je zagledno prvo priküho. „Tovariš i rod, pravi njemi Komisar Viljemˮ, „boš razočaran nad našimi küharskimi izdelki. Vaša država je pač, ka se tiče jedi, nesporno na prvom mestiˮ. „Eh, tovariš motiš se. V Vrbovini se strašno slabo jéˮ. „Vraga! Pa pravijo, ka se pri vas samo je in pije pa nikaj ne delalˮ „Popunoma točno !„ — „Ne razmim teda . . .ˮ „To je vendar jako preprosto: ar se v Vrbovini nikaj ne dela, jemo vse sirovoˮ. „Glej no, prav maš tovariš! Ne sam na to pomislo. Že vnogo časa se bavim z načrtom, da se tüdi pri nas prekine vsakše delo, pa te načrt zdaj za gotovo opüstim, ar če prekinem delo, de šlo vse naopak.ˮ „Točno kak v Vrbovini.ˮ „I zakaj, tovariš, ne delaš nikaj na tom, da bi se tam delo pali vpelalo,?ˮ „Zakaj ne delam? Zato, ar se v Vrbovini nikaj ne delaˮ. „Ar smo že pri državnih načrtih i delih, bi želo, da bi tovariš i jaz sklenola pogodbo za zatiranje hüdodelnikov.ˮ »Ne vidi se mi neprimerno. Povej mi pogoje". „Prvi pogoj je, da se vsi moji podanik! hüdodelniki, ki prebivajo v tvojoj državi, obesijo.ˮ „To je nemogoče, prijateo!ˮ— „Pa zakaj ne?ˮ „Ar se v Vrbovini nikaj ne delaˮ. — „To je pa imenitno!ˮ Med temi i drügimi nikaj menje zanimivimi pogovori je Komisar iz Vrbovine jo za žive i mrtve. Ančika je naravnoč kipela od ponosa i skoro besnela pri misli, da je ona skühala jesti, ki se tak dopadne Komisari iz Vrbovinske države. Vendar pa se ne izdala, liki čakala na ugodno priliko. Ta prilika se njoj je ponüdila, kda so prinesli na stol zaistino fini piščeči paprikaš, ki je spravo Viljemi iz grla krik začüdenja, Komisari iz Vrbovine pa krik nepočakane požrešnosti. V ednom samom megnjenji je Komisar v Vrbovini pojo velikanski krožnik paprikaša i se brez vsakoga pomisleka spravo nad drügogaˮ. „Kak je viditiˮ pravi Ančika „g. Komisari paprikaša tekne.ˮ „Gospa, celo kralestvo dam za eden krožnik paprikaša! V svojem živlenji nesam jo nikdar kaj bolšega. Stvar zahtevle, ka se javi autor paprikaša.ˮ „Autorˮ pravi Ančika, omedlevajoč od ginjenosti i veselja „autor sam jaz, najponiznejša slüžbenica g. Komisaraˮ. „Bravo, bravo!ˮ zakriči s punim i vüsti Komisar Vrbovine. „Kak besa je mogla Vaša Milostivnost kaj takšega napraviti ?“ „Dala bom recept za Vašo soproge . . .“ „Gospa naj se ne trüdi, ar Prinas v Vrbovini se nikaj ne dela,ˮ je prekino Ančike Komisar z Vrbovine i pri tom ravno opravo s tretjim krožnikom paprikaša ino si odkapčo remen za štiri lüknje, da bi si na te način olajšao pritisk želodca. Pojedina se je veselo končala i medtem, kda je šo Komisar z Vrbovine v svoj stan počivat, je tüdi Ančika šla počivat z več kak ponosom. Komisar z Vrbovine je odpotüvao drügo jütro. Polübo je Ančiki roko, si oblezno vüsta kak vsakši drügi Viljemov državlan i je počasto znova visiko küharico s tem, ka jo je proso za ostanek paprikaša. „Poslüšaj žena!ˮ pravi Ančiki Viljem. „Kak si vendar mogla napraviti paprikaš, če so pa vsi piceki poginoli?ˮ „Glej, to je tak: Če so v košari šče tak betežni i mrtvi piceki, je med njimi vsikdar nekaj zdravih, ki so naravnost izvrstni, ar so se ohranile nepokvarjeni med splošnov pokvarjenostjov. Ločila sam teda z najvekšov skrbjov vse zdrave piceke i ž njih napravila Sijajen paprikaš, ki mi je prineseo takšo slavoˮ. „Ka si pa napravila z mrtvimi? „K mesti sam je vrgla na gnojˮ. „Dobro, naj pride teda teh malo zdravih i zbogom! — Vidili bomo, če bom meo takšo srečo kak ti pri paprikaši!ˮ Drügi den je Komisar stano z napihnjenim nosom kak ugurka, se Spravo nad svoje velikaše, ločo maloštevilne poštene od vnogoštevilnih pokvarjenih, napravo iz poštenih izvrsten paprikaš ministrov, generalov, šefov, ravnatelov, uradnikov, itd., ki so puni njegovoga komunističnoga düha, pokvarjene pa je vrgeo na gnoj, ali ka se bole razmimo, vrgeo jih je v vozo. Dobra kuharica, samostojna, ki zna tudi nekaj šivati, dobi takoj službo pri boljši družini v Murski Soboti. — Prijaviti se je na borzi dela v Murski Soboti. Takoj sprejmem inaša (Vajenca) iz dobre krščanske hiže PÜCKO ŠTEFAN, podkovski i vozni kovač — BOGOJINA. K božičnim praznikom si najceneje lahko vso špecerijo nabavite po znatno nizki ceni samo pri domačem trgovcu v domači trgovini Ferdo Horvath-a v Bogojini. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.