PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 136 (13.367)
Trst, torek, 13. junija 1989
Sardinske volitve pomemben test teden dni pred evropskimi volitvami
Močen napredek socialistov in KD Katastrofa komunistične partije
Po nepopolnih podatkih je PSI pridobila 3,5 odst., KD 2,5, KPI je izgubila 5,5 odstotka glasov - V novem deželnem svetu bo KPI imela kar 5 sedežev manj
Predsednik Cossiga se je včeraj odločil
De Miti mandat za sestavo nove vlade
DUŠAN KALC
ki 3^- ^laclna kriza zadobiva oblike in razsežnosti, Po ,lrt|ai0 Pre^edensov v sodobni italijanski zaodovini. naJm hie,dnlh ^ačevanj je Cossiga včeraj (kot je bil spreilf^9, V n„edelj°', k° mu je Spadolmi vrnil mandat) ne , dokončno odločitev, čeprav se Forlani in ostali vfp^djajo z njegovo naglico in nestrpnostjo. Toda okrni^ Je Prišlo l0 d° polovične in v vsakem primeru doriJtn116 in 0udne odločitve. Po dolgem razmišljanju in , em kontaktiranju raznih političnih predstavni-
DrLlti?ai?lreč okro9 20- ure Pozval na Kvirinal bivšega De Mito, da bi mu poveril opolnomočeni a"dat,a De Mita je zaprosil še za kratek razmislek. O či I0!1 us°di_ vladne krize, ki se vsekakor ne bo raz-čfu - razreš_ila pred evropskimi volitvami, bo odlo-današnje ponovno srečanje med Cossigo in
e Mito.
NADALJEVANJE na 2. STRANI
CAGLIARI — Sardinske deželne volitve so v bistvu potrdile izid delnih občinskih volitev, ki so bile pred dvema tednoma. Volilci so izrazili svoje zaupanje strankam dosedanje vladne koalicije, predvsem socialistom in demokristjanom, obe stranki sta namreč močno napredovali, pa tudi socialdemokratom, ki so dejansko ohranili svoje glasove. Manj uspešna je bila laična koalicija, ki ji zavezništvo s Pan-nellovimi radikalci očividno ni prineslo mnogo sreče. Včerajšnji izid je potrdil negativni trend komunistične partije, ki je tudi tokrat doživela pravo katastrofo, če lahko tako imenujemo nazadovanje za več kot 5 odst. v primerjavi z deželnimi volitvami leta 1984, ko so komunisti sicer dosegli svoj zgodovinski maksimum. KPI je izgubila tudi v primerjavi s političnimi volitvami leta 1987 in sicer po še nepopolnih izidih približno 2 točki. Nekaj so izgubili tudi fašisti in sardinska stranka, ki pa je kljub notranji krizi izgubila samo približno 1,5 točke. Nekoliko so razočarale razne zelene liste, ki niso zbrale niti 2 odstotka glasov in po teh podatkih (vendar ne gre pozabiti, da manjka še približno 100 volišč) ne bi smeli imeti nobenega predstavnika v deželnem svetu.
Podatki, ki jih imamo na razpolago ob zaključku redakcije, zadevajo približno 2300 volišč od skupnih 2420, kar pomeni, da se izidi lahko spremenijo le za kakšno decimalko. KD
je prejela 35 odst. glasov (dež. '84 32,3, pol. '87 34,2), KPI 23 odst. (28,7, 25,3), PSd’Az 12,3 (13,7, 11,9), PSI 13,7 (10,1, 11,4). Zaradi pomanjkanja prostora izidov manjših strank ne bomo objavili. Po teh podatkih naj bi bil sardinski deželni svet tako sestavljen: KD 30 (leta 1984 27), KPI 19 (24), PSI 11 (8), PSd'Az 10 (12), PSDI 4 (4), PLI-PRI-federalisti 3 (PRI in PLI sta imela 3 tudi leta 1984) in MSI 3 (3).
Komentarji političnih predstavnikov so bili presenetljivo umirjeni. Tajnik KD Forlani je dejal, da gre za dober rezultat, Craxi, ki se mudi v Firencah je bil zelo kratek in izjavil, da je bil prepričan v izdaten uspeh svoje stranke. Zelo zadovoljni, a umirjeni, so bili tudi socialdemokrati.
Za edino humoristično noto ob včerajšnjih izidih je poskrbel član tajništva KPI VValter Veltroni. Ob vesteh, ki so govorile o strmem padcu komunistične partije, ki je že takrat presegal 5 odst., je Veltroni dal presenetljivo izjavo, v kateri pravi, da protikomunistična kampanja zadnjih dni ni obrodila sadov in da KPI ni doživela katastrofe. Veltroni namreč trdi, da sedanjih deželnih volitev ni mnogoče primerjati s prejšnjimi in da je edina možna primerjava z rezultati političnih volitev iz leta 1987. Tudi v tem primeru pa se Veltroni mora sprijazniti z dejstvom, da je KPI zgubila najmanj obilna dva odstotka.
Tokrat stavkajo celo sodniki in odvetniki
RIM — V Italiji se je »ustavilo« tudi sodstvo ob prvi 48-urni združeni splošni stavki sodnikov in odvetnikov. Napoved vlade, da bodo zvišali število sodnikov za 550 enot, ni preprečilo tega neobičajnega protesta.
Predsednik Cossiga je lanski november zadnji trenutek uspel preprečiti podobno stavko. Tokrat pa so bila vsa posredovanja zaman. Sodniki in odvetniki so siti takih obljub, kot jih je dal predsednik vlade De Mita po Cossigo-vem posredovanju. Novi zakonik o kazenskem postopku bo v kratkem stopil v veljavo, vlada pa še vedno ni storila svoje dolžnosti, da bi lahko sodstvo mirno dočakalo te spremembe. Prav zato sodniki odločno nasprotujejo, da bi na njihova ramena padle odgovornosti, ki jih imajo drugi, od politikov do vlade.
Položaj italijanskega sodstva je dobesedno dramatičen. Že sedaj, ko še ni stopil v veljavo novi kazenski postopek, sodišča ne uspejo opraviti nemoteno svojega dela. Ko pa bo prišlo do reforme, bo na italijanskih sodiščih zavladal popoln kaos.
Stavke se udeležuje večina sodnikov in odvetnikov. Z zahtevami stanovskih organizacij pa se strinjajo tudi tisti sodniki in odvetniki, ki ne stavkajo
Na Kitajskem se nadaljuje proces normalizacije za vsako ceno
Kitajska propagandno manipulira vesti in še utrjuje položaj svojih »starcev«
PEKING Pred desetimi dnevi je kitajska ljudska armada zasedla pekinško mestno središče. Od takrat je na Kitajskem v teku normalizacija, ki je zadobila že groteskne oblike, saj jo vlada izvaja za vsako ceno. V državi je denun-cianstvo menda izredno razširjeno, čeprav je treba pri tem vedno upoštevati dejstvo, da gre v glavnem za vesti, ki nosijo podpis uradne propagande. Neuradni viri informacij trdijo, da so kitajske oblasti sestavile seznam, na katerem je že milijon imen, vse osebe na spisku pa naj bi bile osumljene kontrarevolucionarne dejavnosti.
Nadaljuje se tudi val aretacij, predvsem študentov, ki naj bi vodili demonstracije na Tienanmenu. V nekaj dneh naj bi policija aretirala 700, morda tudi tisoč oseb. Televizijski dnevniki, ki sedaj trajajo tudi po dve uri vsak, neprestano predvajajo posnetke, iz katerih je razvidno, kako aretirane osebe prestajajo najhujša ponižanja. Po dva policista spremljata vsakega aretiranca na zasliševanje in mu med hojo potiskata glavo k tlom. Večina aretirancev ne bo šla pred sodnike, saj jim ne bodo sodili, ampak jih bodo poslali naravnost na prisilno delo. Nekatere osebe so obtožene kotrarevolucionarne dejavnosti, zaradi tega pa bi jih lahko po kitajskem zakonu obsodili celo na smrt.
Zunanji opazovalci se sedaj sprašujejo, kako je mogoče, da so ob tolikšni represiji dopustili, da so tuji novi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Televizija oddaja tudi posnetke zasliševanj aretiranih narjev«
»kontrarevolucio-
(Telefoto AP)
Kirurgi pomagali m svet sinu p Ženske v komi
— V kliničnem centru S: Svet s-1 v Pavii so včeraj pomagali i £o, kj du 32-ietne Marie Grazie Ro
s aVnv^e ved kot: mesec d™ v kon ] rivnic 50 včeraj ugotovili, da so ^.li ^ 11 Porodni krči, zato so se o l6 Pifl^^rški poseg. Poseg je traj n6stezir r sekunci' porodnico pa : ,	ad s posebnim postopkom.
ohtale £',je torei Prišel Andrea, ttior,,.1 °9ram in 250 gramov in < dr ko« * Zat0 postaviti v »termičr ■ 6a itha - 6r 9a umetno hranijo. A se nerazvita pljuča, zato Priključiti tudi na umet o "dr^TSane. kM^Vel*1, trdno upajo, da bo otr
.^drle.0r9ane.
vilxtrd“-	^
uh • Kn •6 tezave Pa so z mater Slak?' Kir,111.1 zaradi možganske kr Pa ^ nj rSk' Poseg menda ni
> v , ,e9a stanja, gospa Roli dno v globoki komi.
KoMov poziv Gorbačovu za razorožitev
Mihaila Gorbačova je sprejel tudi predsednik ZRN Richard von VVeizsacker	(Telefoto AP)
BONN — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov in zahodnonemški kancler Helmut Kohl sta včeraj poudarila skupno željo o še tesnejšem in plodnejšem sodelovanju med obema državama ter podčrtala velik napredek v medsebojnih odnosih po Kohlovem lanskem obisku v Moskvi. Že prvi dan obiska sovjetskega državnega in partijskega voditelja v Zvezni republiki Nemčiji pa so napovedali podpis dokumenta »zgodovinskih razsežnosti«.
Oba voditelja bi morala jutri podpisati »skupno sporočilo« o bodočnosti sovjetsko-nemških odnosov. Politični opazovalci pa so prepričani, da bodo razsežnosti obiska manj »zgodovinske«, kot si to želijo v Bonnu in Moskvi. Gorbačovu ne bo uspelo rešiti tistih vprašanj, ki najbolj žulijo njegove gostitelje od berlinskega zidu do mednemških odnosov in vprašanja raket najkrajšega dometa.
Prav glede taktičnih jedrskih raket je kancler Kohl med včerajšnjo zdravico pozval Gorbačova, naj olajša začetek pogajanj o raketah najkrajšega
dometa v Evropi z enostranskimi razorožitvenimi pobudami, ki bi omilile sedanjo sovjetsko premoč v konvencionalni oborožitvi. O drugih vprašanjih pa je spregovoril načelno, ne da bi gosta vprašal za kako konkretno pobudo. Navsezadnje ima ob tem Gorbačov precej vezane roke, saj je med vsemi državami vzhodnega bloka predvsem Nemška demokratična republika tista, ki najbolj kritično gleda na sovjetsko perestrojko.
V glavnem pa lahko trdimo, da je bil Gorbačov s svojo delegacijo deležen tako toplega sprejema, kot ga ne pomnijo v vsej zgodovini sovjetsko-nemških odnosov. Nedavna raziskava javnega mnenja je med drugim dala presenetljiv podatek, da kar 90 odstotkov Zahodnih Nemcev zaupa Mi-hailu Gorbačovu, medtem ko le 50 odstotkov ljudi zaupa ameriškemu predsedniku Bushu. V ZRN že govorijo o prvi »gorbačovomaniji«, saj so vsi prepričani, da ima Gorbačov in ne Bush v rokah ključe za reševanje skrbi, ki tarejo Zahodne Nemce. V prvi vrsti je tu vprašanje taktičnih jedrskih raket, ki bi v morebitni vojni spremenile ozemlje obeh Nemčij v prvo bojno črto.
Ob uzbeškem nasilju se je začel panični beg meshetinskih Turkov
Predsednik sovjetske vlade Nikolaj Rižkov bo v Uzbekistanu skušal pomiriti strasti
MOSKVA — V Uzbekistan sta odpotovala predsednik sovjetske vlade Rižkov in član politbiroja partije Čeb-rikov (bivši šef KGB), da bi na kraju samem skušala pomiriti duhove ob medetničnih spopadih, ki so v Fergan-ski kotlini in na širšem uzbeškem območju terjali več kot sto mrtvih, v glavnem meshetinskih Turkov, in kakih tisoč ranjenih. Po pisanju Pravde je gmotna škoda ogromna, saj podivjane tolpe Uzbekov nadaljujejo s požigi in plenjenjem.
»Dogajanja zadnjih dni so krepko prestopila meje krajevnega spopada. Položaj je še vedno skrajno napet. Skupinice banditov, ki so že sneli krinko braniteljev uzbeških nacionalnih interesov, nadaljujejo s plenjenjem, s požigi, z ropi in z umori ne meneč se na narodno pripadnost žrtev.« Besede iz moskovske Pravde zgovorno dokazujejo, da je krajevnim oblastem položaj zbežal iz rok. Če k temu dodamo, da so tujim dopisnikom včeraj prepovedali dostop celo v Taš-kend, prepoved potovanj v Fergansko kotlino je veljala že prej, je vsakomur jasno, da se bosta morala Rižkov in
Čebrikov pošteno potruditi, da bosta pomirila duhove.
Včerajšnje sovjetsko časopisje je obširno poročalo o poskusu skupine Uzbekov, da bi se prebila do zbirnega taborišča za meshetinske Turke zahodno od Kokanda. Specialne enote vojske notranjega ministrstva so namero preprečile. Vojaki so se izkrcali iz štirih helikopterjev in prestregli pot Uzbekom. V oboroženem spopadu sta bila dva skrajneža ubita, pet jih je bilo ranjenih, ostali so zbežali v varstvo noči. Dogodek pa je prisilil vojaške oblasti, da so začele z letali evakuirati meshetinske Turke iz taborišč v Fer-ganski kotlini.
Strah in panika pa je zajela meshetinske Turke na širšem uzbeškem območju. Turške vasi so se izpraznile. Ženske in otroci so zbežali v Kazahstansko SSR, moški pa skušajo organizirati samoobrambo. Ob reportažah pa sovjetsko časopisje skuša sedanje dogodke prikazati kot atentat na perestrojko in demokratizacijo družbe.
Na sliki (telefoto AP): v Kokandu so še vidni znaki brezumnega nasilja uzbeških tolp.
Izraelski protiinflacijski recept I za Jugoslavijo
TEL AVIV — Guverner osrednje iz- j raelske banke Mihail Bruno, tvorec slovitega izraelskega protiinflacijskega programa, bo danes na povabilo Narodne banke Jugoslavije prispel na obisk v Jugoslavijo. Bruno je prva uradna izraelska osebnost na tej ravni, ki bo obiskala Jugoslavijo po več kot dveh desetletjih. Kot guverner osrednje banke ima formalno status ministra v vladi, poleg tega je tudi glavni gospodarski svetnik izraelske vlade.
Mihail Bruno je znan v svetu kot tvorec protiinflacijskega programa, ki ga je izraelska vlada sprejela pred štirimi leti. Že leto dni po tem je stopnja inflacije "padla" s 500 na manj kot 100 odstotkov. Tedaj so uvedli administrativni nadzor cen za leto dni in dosegli dogovor o zamrznitvi vseh cen in začasnem znižanju plač in dnevnic. Vlada je zmanjšala svoje iz- \ datke.
Recept dr. Bruna je dobro znan v svetu, toda nikjer ni imel takšnega uspeha kot v Izraelu. Bruno razlaga to takole: »Glede načrta gospodarske stabilizacije smo v Izraelu dosegli nacionalni konsenz v pogodbi med vlado, sindikati in zasebnimi delodajalci.« (dd)
Normalizacija na Kosovu sedaj poteka ob grobem kršenju človekovih pravic
PRIŠTINA - Predsedstvo okrajnega komiteja Zveze komunistov Kosovega Polja je včeraj razpustilo tri partijske organizacije, v katerih so se upirali diferenciaciji. V mlekarni in pekarni so se namreč albanski delavci udeležili novembrskih manifestacij in se nato solidarizirali z rudarji, na osnovni šoli Vuk Karadžič pa so slabi medsebojni odnosi. Diferenciacija v teh treh kolektivih ni uspela in zato so enostavno ukinili, oziroma razpustili partijsko organizacijo z že obvezno obrazložitvijo, da so za krepitev iredentizma in separatizma ter februarske dogodke krivi Milan Kučan in Slovenci, ki s svojimi izjavami podpirajo albanske iredentiste in separatiste, ter podobni "dušeb-rižniki".
To je samo ena izmed mnogih vesti, ki vsak dan prihajajo na mize uredništev po Jugoslaviji in katerih osnovni ton je ubran na iste strune: treba je zaostriti diferenciacijo, kjer pa se to popolnoma ne posreči, so za to krivi predvsem Slovenci (delno tudi Hrvati), ker iščejo še neko drugo resnico, čeprav je resnica samo ena, ona napisana v srbskem tisku.
Hkrati pa prihajajo na dan tudi delčki povsem druge resnice in resničnih problemov. Na primer vedno bolj v žarišču je šolski problem. V vseh kosovskih ministrstvih in drugih šolskih in kulturnih organih so na vodilnih mestih Srbi. Takoj pa se je začela tudi diskriminacija pri vpisu v šolo. Osnovno šolo bo namreč končalo 61.400 albanskih otrok, prostora v srednjih šolah ne
bo niti za polovico, hkrati pa so rezervirali
18.000	mest za srbske otroke, čeprav jih je na vsem Kosovu največ 8.000. Prišlo je do očitne diskriminacije in z njo seveda do nadaljnjega zaostrovanja nacionalnih odnosov, s čisto človeškimi vred. Samo pomislimo na dve sosedski družini, ki sta še kar složno živeli, sedaj pa albanskega otroka ne bodo vpisali v srednjo šolo. Koliko bo poskusov iskanja zvez, joka in človeške tegobe v družini, ki je na otroke tako navezana, kot je to albanska, srbskega otroka pa bodo vpisali brez težav.
Diferenciacija vseh vrst se torej zaostruje, z njo pa tudi represija. Po uradnih podatkih je sedaj "izoliranih" še 46 Albancev. Neuradno pa se seveda ne ve, toda v Prištini in drugje po Jugoslaviji uradnim podatkom nihče več ne verjame. Nekatere vesti govore o tem, da je prišlo po zadnjih izgredih do novega vala "izolacij", ker pa se to dogaja le ponoči, na skrivaj, in ker "izolirani" enostavno izgine, seveda podatkov niti onih neuradnih, ni.
Vedno bolj glasne pa so vesti o strahotnih pretepanjih in mučenjih, ki jih izvajajo srbski miličniki na Kosovu in celo v beograjskih zaporih. Nedeljski zagrebški Vjes-nik je objavil obsežno izpoved 26-letnega Bahrija Osmanija, ki je imel prodajalno sadja in zelenjave v Starem trgu, živi pa v Titovi Mitroviči. Pripoved je eno samo strahotno naštevanje pretepanja in raznih drugih oblik mučenja, ki so na ravni najbolj strahotnih gestapovskih zaporov. Najstraš-
nejši pa je opis mučenja v beograjski jet-niški bolnišnici, kjer je bil pet dni priklenjen z verigami na posteljo, tako da ni mogel premakniti ne rok ne nog.
To ni ne prvo ne osamljeno pričevanje o strahotnem mučenju, grobem ravnanju in kršenju vsake zakonitosti, kar počne srbska policija na Kosovu. Zanimivo pa je, da tega ni nikoli nihče zanikal in da se v Prištini o tem zelo svobodno in brez kakršnihkoli težav na splošno govori. Morda je tudi to ena izmed oblik "diferenciacije", če že ne glavna, ki naj bi z vso brutalnostjo prisilila Albance k popuščanju, da bi se prilagodili novonastalim razmeram.
Vse to, od diferenciacije v vseh oblikah, pa do omejevanja avtonomije in novega reda, ki je uveden v pokrajini, ima seveda zelo hude gospodarske posledice. Kosovo je v znamenju "belega štrajka", kar pomeni, da ljudje prihajajo na delo, narede pa čim manj. To je zlasti pogosto problem v kosovskih rudnikih. Albanci so mnenja, da jih Srbi ropajo, zato je treba rudo ohraniti doma. V rudnikih je bil najhujši odpor, sedaj se izvaja najostrejša diferenciacija. Toda pod zemljo veljajo izredni ukrepi in "delovne obveze", zaradi katerih morajo delavci prihajati na delo.
V teh že tako zapletenih razmerah prihaja do nove fronte, tokrat z "muslimanskimi fundamentalisti", kot nazivajo muslimanske intelektualce, s katerimi novo srbsko partijsko vodstvo zapleta v ponoven spor.	BOGO SAMSA
Ustanovili stranko
Zelenih Slovenije
LJUBLJANA — V nedeljo popoldan so slovenski "zeleni" v Mostecu na prijetnem zborovanju ustanovili svoje gibanje, ki se imenuje Zeleni Slovenije. Za prvega predsednika so izvolili dr. Dušana Pluta, za podpredsednika Vaneta Gošnika in Mauricia Olenika, za tajnika Petra Jamnikarja, za predsednika programskega sveta pa dr. Lea Šešerka. Tako je nastala še ena "stranka", ki bo predvidoma nastopila na spomladanskih volitvah v slovenski parlament.
Osnovni programski cilji gibanja so doseganje ekoloških ciljev razvoja, ki jih je mogoče doseči le v demokratični, strpni, pluralistični, nejedrski in pravni državi, ki spoštuje človekove pravice, pravice manjšin, svobodo političnega organiziranja in javnega delovanja. Zeleni, kot so poudarili, so za suverenega državljana v suvereni Sloveniji in za široko uporabo referendumu za odločanje O temeljnih razvojnih in političnih zadevah. Kot je v nastopnem govoru povedal dr. Plut, se bodo Zeleni Slovenije odločno borili za čimprejšnje zaprtje jedrske elektrarne Krško in rudnika urana Žirovski vrh. Prvi kongres pa bodo imeli v
začetku prihodnjega leta.
Novo gibanje je kot kolektivni član pristopilo k odboru za varstvo človekovih pravic, skupščini SR Slovenije br podalo pobudo proti gradnji sinhrotrona pri Bazovici, po^j prlo je pobudo za nejedrsko območje delovne skuprd , Alpe-Jadran in dokončen izstop Slovenije iz kroga jepJ** proizvajalcev energije. Na pobudo dr. Lovra Sturma pus se zeleni odločili, da bodo slovenskemu parlamentu preu lagali sprejem posebnega zakona za ekosistemsko presoj posegov v prostor (v skladu s smernicami Evropske skup~ nosti). Na ustanovni skupščini Zelenih Slovenije so prebra li pozdravna telegrama poslancev zelenih v italijanske in zahodnonemškem parlamentu, "v živo" pa so svoje p zdrave podali predstavniki zelenih aktivistov iz Beograda. Gorice, Trsta, Furlanije-Julijske krajine, Dunaja, Celovca Splita, Pančeva, Zagreba in skoraj vseh že obstoječih slo' venskih političnih zvez.	D. V.


De Mita bo sestavil vlado
Včerajšnji politični dan je potekal v vzdušju neskončnega pričakovanja. Pričakovanja, kaj bodo povedale sardinske volitve, in še zlasti pričakovanja, kako se bo predsednik Cossiga izmotal iz nelagodnegapoložaja, v katerega ga je zapletla vladna kriza. Lovci na vesti v predsobah rimskih palač, v katerih se odloča usoda te države, so večino dneva nestrpno preždeli pred telefoni in ekrani kompjuterjev, ki oddajajo agencijska sporočila. Cossigova odločitev je bila napovedana že za 13. uro, potem so jo odložili na 17. uro, nakar je postalo to odlaganje konstanta od ure do ure.
Začetek novega zapletljaja (in trpljenja za razdvojenega Cossigo) sega še v nedeljo, ko se je predsednik senata Spa-dolini končno podal na Kvirinal, vrnil predsedniku republike raziskovalni mandat in ga seveda v podrobnostih seznanil z uspehi in neuspehi svoje dvotedenske raziskovalne ekspedicije po težko prehodnih divjinah italijanske politične stvarnosti, ki so jo nekateri iz vrst večine označili za dragoceno in koristno delo, tisti iz opozicijskih vrst pa bolj prozaično za čisto navadno izgubljanje dragocenega časa v vidiku bližnjih evropskih volitev. Med uspehe svoje raziskave Spadolini vsekakor uvršča ugotovitev, da so v pet-strankarski koaliciji trdne postavke in enotna hotenja za obnovitev petbarvne politične formule, med neuspehe pa spoznanje, da so kar precejšnja razhajanja v pogledih na institucionalne reforme.
Cossiga je vse to vzel na znanje ter napovedal, da se bo že naslednjega dne (to se pravi včeraj) odločil za naslednji korak pri reševanju vladne krize. Toda, čeprav je bila s tem naloga preiskovalca Spadolinija formalno zaključena, je prišlo dopoldne do novega, povsem nepričakovanega srečanja med predsednikom republike in predsednikom senata. Vsi so se radovedno vpraševali, zakaj. Prva hipoteza, ki se je torej razširila po Montecitoriu, je bila ta, da namerava Cossiga nemara poveriti prav Spadoliniju nov mandat, ki ne bi bil več raziskovalnega značaja, temveč prehodnega značaja pred poveritvijo dokončnega mandata nekomu, ki bi potem dejansko postal predsednik vlade. To bi bil eleganten način, da bi reševanje vladne krize še za nekaj časa odložili. Izkazalo pa se je, da Spadolini ne pristaja na takšno rešitev.
Zatem so začela krožiti po rimskih palačah najrazličnejša imena morebitnih poverjenikov predsednika Cossige. Na prvem mestu je bilo ime Ciriaca De Mite, ki je bil doslej tudi edini uradni kandidat KD. A kmalu se je razširila vest, da verjetno tudi s tem imenom ne bo nič. Cossiga se je namreč po brzem postopku sestal z njim ter ugotovil, da se
dosedanji vladni predsednik ne ogreva več za takšno rešitev. Morda se zaveda, da bi po tej poti dokončno pogorel. Tega pa so se zavedli tudi v vodstvu njegove stranke, kajti De Mitova kandidatura bi sprožila nov val nezadovoljstva zlasti v Craxijevem taboru, kar bi lahko ohromilo pogajanja.
Predsednik Cossiga se je skratka znašel pred težkim rebusom in očitno mu pri tem ni bila v pomoč niti delegacija KD, ki jo je v prvih popoldanskih urah spet pozval na Kvirinal. Tajnik Forlani ter predsednika parlamentarnih skupin Mancino in Martinazzoli so s Cossigo prerešetali najrazličnejše variante, na koncu pa je bilo vsem jasno samo to, da Cossiga ne bo poslal razpuščene vlade v nobenem primeru spet pred parlament, vse drugo pa je možno.
Povedati je treba tudi, da je imel demokristjanski tajnik pred tem tiskovno konferenco v krožku za tuje novinarje in ob tej priložnosti med drugim kritiziral prekinitev Spadoli-nijevega raziskovalnega mandata. »Naglica je čestokrat sovražnica dobrega,« je bila njegova globokoumna misel dneva. Ponovil je skratka staro tezo, da bi bilo najboljše počakati do evropskih volitev. Ob tej priložnosti je Forlani odgovarjal na najrazličnejše vprašanja. Med drugim je dejal, da je dala KD prednost De Mitovi kandidaturi za bodoče predsedstvo vlade, kar pa še ne pomeni, da nima drugih kandidatov. Zavzel se je za petstrankarsko formulo ter odločno zanikal možnost, da bi bila katerakoli od petih strank odsotna v bodoči koaliciji. Zavrnil je tudi možnost, da bi bodočo vlado sestavljali tajniki strank, ter zavzel stališče proti vsakršni možnosti predsedniške republike, medtem ko se je pozitivno izrekel o potrebi volilne reforme.
Tu prihajajo torej spet na dan občutna nasprotstva med demokristjani in socialisti. Sicer pa se odnosi med strankama sploh nevarno zaostrujejo. Na začetku smo zapisali, da je Spadolini med uspehe svoje raziskave uvrstil ugotovitev o skladju hotenj, da se obnovi petbarvna politična koalicija. Toda nova dejstva so že v teku včerajšnjega dne delno demantirala Spadolinijeva ugotavljanja, kajti socialistični tajnik Craxi je med televizijsko tiskovno konferenco na sicer posreden in zavit način izrekel nasprotovanje goli obnovitvi petstrankarske koalicije. Dal je namreč razumeti, da ni več pogojev za takšno politično sestavo, iz česar se da jasno sklepati, da ne mara več socialdemokratov med nogami. Hkrati je nakazal hipotezo predčasnih volitev, ki ji zaenkrat odločno nasprotuje predvsem republikanec La Malfa.
Kar zadeva odnose s KPI (in zahtevo po spremembi ime-na) je imela polemika včeraj za spoznanje zmernejše in milejše tone. Tako Forlani kot Craxi sta sicer vztrajala pri neustreznosti imena "komunizem", sta pa nekako priznala komunistom, da so vendarle naredili korak naprej z obsodbo Dengovega krvavega režima.
Kitajska
narji smeli precej redno in nemoteno poročati o dogajanjih na Kitajskem. Satelitsko oddajanje je bilo nekaj dni sicer slabo, vendar to ni preprečilo oddajanja fotografij ali tihotapljanja videotrakov.
Ameriška diplomacija trdi, da gre za strateško potezo, ki jo je »vlada starcev« načrtno izvajala. Stara garda naj bi se namreč hotela zateči v novo avtarkijo in je zato s takimi posnetki prisilila partnerje iz tujine, da se odpovejo svojim naložbam in jo »prepustili« samostojnemu režiranju svojega gospodarstva. Pri tem pa velja omeniti tudi dejstvo, da je Li Pengo-
va vlada izkoristila prav delo tuji novinarjev, predvsem televizijski dopisnikov, da si je iz posnetega rh® teriala sestavila izredno močno oro* je. Najprej to, da je spretno premoč' tirala vse posnetke in tako vpliva* na javnost, saj je dokazovala, da * študentje pretepali vojake in ne °v ratno.	..
Poleg propagandne montaže pa J kitajska vlada sestavila tudi »f°toi rafski« arhiv, na podlagi katerefl zbira dokaze za inkriminacijo st. dentov in vseh, ki so se kakork opredelili proti vladi. Sleherni * j tervju je bil lahko poguben, neK5 voditeljev študentovskega gibanja F je že včeraj pribežalo v Hongkong'
Tanki in vojaki ljudske armade stražijo ulice v bližini Tienanmena
Zaradi nezgod na delu
Lani v naši deželi skoraj 32.000 prijav na institut INAIK
Že šestnajstič po vrsti
V Vipavi uspelo srečanje lovskih pevskih zborov
Pogovor z Alexom Langerjem
Usklajevanje ekologije in narodnostnih vprašanj
TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je bilo v teku lanskega leta vsedržavnemu institutu za preventivo pred nezgodami na delu (INAIL) dostavljenih preko 31.000 prijav, od katerih preko 14 tisoč v videmski, 6 tisoč v tržaški, 7 tisoč v pordenonski ter okrog 4,5 tisoča v goriški pokrajini in v Tržiču. Podatki v bistvu odražajo splošni trend v državi, kjer je INAIL v teku lanskega leta prejel 1.00.100 prijav, od katerih je bilo kar 2.350 smrtnih primerov. Prijave institutu se nanašajo na nezgode na delu in na poklicne bolezni.
Iz podrobnejše analize teh podatkov ugotovimo, da je število smrtnih primerov v videmski pokrajini v zadnjih letih bistveno enako in se suče okrog 20 primerov. Nasprotno pa se to število na Tržaškem postopoma veča. Leta 1986 so namreč zabeležili 16 smrtnih primerov, leto kasneje 5 primerov več, lani pa že 25 smrtnih primerov zaradi nezgod na delu ali poklicnih bolezni.
Še posebno visoko v naši deželi je število prijav obolelosti zaradi poklicnih bolezni, med katerimi sta na prvih mestih obolenja dihalnega in slušnega aparata. Do tega je prišlo ne samo zaradi razmer v delovnih okoljih, ampak tudi zaradi zakonskega normativa, ki znižuje z 21 odstotkov na 11 odstotkov stopnjo invalidnosti, s katero ima prizadeti pravico do začasne ali pa stalne odškodnine, ki jo izplačuje INAIL. Poleg vsega tega je treba upoštevati, da institut sploh nima nobene pristojnosti glede preventive in nadzorstva nad prijavljenimi primeri, zaradi česar je težkg preverjati število delovnih dni zaradi bolezenskih odsotnosti. To je privedlo, da so se na primer samo v tržaški pokrajini, povečali stroški za okrog eno milijardo lir samo za izplačevanje začasnih odškodnin.
Ti podatki so prišli do izraza včeraj, med obiskom vsedržavnega predsednika INAIL Alberta Tomassini-ja na deželnem sedežu v Trstu.
VIPAVA — Zveza lovskih družin Gorica je v soboto uspešno priredila v Vipavi že tradicionalno srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, ki je bilo že šestnajsto po vrsti. Med dvaindvajsetimi nastopajočami skupinami je bil tudi zamejski lovski pevski zbor Doberdob, ki je s svojo prisotnostjo potrdil, da državna meja ni nobena pregrada in da tudi na lovskem področju obstaja skupni slovenski prostor:
Gostoljubni Vipavci so zelo prisrčno sprejeli udeležence in jim najprej razkazali mogočno zadružno vinsko klet v Vipavi. Sledila je povorka po mestnih ulicah ob živahnih akordih godbe Ljubljanske milice. Združeni zbori so pod taktirko dirigenta Vidriha skupaj zapeli Vrabcev Pozdrav, Venturinijevo Lovsko, Simonitijevo Vstajenje Primorske in Kozinovo Naša zemlja. Rogisti pa so izvajali Grlecovo Lovsko parado, Gobčevo Mi smo lovci in Namestnikovo Pozdrav lovini. V slavnostnem nagovoru je Franc Šetinc najprej obravnaval lovsko problematiko in pohvalil vsakoletno udeležbo zamejskega zbora Doberdob. Spregovoril je tudi o položaju in kriznih žariščih tako v svetu kot tudi v jugoslovanskem prostoru. Na koncu se je Šetinc spomnil 80-letnice slovenskega skladatelja Radovana Gobca.
Na koncertu v Domu kulture je vsaka skupina izvajala po dve skladbi, tako je lovski pevski zbor Doberdob pod vodstvom Janka Simonete uglašeno zapel Vrabčevo Zdravico in Verbičevega Vasovalca ter požel topel aplavz pozorne publike.
Uspela prireditev se je ob dobro založeni mizi končala s prisrčnim tovariškim srečanjem vseh udeležencev, katerim se je ob požirku svetovno uveljavljene vipavske vinske kapljice do dobra razvozlal jezik. Vezi med lovskimi družinami in človeški stiki so se tako še poglobili.
B. S.
Italijani na Cresu končno prišli do organizirane oblike delovanja
CRES — Otok Cres v sončnem, že prav poletnem sobotnem popoldnevu. Vrsta avtomobilov, večinoma s tujimi registracijami, se iz trupa trajekta vije po vijugasti cesti. Na skromno poraščenih bregovih samevajo ovce, levo in desno objema oko čudovito sinjino severnega Jadrana...
V mestecu Cres je že pravo dopustniško vzdušje. Na ulicah je slišati italijansko narečno besedo... Kako živijo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti na otoku? Pripoveduje njihova "duša", sicer lekarnar NIVIO TOICH:
»Živimo otoško življenje, ki ga ljudje s kopnega večinoma ne razumejol Živimo v prijateljstvu, ne poznamo delitve zaradi jezika - ne v družinah, ne na ulici, ne v gostilni. V šolah je pouk sicer v hrvaščini, vendar so se tudi tam razmere spremenile. Otroci se italijansko lahko pogovarjajo vsaj med odmori. Zato se sicer širi in ohranja pretežno narečna oblika jezika.«
Prebivalci Cresa so odšli v svet, vendar v manjšem številu kot s sosednjega Lošinja. Še sreča, pravijo, da se je v mesto preselila večina ljudi iz vasi, ki poznajo italijanščino, saj so bile tam nekdaj italijanske šole; ljudi, ki jim tamkajšnja miselnost ni nova in so se kaj hitro vživeli v novo okolje.
Kako je s tistimi otočani, ki so odšli s trebuhom za hruhom v Ameriko, v Avstralijo, Kanado? FRANE KREMENIČ, predsednik komisije za narodnost pri konferenci SZDL v Cresu na istoimenskem otoku:
»Ti nekdanji prebivalci tukajšnjih krajev ohranjajo Vezi, si redno dopisujejo in tudi prihajajo na počit-bice. No, prav v tem času se je za stalno vrnil izselje-bec iz Kanade. Morda mu bo sledil še kdo?!«
Italijani na Cresu so dolgo čakali na institucionalizirano obliko svojega delovanja, ki bi pomenila se-
veda tudi uradno potrditev njihovega obstoja. Pred dnevi so jo pričakali - ustanovili so sekcijo in odprli čitalnico.
»Je to velik ali majhen korak?« je vprašal SILVANO SAU, predsednik Unije Italijanov Istre in Reke na sobotni slovesnosti na otoku. »Ker je prvi, mu bodo sledili drugi«, je odgovoril in dodal, da je prepričan, da bo sekcija nekega dne prerasla v Skupnost Italijanov in da bodo na sosednjem otoku ustanovili vsaj sekcijo.
Pomemben dogodek ocenjuje IRENE MESTRO-VICH, tajnica Unije:
»Po dolgih letih bodo Italijani na Cresu vendarle imeli organizirano obliko delovanja, predvsem na družbenem in kulturnem področju. Sekcija je že pripravila program dela in v njem najprej vse možne oblike sodelovanja z drugimi Skupnostmi Italijanov v Istri, izmenjavo kulturnih programov, pogovorov. Želijo se tudi vključiti v programe konferenc, ki jih Unija pripravlja v sodelovanju oziroma pomoči tržaške Ljudske univerze.«
V mestni knjižnici Frana Petriča bodo italijanski prebivalci otoka odslej dalje lahko prebirali časopise, knjige in druge publikacije v materinem jeziku. Nakup jim je omogočila Ljudska univerza v Trstu. GI-ORGIO ROSSIT:
»Možnosti za sodelovanje je veliko: od knjig do različnih oblik stikov z matičnim narodom. Otroci bodo lahko izbrali poletno kolonijo v Italiji, omogočili bomo nakup knjig, izlete in strokovne obiske. Gre za vse že uveljavljene oblike sodelovanja, kot jih poznamo z vsemi drugimi Skupnostmi Italijanov. Koristi ne bodo imeli le predstavniki italijanske skupnosti, temveč vse prebivalstvo Cresa!«
MIRJAM MUŽENIČ
V	politiki je angažiran že dobro desetletje, po zunanjem videzu pa je nekaj svetlobnih let daleč od »looka« italijanskih politikov. V njegovo garderobo sodijo kavbojke in majica, medtem ko sta mu suknja in kravata tuji. Še zlasti, ko zaradi volilne kampanje leta iz kraja v kraj, vselej pripravljen na razgovor, na razpravo, na soočanje mnenj. Alex Langer ni ne po videzu ne po načinu govorjenja politik v običajnem pomenu, ki ga je beseda dobila v Italiji. Morda pa je prav zaradi tega priljubljen med zelenimi in ima prijatelje vsepovsod, zaradi poglobljenih analiz pa uživa tudi ugled nasprotnikov. Z javnim delom je začel doma, na Južnem Tirolskem, ko je zavrnil možnost utesnjujoče in izkrivljajoče opredelitve za italijansko ali za nemško narodnost. V zadnjih letih pa je angažiranost na področju boja za manjšinske pravice združil z zavzemanjem za okolje in postal nosilec liste zelenih v severovzhodnem volinem okorožju. Zakaj? Kako usklajuje narodnostno problematiko z okoljem?
»Kdor brani okolje, brani tudi človeka, njegovo prisotnost, njegove korenine. Zdita_ se mi dva aspekta istega problema. Čeprav iskreno želim, da bi se koalicija manjšinskih strank uveljavila na teh volitvah, se mi pa osebno zdi, da je izbira narodnostne problematike kot osrednje in glavne programske točke preozka. V stališčih manjšinskih strank čutim preveč cehovski odnos in zavzemanje predvsem za lastne manjšine. Zato se mi zdi potreben bolj splošen politični program, ki naj zajame več področij.«
V	Evropi je opaziti zelo protislovne težnje. Na eni strani zahteve po uveljavljanju narodnostne problematike, na drugi pa tudi težnje po nacionalističnem zapiranju in odklanjanju tujih skupnosti. Kateri so vzroki tako protislovnega pojava?
»Zdi se mi, da je danes zelo razširjen občutek izgubljanja lastnih korenin. Ta občutek ima tudi zelo konkretne vzroke, saj sodobna družba sili k poplitvenju, k brisanju razlik, saj so industrijski proizvodi vse bolj standardizirani, mediji nam vsiljujejo standardni model življenja, zdi se skoraj, da mora biti vse uskladljivo s kompjuter-jem. Zato je tudi tako občutena potreba po ovrednotenju lastnih korenin, čeprav se ta potreba včasih obrne proti napačnemu »sovražniku«. Nevarnost vidijo ljudje, zlasti nižji sloji, v tujih skupnostih in v priseljencih. Ker ne znajo odkriti tistega, ki dejansko »krade« njihove korenine, se znašajo nad namišljenim nasprotnikom. V tem smislu se mi zdi pojav ksenofobije v Evropi zelo zaskrbljujoč, čeprav moram takoj poudariti bistveno razliko med narodnostnim čutom malih in zatiranih narodov in skupnosti, ki se borijo za uveljavitev, in velikih narodov, ki branijo neke privilegije. Nacionalizem velikih narodov je veliko bolj zaskrbljujoč od težnje malih narodov, ki se borijo za nekaj, kar niso nikoli imeli. Zgrešili so pa cilj, če se danes borijo za nacionalno državo.
V	kolikšni meri k taki protislovnosti prispeva kriza nacionalnih držav?
»Nacionalne države so danes premajhne, da bi rešile velike probleme, kot so zaščita okolja, vojaška varnost, odnos Sever-Jug, upravljanje z bogastvom planeta, istočasno pa prevelike, da bi lahko učinkovito reševale krajevne probleme. Zato mislim, da je evropska integracija - čeprav zelo parcialna, ker se ne združuje vsa Evropa -dobra priložnost za preseganje nacio-
Hrvatini pobrateni s četrtjo iz Ferrare
«,>ATINI Predstavniki Pou^Pnosti Hrvatini so v sobi k*!)}) na mejnem prehodu La in soljo sprejeli goste k ^errare, ki so se udelež Pikljev °b hrvatskem krajevnen 'ielj. 2družene s podpisom d; PjU ts!,lstine o prijateljstvu in soc vP6l..e<^ to KS in četrtjo Via B Pf^ri.
*?n° sobotno popoldne Sva at>i popestrili s športnin ^ Ocj q in nastopom pihalnega
tkoiviiB,arbare "ad Miljami'
It Po e s Prireditvijo v nove d-^Ufn miLjard dinarjev vr
rt!!* Pre^ domu' ki 50 9a zače A ”istT clVerna letoma s pomo Pevka. Gostje iz Ferrare : čJ' žs« Predstavili s skupino Ni j av, obisk v Hrvatinih p, glasbeno komedijo »Ni H. O.)
Divjad pustoši po Brkinih
VREMSKI BRITOF - Če v sežanski občini še vedno velja razvojna usmeritev, po kateri naj bi na njenem celotnem območju, posebno pa še v Brkinih, pospeševali kmetijstvo, bo treba tam takoj zmanjšati število velike divjadi, saj bo v nasprotnem primeru zaradi škode, ki jo povzroča po poljih, kmetovanje povsem nesmiselno.
To opozorilo je bilo ob zagotovilu da nikakor ne zahtevajo uničenja divjadi, temveč le zmanjšanje njenega staleža za toliko, da ga bo okolje lahko preneslo, izhodišče za pogovor na sestanku predstavnikov kmetov, lovcev, kmetijske zadruge in občine, ki ga je v želji, da bi čimprej sprejeli ukrepe za zmanjšanje škode zaradi divjadi, področna kmečka zveza konec ted-na Pripravila v Vremskem Britofu pri Divači. Kljub odsotnosti predstavnikov pristojnih občinskih služb in zelo različnim stališčem, so se dogovorili, naj občinski izvršni svet čimprej začne postopek za uskladitev lovsko-gojitve-nih načrtov z zmogljivostjo in razvojnimi načrti prostora ter za bolj sistematično in popolno takojšnje odplačilo odškodnin. Delovni interesi lovstva,
kmetijstva in družbe ne bodo tako urejeni (kar verjetno zahteva tudi spremembo zakonodaje, ki ureja ta vprašanja), pa kmetje zahtevajo vzpostavitev učinkovite lovske čuvajske službe, dosledno obravnavanje lovstva kot ekonomske kategorije ter ustanovitev učinkovitih komisij za ugotavljanje škode, ki jo povzroči divjad. V teh komisijah naj bi bili predstavniki zadruge, krajevne skupnosti ali kmečke zveze, prizadeti lastnik zemljišč in lovec, ki bo takoj po oceni izplačal nadomestilo za škodo.
Kmetje so našteli številne primere, ko je divjad, posebno pa divji prašiči, ki tod niso avtohtona vrsta, uničila celoletni pridelek nekaterih kultur in povzročila tudi veliko posredne škode, ki jo nihče ne povrne. Četudi je bilo lani v tej občini izplačanih skoraj 62 milijonov dinarjev nadomestil škode zaradi divjadi, je namreč dejanska škoda nekajkrat večja, kar seveda še dodatno poslabšuje že tako nezavidljiv gmotni položaj kmetijstva. Predstavnik sežanske KZ je ob tem opozoril, da se stalež divjadi povečuje tudi zaradi nespodbudnih razmer v kmetij-
stvu. Kmetijske površine se hitro zaraščajo, s tem pa se povečuje življenjski prostor divjadi, ki se hitro razmnožuje, četudi se tudi zaradi porušenega naravnega ravnovesja hkrati zmanjšujejo njene možnosti za prehranjevanje.
Na očitke, da obenem lovci zavestno ohranjajo previsok stalež živali, ali pa ga niso sposobni zmanjšati, so predstavniki zelene bratovščine odgovorili s podatki iz družbeno dogovorjenih lovno-gojitvenih načrtov, informacijami o številu električnih pastirjev in krmišč, ki so jih uredili, ne nazadnje pa tudi o seštevku izplačanih odškodnin, zaradi katerih si je marsikatera lovska družina nakopala precejšnje izgube. Opozorili so tudi, da divji prašiči v tem predelu niso zaščiteni in da jih lovci na lastne stroške redčijo po programu. Kmetje pa so dokazali, da lani vsaj pri prašiču 12 sežanskih lovskih družin ni izpolnilo od-strelnih načrtov. Zato je lahko samo 31 »pomiloščenih« živali zaplodilo toliko dodatnega podmladka, kolikor je na tem območju celoletni načrtovani odstrel.
JANEZ ODAR
nalne države navzgor in navzdol. Navzgor s tem, da se prenese pristojnosti in suverenost na evropsko raven in se skuša rešiti velika vprašanja; navzdol z uveljavljanjem avtonomije in samouprave manjših skupnosti. Evropa ima možnost, da združi, ne da bi brisala njihove istovetnosti, kopico narodov in narodnosti. Če bi združena Evropa capljala po isti poti, ki je privedla do nacionalnih držav, bi bil to nesprejemljiv proces, medtem ko je v nasprotnem primeru pozitiven. Ta pot pa je lahko uspešna, ker v Evropi ni neke hegemonistične sile.
Zoživa za trenutek zorni kot. Ena od težav, s katerimi se spopadamo pri nas je težavni dialog med večinskim narodom in manjšino. In tudi ti prihajaš iz krajev, kjer je sožitje problematično. Kako se lahko preseže tako stanje?	v
»Mislim, da je treba delati v dve smeri. Po eni strani spodbujati v vseh mogočih okoljih kulturo sožitja, tako da bo bo vsakdo občutil kot nujno prisotnost drugega. S tega vidika me Trst preseneča, ker ni zunanjih znakov slovenske prisotnosti. Zdi se mi zdi neverjetno, da sta v Evropi dve mesti, Trst in Celovec, kjer ima prebivalstvo ključ za razumevanje slovanskega sveta, vendar meče ta ključ skozi okno.
Po drugi strani se mi zdi, da je treba spodbujati meddeželne zveze kot sta Alpe Jadran in Arge Alp. Na ta način se konflikte postavi v širši prostor, v evropsko dimenzijo, v kateri napetosti lahko vsaj delno popustijo. Naj povem s primerom; klasične, avtohtone manjšine bi morale biti danes bolj odprte do novih manjšin, do priseljencev. Na ta način bi morda lahko rešili skupno stare in nove probleme.
Zdi se mi, da so možne samo tri rešitve tega problema; asimilacija, marginalizacija ali sožitje. Prvi dve možnosti nista sprejemljivi, zato nam ne ostane drugega kot razviti modele sožitja tako v malem kot v velikem.
Včasih pa je to zelo težko...
»Seveda. Zdi se mi pa zelo pomembno' zlasti razviti možnost sožitja v-ma-lem z uporabo več jezikov, s cestnimi napisi, z glasbenimi prireditvami, na katerih se igra glasba različnih narodov. Osebno sem bil izredno presenečen, ko sem zvedel, da so pri vas napadli škofa zaradi voščila v slovenskem jeziku. Pri nas ocenjujemo odprtost predstavnikov oblasti prav po njihovi sposobnosti, da se vsaj simbolično obrnejo do vseh v njihovem jeziku. V zadnjih letih smo pri tem naredili nekaj korakov naprej. Predsednik pokrajine govori tudi v italijanščini, bocenski župan govori tudi v nemščini, zanimivo pa je, da je med zadnjo volilno kampanjo sekretar MSI je na primer odgovarjal v nemščini novinarju krajevne radijske postaje, SVP pa se je obrnila z italijanskim letakom do volilcev italijanskega jezika. Nedvomno sta bila to dva majhna čudeža. Morda so tudi oni razumeli, da se ne sesuje svet, če uporabljajo tudi jezik druge narodnosti.
V tem pogovoru si nakazal vrsto zahtevnih problemov. Misliš, da bo evropski parlament lahko rešil ta vprašanja, uveljavljal Evropo narodov in ne Evrope trgov.
»Danes je evropski parlament še nekaj skromnega. Zdi se mi zanimiv italijanski poskus, da se razpiše referendum. Kljub vsemu pa še ni dovolj. Če ne bo angažiranosti ljudi je nevarno, da bo parlament ujetnik evrokratov in državnih vlad. Ne smemo pa pozabiti, da novi odnosi med Vzhodom in Zahodom in nov protagonizem nekaterih narodov vnašajo v našo celino novo dinamiko, ki bo lahko spodbudila tudi parlament k uveljavljanju drugačne vizije.
VOJMIR TAVČAR
Na posvetu demantirali alarmizme okrog morskega cvetenja
Alge ne predstavljajo nevarnosti ampak korist za okolje in človeka
Zaključne ocene na slovenskih šolah
Uspehi kažejo, da se dijaki
V •	1 ••	v • •
zvecina marljivo učijo
(Foto arhiv PD)
Kaže, da to poletje alge ne bodo ustvarjale problemov na kopališčih ob Jadranu. Iz meritev, ki jih redno opravljajo univerzitetni izvedenci, izhaja, da je razmnoževanje alg normalno in da po vsem sodeč ne bo takšnega cvetenja, kakršnemu smo bili priča lani. Mimo tega pa je treba poudariti, da alge same na sebi ne predstavljajo nikake nevarnosti za človeka. Nasprotno, alge so bistven člen življenja v morju in ne samo v njem, zlasti v zadnjih časih pa odkrivamo vse več možnosti za njihovo uporabljanje na prehrambenem, kmetijskem, farmacevtskem, energetskem in številnih drugih področjih.
To so glavne ugotovitve, ki so prišle do izraza na znanstvenem posvetu z naslovom »Alge v službi okolja in človeka«, ki se je odvijal včeraj dopoldne v kongresnem centru na tržaški pomorski postaji. Posvet je priredil Konzorcij za preučevanje in uporabljanje alg, ki je nastal v Trstu pred tremi leti, da bi pospeševal študij, še zlasti pa gojenje in vsestransko industrijsko uporabljanje teh rastlinskih vrst, ki so resnici na ljubo še vse premalo poznane in raziskane. Tudi na pobudo tega konzorcija je nastal projekt Polybios v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Toda izreden odmev, ki ga je imelo lansko cvetenje alg v severnem Jadranu, je prisililo Konzorcij, da se je začel ukvarjati tudi s tem problemom, predvsem z namenom, da bi pomagal demantirati razne alarmizme, ki so se s tem v zvezi širili.
»Pojav cvetenja alg ni nov v severnem Jadranu in kaže, da ga je treba pripisati predvsem povišanju srednje temperature zraka in morja, čeprav ne gre izključevati niti vpliva hranilnih snovi, ki se v morje iztekajo s kopnega,« je v svojem uvodem poročilu povedal predsednik Konzorcija prof. Gu-ido Gerin, ki je sicer po izobrazbi in poklicu pravnik. Njegova izvajanja sta znanstveno podprla prof. Attilio Solaz-zi z biološkega oddelka Univerze v Padovi in še zlasti prof. Guido Bressan z biološkega oddelka Univerze v Trstu, ki je sicer tudi ravnatelj Laboratorija za morsko biologijo.
Prof. Solazzi je govoril o algah nasploh, o njihovih značilnostih in vrstah, nato pa se je posebej zaustavil pri lagunah, ki so posebno ugodno okolje zanje. Predavatelj je med drugim govoril o nevšečnostih, ki jih v Beneški laguni povzroča tako imenovana morska solata. Le-ta izredno hitro rase spomladi, poleti pa gnije in oddaja neprijeten smrad. Da bi to posledico omilili, jo v poletnih mesecih pobirajo s posebnimi ladjami, po mnenju prof. Solazzija pa bi bilo učinkovitejše, da bi jo odstranjevali pozimi, ko je njegova biomasa 60 do 70 odstotkov manjša.
Prof. Bressan je prispeval zelo podrobno poročilo t> podvodnem rastlinstvu v Tržaškem zalivu. Posebno zanimive podatke je posredoval o spremembah, ki jih je bilo mogoče pri tem zapaziti v zadnjih desetletjih. Med najbolj zaskrbljujočimi spremembami
Alge v Tržaškem zalivu prejšnje poletje
je ta, da je baje od leta 1928 do danes število vrst alg padlo od 263 na 36, kar nedvoumno govori o poslabšanju razmer v morju. Prof. Bressan pa je kot pozitivno omenil dejstvo, da se je proces padanja števila vrst zdaj ustavil, pa tudi dejstvo, da je v severnem Jadranu sorazmerno malo takih vrst, ki so razširjene v onesnaženih vodah.
Zelo izčrpno je bilo tudi poročilo profesorice farmacevtske botanike na Univerzi v Trstu Laure Lokar, ki je govorila o koristnosti in izkoriščanju alg. Na kratko je orisala zgodovino uporabljanja alg, podrobneje pa je spregovorila o možnostih njihovega sedanjega izkoriščanja v prehrani, industriji in farmacevtiki. Sama prof. Lokarjeva vodi v Trstu raziskave o proti-rakastih dejavnikih algastega izvora.
O novih možnostih uporabe alg je govoril tudi ravnatelj centra Polybios
prof. Sergio Paoletti. Posredoval je zanimive primere, kako se snovi algastega izvora danes pojavljajo v sladoledih, antibiotikih, zobnih pastah, globi-nih, laboratorijskih kulturah in drugod, obžaloval pa je, da alge v Italiji odločno premalo poznajo in gojijo.
V krajši razpravi je prišlo tudi do polemike okrog gojenja školjk v Tržaškem zalivu. Prof. Gerin je dejal, da so nasadi školjk v nasprotju s predpisi o varovanju krajine in povrh nehigienski, prof. hidrobiologije na tržaški univerzi Giuliano Orel in drugi pa so poudarili, da so ti nasadi pri nas prisotni že od prejšnjega stoletja in da školjke ne onesnažujejo, ampak kvečjemu trpijo posledice onesnaževanja. Posveta so se udeležili številni strokovnjaki in upravitelji, med njimi prof. Giuliano Grassi od oddelka za raziskave pri Evropski skupnosti.
V soboto se je zaključilo šolsko leto, včeraj pa so na višjih in nižjih srednjih šolah razobesili na stenčase šolske izide. Dijaki so jih z nestrpnostjo ričakovali, čeprav je po navadi vsa-emu usoda že prej znana. Za "zunanjega" opazovalca pa so zanimivi splošnejši premiki, to je, koliko dijakov je izdelalo, koliko je bilo zavrnjenih, koliko je popravnih izpitov in nenazadnje, kakšni so izidi posameznikov. Tudi številke nam marsikaj povedo o šoli in o mladih, čeprav tako ostra sinteza s težavo zaobjame posameznika ali pa generacijo v celoti.
Včeraj smo si izpisali izide na znanstvenem liceju in klasični gimnaziji "France Prešeren" ter na učiteljišču "A. M. Slomšek" in šoli za vrtnarice. O omenjenih šolah je treba povedati, da so letošnji uspehi na splošno dobri. Na znanstvenem liceju in klasični gimnaziji lahko govorimo o že kar odličnih izidih, saj je veliko dijakov, ki so izdelali z srednjo oceno, ki presega osmi-co. V drugem klasičnem liceju je Barbara Zlobec izdelala s srednjo oceno 9,3, kar ni vsakdanji rezultat. Očitno smo pred generacijami, ki se pridno učijo.
Izidi na znanstvenem liceju "F. Prešeren" so naslednji:
I.	A: izdelali so Iztok Bmc, Nadia Bisiacchi, Luka Carli, Irena Čač, Ales-sandra Dellocco (srednja ocena 8), Tomaž Fabec, Dimitrij Križman, Neva Martelanc, Marco Natalicchio, Tamara Operti, Martina Oppelli (8,4), Marko Sancin, Erik Sardoč, Nataša Sedmak, Sonja Škerlj, Stefano Turk in Jan Volčič. Štirje dijaki bodo imeli popravne izpite.
I. B: izdelali so Barbara Bassa, Tania Bratos, Martin Corbatti, Jan-Egmont Godnič, Daniela Jakomin, Tatjana Jer-cocj, Metka Kodrič (8,2), Valentina Korošec (8), David Novak, Irene Obreza
Novi avtomobili za mestne redarje
Včeraj zjutraj so s kratko slovesnostjo na Trgu Unita izročili tržaškim mestnim redarjem deset novih avtomobilov, ki bodo prispevali k okrepitvi te tako dragocene službe (seveda, ko ne gre za globe...) v korist občanov. Novi avtomobili znamke alfa romeo se razlikujejo od drugih, ker so bele barve s plavim pasom in napisom "Polizia municipale", kot kaže slika (foto Križ-mančič). Nove barve je določil poseben deželni zakon, tako da bo videz vseh avtomobilov mestnih redarjev v naši deželi enak. Slovesnost na Trgu Unita, ki so se je udeležili župan Ric-hetti, pristojni odbornik Trauner in poveljnik mestnih redarjev D Ambro-sio, je zadobila še poseben pomen glede na dejstvo, da je prav danes 127. obletnica ustanovitve tržaških mestnih redarjev. Ob tej priliki je bil že sinoči v gledališču Verdi slavnostni koncert mestne godbe, uradna proslavitev te obletnice pa bo danes ob 10.30 v dvorani tržaškega občinskega sveta.
Na tradicionalni ”VeseIici“ v Miljah so bili letos protagonisti najmlajši
V soboto je bila v Slovenskem centru v Miljah že tradicionalna "Veselica", ki jo Društvo Slovencev miljske občine redno poveže tudi z zaključkom šolskega leta, torej tudi s soudeležbo učencev in otrok domače osnovne šole in vrtca.
Prireditev se je odvijala na prostem - na lepem vrtu, ki obdaja slovenski center, ob udeležbi članov in prijateljev društva ter predstavnikov miljske občinske uprave.
Da je bila prireditev tokrat bolj svečana, bolj pomembna, so poskrbeli najmlajši. Domači otroški vrtec se je namreč že pred časom povezal z otroki Dvojezičnega predšolskega središča iz Špetra v Beneški Sloveniji. Vzgojiteljice in otroci dveh zemljepisno tako oddaljenih vrtcev so se tako že pred leti povezali, vzpostavili tesne prijateljske stike, se med seboj tudi obiskali in sklenili za letošnji konec šolskega leta skupaj uprizoriti igrico, ki so jo poimenovali "Konko in umazani svet".
35 otrok iz obeh vrtcev je tako na lepem travniku, ob prav tako lepem vremenu, uprizorilo pravljico, ki govori o dinozavru Konku, pa o raznih cveticah, drevju in živalicah, ki se borijo za boljši, lepši svet (na sliki - foto Magajna). »Zemlja je last vseh; ne tako, da je en kos moj, en kos tvoj, temveč, da je vse za vse, da jo vsi lahko uživamo in da moramo vsi zanjo skrbeti«, je bilo zapisano na vabilu, kjer je bil objavljen tudi tekst pesmice, ki so jo vsi nastopajoči, ob harmonikarski spremljavi Bogdana Kralja, na koncu lepo in navdušeno zapeli.
To je bil šele prvi del prireditve, ki se je nato nadaljevala z nastopom učencev domače osnovne šole, ki so,
oblečeni v raznobarvne svinčnike, ponovili prizor, ki je bil že deležen pozornosti in pohvale ob letošnjem pustu. Tu so učenci lepo zapeli tudi pesmici "Kdo je videl" in "Sonce se smeje".
Sledil je nastop mešanega pevskega zbora Jadran, ki ga vestno in požrtvovalno vodi pevovodkinja Mirjana Bo-nin. Čeprav sestavljajo zbor v glavnem že starejši pevci, lahko zapišemo, da so se tudi tokrat predstavili z lepim programom in tudi lepo izvedbo skladb ter z željo, da bi se zboru čim-prej pridružili še mladi pevci.
Celotno prireditev je nato zaključil še nastop čarodeja Marija Pogačnika iz Sežane, ki je imel zveste poslušalce
in pomagače prav med mladimi, ki so z njim čarali z besedami "čiribu - čiri-ba".
V imenu Društva Slovencev miljske občine se je vsem, posebno učiteljicam, vzgojiteljicam, pevovodkinji in mentorki Nerini Švab, zahvalil predsednik društva Kiljan Ferluga, ki je tudi razdelil nagrade vsem tistim učencem, ki so se udeležili letošnjega natečaja o starih poklicih.
Svoj pozdrav, z najboljšimi željami in z občudovanjem za lepo prireditev, je prinesel tudi miljski župan Claudio Mutton, skupno z odbornikom Soldi-nijem.
Prireditev se je zaključila še z lepo družabnostjo in z veselim petjem.
NEVA LUKEŠ
| pismo uredništvu j
Dopolnilo SSk k poroči o občinski sef v Dolini
Spoštovano uredništvo
V zvezi s poročilom o poteku zadnje seje dolinskega občinskega sveta prosim, da objavite naslednje dopolnilo:
Občinski svetovalci Slovenske skupnosti Gombač, Mahnič in Tul so na seji občinskega sveta postavili županu in občinski upravi naslednja vprašanja in priporočila:
1)	preusmeritev vožnje avtobusa st. 41, ne da bi pri tem predhodno obvestili in seznanili zainteresirane prebivalce;
2)	ravnanje občinske uprave v zvezi s postavitvijo in izginotjem sakralne podobe iz pila pri Koritah v Ricma-njih;
3)	ureditev prostora na glavnem trgu v Ricmanjih;
4)	postavitev akustičnih panojev na področju Domjo-Krmenka-Ricmanje pred otvoritvijo avtoceste;
5)	ropot in tresljaji tovarne Velikih motorjev v Boljuncu;
6)	pravna ureditev lastnine zemljišča boljunske srenje, na katerem je bilo urejeno nogometno igrišče SD Domio;
7)	obupno stanje cest v Ricmanjih in v Borštu;
8)	zahteva po dokončnem zaprtju poljskih poti nelastnikom zemljišč, kajti v nasprotnem primeru bo odgovornost za morebitne nesreče neizogibno padla na občinsko upravo;
9)	pomanjkanje tekoče vode na pokopališču v Mačkoljah in skoro popolna odsotnost javnih občinskih storitev na področju zaselka Mont nad Zlato krono.
Sergij Mahnič Načelnik svetovalske skupine SSk v dolinskem občinskem svetu
(8,2), Erika Pertot, Aleš Salvi, Katja Taucer, Eva Žafran in Alenia Zobec. Trije dijaki bodo imeli popravne izpite.
I.	C: izdelali so Tania Bastia (8,4), Mirko Brus, Ivo Emili (8,1), Marko Germani, Elisabetta Grilanc, Marjan Milic (8), Eriča Odorico, Maja Pečar (8), Danilo Riolino, Biserka Simonetta (8), Dean Štolfa, Victor Tomsich in Christina Živec. Trije dijaki bodo imeli popravni izpit.
II.	A: izdelali so- Paolo Antonelli, Elena Brazzani, Nadja Fucka, Miran Guštin, Sava Jogan, Katia Manfredini, Marianna Oppelli (8,1), Andrea Pavlica (8), Peter Rudez, Kristina Rustja, Maja Visentin in Tamara Zajec. Trije dijaki bodo imeli popravni izpit.
II. B: izdelali so Marjanka Ban, Ingrid Cok, Irina Čebulec (8), Jana Dras-sich (8,5), Luana Grilanc, Dunja Jogan, Tanja Kosmina, Petra Krizmancic, Tomaž Milic, Martin Pertot, Dunja Regent, Valentina Repinc, Elena Samar (8,2), David Savron, Jagoda Skerk, Tatjana Stopar in Mitja Tavčar. Šest dijakov bo imelo popravni izpit.
II.	C: izdelali so Christian Briscich
(8.6)	, Marco Coloni, Eriča Drioli, Breda Furlani, Mitja Gombač, Aleš Kapun, Peter Korošic, Paolo Kralj, Tamara Lipovec (8,6), Irena Milanič (8), Gabriella Mohorvicic, Vesna Pahor, Katja Pasa-rit, Katja Polh, Flavio Reggente, Jadranka Šanti in Alessandro Sluga. Dva dijaka bosta imela popravni izpit.
III.	A: izdelali so Erika Busechian
(8.7)	, Valter Danieli, Valentina Fachin, Vesna lagodic, David Jelercic (8,6), Milan Klinc, Dean Leghissa, Lara Lupine, Igor Milic, Martina Ravbar, (8), Jasmin Rudez, Barbara Rudolf, Aljoša Saksida, Davide Vidrih in Marko Vitez (8,2). Pet dijakov bo imelo popravni izpit.
III. B: izdelali so Samuela Baldi, Alenka Bandi, Nataša Canziani, Alenka Devetak, Lara Gulich, Barbara Ma-uri, Eva Mauri (8), Leopold Oblak, Jana Palcich, Istok Pečar, Nadia Ren-zi, Tamara Vidah, Karin Vitez, Kristina Zidarič in David Žerjal. Štiri dijaki bodo imeli popravne izpite, ena dijakinja je bila zavrnjena.
III.	C: izdelali so Gorazd Bajc, Ivan Blasutto, Pamela Cappellini, Nastja Colja (8,2), Marianna Golemac, Tjaša Kocman (8,3), Katja Kozlovič, Ai-Ling Marucelli, Jana Radovič (8,2), Petra Schmidt, Alenka Sirk, Vesna Škabar, ' Paolo Tenze, Tomaž Tenze in Marjana Vuga (8,4).
„ IV. A: izdelali so Ivan Bajc, Nada Čok, Martina Kosmina, Jana Miot, Martina Ozbic, Aljoša Race, Nada Rojc, Alessia Rudez, Nataša Stopar, Mitja Švab, Kristina Valencie, Lara Vessel (8,2), Tanja Vessel (8,7), Helena Volpi in Andrej Zuppin. En dijak bo imel popravni izpit, eden pa je bil zavrnjen.
IV.	B: izdelali so Peter lancovich (8), Aleksi lercog (8), Barbara Salvi, Marko Savron (8), Moreno Savron, Dana Svetina, Jasna Tavčar, Igor TomasetiCi Katja Tul, Niko Tul (8,8) in Elisabetta Zaccaria (8,1).
V.	znanstveni licej: vsi dijaki so bili pripuščeni k maturi, razen enega' ki je bil neocenjen.
Izidi na klasičnem liceju "F. Prešeren" so naslednji:
IV.	gimnazija: izdelali so Evgen Ban, Natascia Cibi, Matejka Grgič: Ana Magaina (8,2), Marija Mamolo (8,7), Nikla Panizon, Veronika Paulin* in Matej Rolich (8,3). Trije dijaki bodo imeli popravne izpite.
V.	gimnazija: izdelali so Matejk8 Bukavec, Andrej Maver, Serena PeriZj Nadia Roncelli (8,3) in Sara Trampu2 (8). En dijak bo imel popravne izpit®'
I.	1 icej: izdelali so Barbara Kovaf-(8,4), Maha Ozbic (8,3), Matej Sussn Tomaž Sussi in Andrea Zaghet (8,8).
II.	licej: izdelali so Maša BandeJ (8,4), Ivana Breceli (8,6), Manica M t ver, Valentina Repini, Neva Zagn (8,3) in Barbara Zlobec (9,3). Štiri dij ki bodo imeli popravne izpite.
III.	licej: vsi dijaki so bili pripušČ® ni k maturi.
Izidi na učiteljišču "A. M. Sl0'1’
šek“:	Ri-
I.	učiteljišče: izdelali sta Maria ^ siacchi in Natascia Grizonic. .^eaeI,a dijakov bo imelo popravne izpite, dijakinja je bila zavrnjena.
II.	učiteljišče: izdelali so Nadia ACi
toni, Monica Čufar, Dejan Furi Karin Glavina, Sandra Poljšak 111 eli taša Sedmak. Dve dijakinji bosta popravne izpite.	poS-
III.	učiteljišče: izdelali so Katja od'
chini, Katja Granier, Barbara Tanja Kermez, Anita Kocjancic, .aPa Leghissa, Vesna Reggente m 1 Zerial-	. cn pri'
IV.	učiteljišče: Vse dijakinje puščene k maturi.
Izidi na vzgojiteljski šoli;	jat’1
I. razred izdelale so: Nataša jurje''' Matejka Gruden, Alessandra cic, Melita Marc in Katja Sat • caK'
II. razred izdelale so: Jasna ol®’’, Ivana Krizmancic, Tanja No ’ jij* ka Puntar in Ingrid Sedmak- n kinja bo imela popravni izp • u izlil. razred k usposobljenost ^ ^ar-
pitu so bile pripuščene Law0:ca K®9 cantonio, Ivana Limbeck, gente in Valentina Tul.
Andreotti včeraj na volilnem obisku v našem mestu
Zunanji minister se je zavzel za utrditev odnosov s sosedi
V pričakovanju mnenja deželne vlade
Komunisti pri Carboneju glede Sesljanskega zaliva
Včeraj je bil na volilnem obisku v našem mestu zunanji minister Giulio Andreotti, ki je nosilec kandidatne liste Krščanske demokracije v severovzhodnem volilnem okrožju. Andreotti je prišel v našo deželo tudi za utrditev svoje struje, ki je po političnem porazu De Mite na zadnjem vsedržavnem kongresu KD sestavni del nove večinske komponente v stranki relativne večine. Ugledni gost je v dopoldanskih urah v miramarskem znanstvenem centru uradno odprl srednjeevropsko sekcijo znanstvenega laboratorija "World Lab", ki so ga pred tremi leti ustanovili v Ženevi. Andreottija
Volitve za obnovitev evropskega parlamenta bodo samo v nedeljo. Volili bomo lahko do 22. ure, štetje glasov pa se bo začelo v ponedeljek zjutraj, tako da bodo prvi rezultati znani že zgodaj popoldne. Na volišče je treba priti z volilnim potrdilom (kdor ga še ni dobil, ga lahko dvigne na občinskem volilnem uradu) in z veljavnim osebnim dokumentom. Na glasovnici bo 14 strankinih simbolov, oddali pa bomo lahko največ dve preferenci.
V nedeljo se bomo morali tudi izjasniti o ljudskem referendumu o konkretnih zakonodajal-nih pristojnostih evropskega Parlamenta. Tisti, ki se zavzema za konkretne pristojnosti skupščine v Strasbourgu bo moral prekrižati znak DA, tisti, ki hoče, da ostane vse pri starem, pa naj prekriža znak NE.
sta v Miramaru spremljala ravnatelj inštituta, nobelovec Abdus Salam, in znanstvenik Antonino Zichichi. Kasneje pa se je minister udeležil na univerzi predstavitve knjige o zgodovini rimskega parlamenta. Na univerzi so ga sprejeli rektor Fusaroli, ki je tudi kandidat KD, župan Richetti in senator Agnelli, ki je napisal posebno poglavje v knjigi. Sicer je Andreotti včeraj popoldne predstavil še eno publikacijo in sicer knjigo o zgodovini krajevne luke, ki jo je napisal nekdanji voditelj tržaške demokristjanske levice Giudo Botteri.
Na političnem zborovanju na Pomorski postaji je Andreotti govoril tudi o odnosih Italije z Jugoslavijo in z državami vzhodne Evrope. Podčrtal je, da mora Italija tudi v bodoče igrati vlogo političnega in gospodarskega mostu in vsestranskega povezovalca med Evropsko skupnostjo in sosednjimi državami, posebno z Jugoslavijo in Avstrijo. Pri tem procesu bodo tudi v bodoče igrale zelo pomembno vlogo obmejne dežele kot je Furlanija-Julij-ska krajina, ki imajo še velike možnosti za gospodarski razvoj prav na področju vsestranske mednarodne kooperacije.
Volilna kampanja stopa medtem v zaključno fazo. Komunistične sekcije devinsko-nabrežinske, zgoniške in re-pentabrske občine ter sekciji KPI za Križ in Prosek-Kontovel vabijo drevi prebivalstvo na razgovor s kandidatom za Strasbourg Rossettijem in pokrajinskim tajnikom KPI Costo. Srečanje bo ob 21. uri v gostilni "Pri devetih sestrah" na Proseku. SSk bo imela danes vrsto letečih volilnih shodov. Njena repentabrska sekcija pa vabi na drevišnje volilno zborovanje, ki bo ob
Giulio Andreotti
20.30 v Bubničevem domu. Značilno je, da bo neodvisni kandidat KPI Ces-chia sklenil v petek volilno kampanjo prav med Slovenci in sicer v zgoniš-kem Kulturno-športnem centru. Bivši direktor Piccola bo od 21. ure dalje odgovarjal na vprašanja novinarjev Devane Jovan in Vojmirja Tavčarja.
Zelena lista pa prireja v četrtek v Bazovici javno srečanje na temo "Kras, park za Evropo", na katerem bodo predstavili predlog za ustanovitev mednarodnega naravnega parka na tržaškem Krasu. Na predstavitvi, ki bo ob 17. uri na zemljišču T8, kjer hočejo oblasti zgraditi sinhrotron, bodo sodelovali časnikarka Grazia Francescato, planinec in režiser Alberto Pinelli, poslanec Gianluigi Ceruti in Matjaž Puc z Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine SR Slovenije.
S. T.
Delegacija svetovalske skupine KPI v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu, ki so jo spremljali deželni svetovalci Budin, Luša in Poli, se je srečala s podpredsednikom Dežele Carbonejem. Podpredsednik, ki je tudi odbornik za prostorsko načrtovanje, je delegaciji KPI orisal mnenje deželne tehnične komisije v zvezi z urbanistično varianto o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva. Zadnja beseda za odobritev tega plana pripada deželni vladi in predsedniku Biasuttiju, ki mora podpisati ustrezni dekret.
Predstavniki KPI, kot piše v njihovem tiskovnem sporočilu, so vzeli na znanje, da je deželna tehnična komisija ugodila nekaterim zahtevam, ki so jih komunisti postavili v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu. Po njihovem mnenju pa ostajajo še povsem odprta nekatera temeljna vprašanja o razvoju Sesljanskega zaliva,
Dva tedna brez openskega tramvaja
Openski tramvaj cela dva tedna ne bo vozil zaradi vrste kontrol in popravil. V tem času bodo seveda okrepili avtobusno progo štev. 4, ki pelje od Trga Oberdan na Opčine.
Avtobus štev. 3, ki pelje od železniške postaje do Frlugov, pa bo v tem času vozil tudi mimo zgornjega dela Ulice Commerci-ale.
Piccolo stavka proti sinergijam
Tržaškega Piccola tudi danes ne bo v kioskih. Tako je Shlenila skupščina novinarjev, da bi protestirala proti nedogovorjenemu uvajanju sinergij v grupi Monti. Za danes popoldne je spet sklicana skupščina, ki bo ocenila potek po-dajanj z lastništvom in bo na tej osnovi odločala o novih Morebitnih sindikalnih akcijah.
Novinarji so nepričakovano proglasili stavko v petek Večer, ko so se zavedli, da so iz Bologne in Firenc v na-pprotju z doslej veljavno prakso začeli pošiljati v osrednji Mcolov računalnik članke novinarjev ostalih listov grupe onti in dopisnikov iz tujine. To bi po oceni tržaške redak-le lahko bil prvi korak k uvajanju sinergij in torej načrta, m icaterem hi vsedržavni del časopisa delali v Bologni, eQtem ko bi v Trstu pripravljali le krajevno kroniko.
2 Skupščina je proglasila takojšnjo tridnevno stavko in tlhtevala od lastništva, naj prekine neposredno pošiljanje snkov, dokler ne bo dosežen dogovor v vsedržavnem viru. Včerajšnji odgovor podjetja, kot kaže, ni bil povsem p Sifiven, najbrž pa se bodo stiki nadaljevali še danes do-hori ne' ("e ho časopis jutri izšel ali ne pa je odvisno, ali novinarji ocenili kot zadovoljiva zagotovila lastništva, Dii Zaenkrat ne bo skušalo uvesti časopisa, ki bi bil fotoko-bolonjskega Resto del Carlino.
Brezigar solidaren z župnikom Živcem
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je z brzojavko izrazil solidarnost bazovskemu župniku Marjanu Živcu, katerega so neofašisti prijavili sodišču, češ da je z zvenenjem motil volilni shod MSI v Bazovici. Sodno prijavo proti msgr. Živcu sta, kot znano, vložila tržaška občinska svetovalca MSI Sluga in Menia.
Brezigar je včeraj izdal tiskovno noto, v kateri pravi, da predstavlja prijava MSI ustrahovalno provokacijo in nezaslišano potezo, ki močno spominja na fašistično obdobje. Oblasti bi morale po mnenju deželnega svetovalca SSk raje skrbeti za dosledno izvajanje zakona, ki ne dovoljuje apologije fašizma in prijaviti sodstvu tiste, ki še danes javno poveličujejo fašizem in žalijo demokratična čustva prebivalstva.
Afera Camber: zeleni solidarni z MO SKGZ
Zeleni, ki se na bližnjih volitvah predstavljajo s simbolom mavrice, so včeraj izrazili politično solidarnost Mladinskemu odboru SKGZ v zvezi z afero, katere protagonist je bil v soboto listarski predstavnik Camber. Zeleni se polemično sprašujejo, kako dolgo bodo lahko tržaški socialisti še molče in pasivno sledili nacionalističnim potezam poslanca in kandidata PSI Camberja. Mladinski odbor SKGZ, piše v včerajšnjem tiskovnem sporočilu zelenih, je ubral korektno pot javnega in demokratičnega soočanja, ki predstavlja najboljše sredstvo za vsestransko uveljavitev politike dialoga in kulture strpnosti. »Ali je Camber zagrešil napako, ko je sprejel vabilo, ali pa je hotel spet dokazati svojo nacionalistično kulturo, ki je prepojena z nestrpnostjo in zaprtostjo. Obnašal se je vsekakor neolikano in grobo žalil kulturo, ki ga je povabila na demokratično soočanje s kandidatom KPI Ceschio,« podčrtujejo zeleni, ki spet zelo ugodno ocenjujejo nedavno pobudo SKGZ za uveljavitev kulture sožitja.
Naj omenimo, da se je v zvezi s Camberjevo sobotno potezo oglasil tudi pokrajinski tajnik VZPI-ANPI Dušan Košuta, ki je kot član PSI zelo ostro kontestiral sklep socialističnih organov, ki so uvrstili Camberja med kandidati Craxijeve stranke.
posebno tista, ki zadevajo odnose med lastnikom zaliva (družbo Finse-pol) in javnimi ustanovami. Turistična valorizacija zaliva — piše v izjavi KPI — predstavlja tudi za komuniste pomemben dosežek, načrtovani razvoj pa ne more na noben način mimo zaščite okolja in interesov krajevnega prebivalstva.
Deželna tehnična komisija bo verjetno že ta teden svoje strokovno poročilo izročila deželni vladi. Govori se, da so strokovnjaki revidirali razvojne projekte kampinga "Pineta", ki se nahaja nad zalivom, in zmanjšali za več sto enot turistično zmogljivost kompleksa Cardarellijeve družbe.
Deželna komisija se je tudi ukvarjala z urbanistično namembnostjo na-brežinskega Brega in baje v marsičem spremenila mnenje devinsko-na-brežinskega občinskega sveta, ki je soglasno bil mnenja, da bi to področje namenili izključno kmetijskemu razvoju.
Obvestilo zgoniške občinske uprave
Občinska uprava obvešča, da bo zaključek šolskega leta 1988/89 v občinskih otroških vrtcih v petek, 30. junija 1989.
Vpisovanje otrok za prihodnje šolsko leto 1989/90 bo v vrtcih od 26. do 30. junija vključno od 9. do 14. ure. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju.
Prihodnje šolsko leto 1989/90 pa se bo predvidoma začelo v ponedeljek, 4. septembra 1989.
Glede na to, da namerava občinska uprava v prihodnjem šolskem letu spremeniti urnik delovanja vrtca (odprtje ob 7.30), naprošamo starše, da sporočijo vzgojiteljicam, če so za to interesirani.
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Luciano Škerlj
(ŽARKO)
Pogreb bo danes, 13. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo žena Ste-fania, hči Tatjana, sin Paolo, vnuka Francesco in Matteo in drugi sorodniki.
Ricmanje, 13. junija 1989
Zadnji pozdrav
tvoja svakinja Stanislava
V Domu Alberta Sirka v Križu
Dvajset mladih plesalk se je predstavilo občinstvu
štgvi^heljo popoldne smo skupno s Uooj Mroi gledalci prisostvovali v halei A' Sirk v Križu lepemu nastopu krištp skupine, ki deluje v sklopu 2Q športnega društva Mladina, /ilo sv •• haletk se je tako predsta-hiteijgbm staršem, prijateljem in Iju-|rait>om *ePe9a plesa z bogatim pro-■ rau<i' ki je v prvem delu obsegal 'Stice i°Vo Koračnico, razne otroške v ptv a folklorne plese. Kot gostje so haletk M -^e*u nastopile še tri mlade t Maln banice Neodvisne eksperi-
Slcnrnrto c QamV»nrii_Qnr»co_

, skupine, s Samburu-Sunse-(jrn, aletom "Prebujanje ob son-^ ah°du". vrk> f, hel programa je obsegal ba-jT/jko j hbo znane otroške pravljice
Cm4' )VtifLIetka ' v kateri so' Pole9 k> e šu tke’ očeta in čarovnice, na-V° ber|Vl'ne živalice in gozdne vile, prj es taae'e nad mladima junakoma.
Pester in bogat program je Včiteliica Anka Čepelnik-*la«afiio'■7 i.e poskrbela tudi za ko-bpi °p ■ ni° delijo zasluge za lep ki; Za cjlfl u110 Brezovec, ki je poskr-je PrLSbeno opremo, Josip Sigoni, tp,skrbe] avil sceno, Aleks Sedmak, ki in b	razsvetljavo, Marica Mah-
š^AOžicg^k' ki je skrbela za kostume
aniBD09atec, ki je imela n p6Jn Mladih protagonistk.
na skrbi
Iv bdepM društva Mladina je števil-itia0 fin nce pozdravil predsednik ifi r.^atec' ki je poudaril koris-lo.J1! Vso^Mon baletne šole ter se za-'iah0 Pri J11’ ki v njej sodelujejo. Ce-Sg^ditev je lepo povezovala
tn^Uk:	havedemo
lep
Iv '
še imena mladih Bogateč, Mateja Boga-! P; Ma Kosmina, Gea Picciola, Kristin M' Vanessa Milkovič, Ivana Semec, Daša in Sara Bevi-
Mam!.ka
Mlade baletke
(Foto Križmančič)
lacgua, Martina Bogateč, Danja Košuta, Katja Lansetti, Martina Malalan, Ivana Semec, Ester in Sara Brezovec ter Marlena Menucci in Džein Sefero-vič. Kot gostje pa so nastopile Miche-la Zanola, Ingrid Sedmak in Paola An-tonac.
Že v soboto zvečer so v domu A. Sirk odprli razstavo slik Josipa Sigo-nija s poudarkom na kriško tematiko. Pobudo za razstavo je dal slikar sam, ki je tudi predstavnik smučarskega odseka ŠD Mladina. 'Njen cilj je ovrednotenje športno-rekreativne dejavnosti kluba. Razstava, ki si jo je že ogledalo lepo število domačinov, je odprta do srede, (ni)
Proces bo potekal za zaprtimi vrati
Giorgio Stančič bo v četrtek stopil pred porotno sodišče
Porotno sodišče bo v četrtek za zaprtimi vrati sodilo 43-letnemu elektrotehniku Giorgiu Stančiču, ki je obtožen, da je v sodelovanju s sovjetskima državljanoma, 56-letnim Vitaljem Aleksandrovičem Popovom in 44-let-nim Nikolajem Smetankinom, izdajal italijanske vojaške tajnosti sovjetski vohunski službi KGB.
Stančič je italijanski državljan, delal je za podjetje IRET, po poroki z jugoslovansko državljanko pa je stanoval pri Škofijah. Karabinjerji so ga aretirali 16. februarja v nekem baru v industrijski coni. Kot poroča tiskovna agencija AGI, je Stančič imel pri sebi šop dokumentov, ki mu jih je izročil neki elektrotehnični inženir,. zaposlen v podjetju Meteor iz Ronk. Šlo naj bi za informacije o delovanju vojaškega obrambnega podsistema sorao, ki je le eden od najbolj kočljivih delov širšega protiletalskega obrambnega sistema katrin. Dokumente bi Stančič moral pretihotapiti v Jugoslavijo in jih tam izročiti agentu KGB. Pri tem agencija AGI objavlja še neznano podrobnost, da je inženir podjetja Meteor stopil v stik z italijanskimi protivo-hunskimi službami že septembra lani, ko naj bi se Stančič prvič obrnil nanj. Italijanski varnostni organi so inženirju svetovali, naj sprejme sodelovanje in naj posname vse pogovore s Stančičem, kar je inženir seveda storil.
Ob neki prvi priložnosti naj bi Stančiču dal osem (seveda dogovorjenih) odgovorov na ravno toliko vprašanj v zvezi z načrtom sorao, za kar naj bi prejel tisoč dolarjev. Pozneje naj bi Stančič zahteval od njega nadaljnje podrobnosti in specifične informacije, toda v določenem trenutku so karabi-
njerji osumljenca, kateremu so sledili za vsakim korakom, aretirali. Agencija AGI tudi poroča, da je Stančič priznal svoje sodelovanje s tajnimi agenti KGB. Nikolaja Smetankina naj bi spoznal že leta 1985 v New Delhiju, kjer se je mudil za delo. Smetankina so mu predstavili kot predstavnika indijsko-sovjetske trgovinske zbornice. Z njim naj bi se Stančič večkrat sestal, zadnjič oktobra 1986 v Ljubljani. Ob tisti priložnosti mu je Smetankin predstavil Vitalja Aleksandroviča Popova, agenta, s katerim naj bi Stančič odtlej imel stike. In prav Popov naj bi Tržačanu dal predlog, naj si proti plačilu 200 milijonov lir priskrbi informacije o načrtu sorao. Do identifikacije sovjetskih vohunov so italijanski organi prišli s pomočjo fotografij (Popov), sled za Smetankinom pa je odkrila vizitka, ki so jo karabinjerji zaplenili pri Stančiču.
Proces, ki so bo začel v četrtek in bo za zaprtimi vrati, bo predvidoma trajal dva dni. Predsednik Brenči, javni tožilec De Nicolo in porotniki bodo imeli pred seboj le Stančiča, kajti agenta KGB sta prav gotovo že na varnem v svoji državi. V zadevo naj bi bil vpleten še tretji agent KGB, neki Karl, o katerem pa italijanski organi niso zbrali dovolj elementov, s katerimi bi ga lahko identificirali. Zato so njegove odgovornosti izločili iz tega procesa. V istem času, ko so aretirali Stančiča, so karabinjerji odkrili vohunsko mrežo tudi v Liguriji oziroma La Spezii. Spočetka so novinarji povezovali karabinjerski akciji, pozneje pa se je izkazalo, da gre za dve ločeni zadevi, sicer vedno povezani z vohunstvom.
Zapustil je svoje drage
odv. Edoardo Della Savla
Pogreb bo jutri, 14. t. m., ob 16. uri na pokopališču v Kopru.
Žalostno vest sporočajo: sestri Olga in Ida, brat Emilio in vsi nečaki.
Trst, Koper, 13. junija 1989
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Giuliana Barinija
Žalujoči svojci
Trst, 13. junija 1989
Ob izgubi očeta izreka globoko sožalje Jordanu Kosmini in družini pomorska agencija Mediterranea in kolegi
Ob smrti tov. Ernesta Kosmine izreka iskreno sožalje prizadetim svojcem
sekcija KPI Devin-Nabrežina
Godbeno društvo V. Parma - Trebče izreka globoko sožalje Brunu Kralju ob izgubi dragega očeta.
Prisrčna sklepna prireditev svetoivanskih osnovnošolcev
Svetoivanska osnovna šola Oton Župančič je pripravila res lepo in prisrčno sklepno prireditev ob koncu šolskega leta. Program se je začel z nastopom folklorne skupine, ki jo sestavljajo učenci prvega in drugega razreda, ostali trije razredi pa so pripravili igro o medvedku Pikiju Jakobu. Scene so si učenci zamislilii sami in jih tudi sami izdelali. Uprizoritev igrice je številne starše in prijatelje svetoivanske šole navdušila, saj so učenci sami režirali in si tudi prikrojili besedilo. Ob koncu je še nastopil pevski zbor pod vodstvom učiteljice Marije Udovič-Ferluga. Vse prisotne so nato povabili v razred, kjer je bila še predaja šolskih ključev četrtemu razredu in razdelitev spričeval. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi vzorno pripravljeno razstavo, na kateri so poleg ročnih del razstavili še vrsto fotografij, ki prikazujejo celoletno izvenšolsko delovanje. Šola se je tudi spomnila novih bodočih učencev in jih povabila na predstavo. Da bi jim šola ne bila tako "grenka", jih je seveda takoj obdarila z bomboni. Ob koncu je spregovorila predstavnica staršev, ki se je zahvalila vsem učiteljem, vikarju in ravnateljici, kot tudi neučnemu osebju in vsem ostalim, ki so pripomogli k uspehu svetoivanske šole. (foto Magajna)
Živahen zadnji dan pouka na osnovni šoli Karel Širok
Zadnji dan pouka so na šoli Karel Širok otroci 5. razreda predajali ključe mlajšim sošolcem. Pripravili so pravo slavnost. Obujali so spomine in se pogovarjali z ostalimi učenci o šolskem delu. Povedali so, da se poleg običajnega učenja tudi zabavajo. Pri podaljšanem pouku v popoldanskih urah imajo vrsto zanimivih dejavnosti, od tedenskega časopisa, risanja in izdelave ročnih izdelkov, ki so jih tudi razstavili do dramskega krožka in poizkusov.
Vse to smo lahko videli in slišali v prizorčku, ki so ga sami sestavili in v katerem so vse povezali s petjem in zabavo. Še angleško so govorili, česar nismo vsi razumeli, in to celo najmlajši iz 1. razreda.
V nagovoru so se zahvalili učiteljem in staršem, ki so jih vpisali v slovensko šolo in jim tako dali možnost, da se seznanijo z jezikoma, ki se prepletata v tem našem mestu.
Ob koncu so še poudarili, da je povsod lepo, na njihovi šoli pa je najlepše.
(foto Magajna)
koncerti
VERDI
V gledališču Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev za POLETNI FESTIVAL OPERETE 1989. Informacije dobite pri blagajni gledališča Verdi.
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989 - V četrtek, 15. t. m„ ob 20.30 (red A) bo na sporedu peti koncert, na katerem bo nastopila pianistka BELLA DAVIDO-VICH. Na programu Schumannove, Chopinove in Dvorakove skladbe.
Jutri ob 20.30 bo na sporedu izredni KONCERT zbora gledališča Verdi. Dirigent Ine MEISTERS, pianistka Natascia KERSEVAN. Na sporedu Brahmsove in Schubertove skladbe.
Ponovitev jutri, 14. t. m., ob 20.30.
razstave
V	pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10 so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE.
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -bodo v soboto, 15. t. m., ob 18. uri odprli razstavo likovnika Marka HREŠČAKA.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je na ogled razstava SPACAL 1989.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava slikarja Dina PREDONZAN1JA.
V	galeriji Tribbio je do 23. t. m. odprta razstava slikarja Giordana MERLA.
V	foyerju Doma A. Sirk v Križu je odprta slikarska razstava JOSIPA (PEPI-JA) SIDONIJA. Urnik: v soboto od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure, v ponedeljek, torek in sredo od 17. do 19. ure.
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu
je odprta mednarodna razstava EX LIB-RISOV. Urnik od 9. do 13. ure.
kino
ARISTON - 18.45, 22.15 Voci lontane sempre presenti.
EXCELSIOR - 18.45, 22.15 In fuga per tre, i. Nick Nolte, Martin Shore.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 21.45 Sorgo rosso.
LJUDSKI VRT - 21.15 La rivincita dei Nerds 2.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Scuola di mostri, komični film.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Una vedo-va allegra ma non troppo, i. Michelle Pfeiffer, Mathew Modine.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 I caldi in-contri di una moglie infuocata, por. □ □
NAZIONALE IV - 17.50, 22.00 Nuovo ci-nema Paradiso.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Un grido nella notte, r. Fred Shepisi, i. Meryl Streep.
MIGNON - 18.00, 22.15 New York stori-es, r. Allen/Coppola/Scorsese, i. Woo-dy Allen, Mia Farrow, □
EDEN - 16.00, 22.00 Perversioni carnali, pom. □ □
VITTORIO VENETO - Danes zaprto.
Jutri 16.00, 22.10 lo Gilda, □□ CAPITOL - 17.15, 22.00 Rain man, i. Dus-tin Hoffman, Tom Cruise.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.15 Una donna in carriera, r. Mike Nichols, i. Mela-nie Griffith, Sigourney Weaver, Harri-son Ford.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Un pešce di nome Wanda, dram., VB 1988, r. Charles Crichton, i. John Cleese, Jamie Lee Curtis.
RADIO - 15.30, 21.30 Impulsi carnali,
porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
GLASBENA
MATICA
TRST
Šolsko leto 1988/89
Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice
Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili
V soboto, 17. junija 1989, ob 20.30 Stefano Artesi, Maja Grgič, Tatjana Jercog, Ivana Mahnič, Vera Repini, Sonja Rojac - klavir Ambra Cossutta, Alja Hrvatič, Taisja Kodrič, Sara Mosetti, Frančišek Tavčar, Luisa Vigini - violina
Aleksander Sluga - violončelo. Aljoša Starc, Aljoša Tavčar, Be-atrice Zonta - klavirska spremlja-vav
Šolski godalni orkester Solisti:
Marko Sancin - klavir Daša Radovič - violina Vasja Legiša - violončelo Dirigent: Borut Logar
Vabljeni!

UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vas vabi v četrtek, 15. t. m., ob 18. uri
na otvoritev razstave
Lepenke
Marka Hreščaka
izleti
SKD Vigred iz Šempolaja prireja v nedeljo, 25. t. m„ IZLET NA BRIONE. Informacije in vpisovanja pri Franki Škrk, tel. 200150 in Armiti Kante, tel. 201102 od 19. do 21. ure.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet preko Predila v Bovec, skozi Kranjsko goro, na Bled in k Močilniku pri Vrhniki jutri, 14. t. m., ob 7. uri izpred Deželne palače na Trgu Oberdan.
Slovensko planinsko društvo Trst
vabi člane, planince ter vse zamejske Slovence, da se množično udeleže proslave 85-LETNICE USTANOVITVE SPDT, ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob 12. uri na 2.087 m visokem vrhu POLDAN-JŠNJE ŠICE (Jof di Miezegnot). Ob 17. uri se bo proslava nadaljevala v Domu Mangart v Žabnicah. Pohitite z rezervacijo prostorov v avtobusu. Vpisovanje se vrši pri ZSŠDI (tel. 767304).
včeraj - danes
Danes, TOREK, 13. junija 1989
ZLATANA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 15.18 in zatone ob 1.42.
Jutri, SREDA, 14. junija 1989
DRAGOMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 1.42 najnižje -22 cm, ob 7.20 najvišje -4 cm, ob
11.14	najnižje -11 cm, ob 18.33 najvišje 36 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1017,9 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugozahodnik, 65-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Federico Bassi, An-drea Selibara, Antonella Lopiccolo, Gio-vanna Muzzi, Lorenzo Mucchino, Martina Milkovič, Matteo Arzon.
UMRLI SO: 79-letna Fernanda Pelz, 80-letna Norina Adelia Mufato, 79-letni Giovanni Tujach, 84-letna Palma Tomani vd. Derschitz, 85-letni Aldo Maria Scorcia, 77-letna Lucia Depas, 77-letna Angela Savi vd. Mauro, 73-letni Giuseppe Lenzi, 83-letni Domenico Segalla, 72-letni Luigi Rasman, 62-letni Nicolo Gab-biano.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. junija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5l Trg sv. Jakoba 1, UL dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. deli' Orolo-gio 6.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. deli' Orologio 6. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.

GLASBENA
MATICA
TRST
Šolsko leto 1988/89
Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice
Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili
Danes, 13. junija 1989 ob 20.30
Vesna Zuppin
klavirski recital
Na sporedu: J. S. Bach, F. Buso-ni, C. Debussy, E. Chabrier, F. Liszt.
Vabljeni
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/II
vabi obiskovalce torkovih večerov, člane in prijatelje na zaključno družabnost. Ob domačem prigrizku in pristni kapljici bomo uživali kraški večer v Rebulovi osmici v Repniču.
Zbirališče danes, 13. junija, ob 20. uri na Trgu Oberdan.	Odbor
razne prireditve
Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: jutri, 14. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu, v petek, 16. t. m., ob 20.30 v dvorani L Gruden v Nabrežini, v Srenjski hiši v Borštu in v Domu I. Grbec v Skednju, v torek, 20. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah, v sredo, 21. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, v četrtek, 22. t. m., ob 18. uri na osnovni šoli na Katinari ter v soboto, 24. t. m ., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Glasbena matica - Trst. Šolsko leto 1988/89. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE. Evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili. V četrtek, 15. t. m., ob 20.30 Tamara Ražem, Claudia Sedmak, Eva Žafran - klavir, dekliški pevski zbor Glasbene matice. Dirigent: Stojan Kuret.
V	ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 Nataša Gregori, Tamara Stanese, Lara Vesel, David Vidali - solopetje, Marko Ozbič -klavir, Vasja Legiša - violončelo, Aljoša Starc - klarinet, Erika Buzečan - flavta, Komorne skupine: trio, kvartet, kvintet, Damjana Kralj, Marko Ozbič, Claudia Sedmach, Aljoša Starc - klavirska spremljava. Vabljeni !
Knjižnica P. Tomažič in tovariši - jutri, 14. t. m., ob 20.30 bo srečanje na temo BODO EVROPSKI MLINI MLELI HITREJE OD RIMSKIH? Senator Stojan Spetič bo spregovoril o pomenu evropskega parlamenta za zaščito jezikovnih in narodnostnih manjšin ter o najnovejših premikih v zvezi z zakonom o globalni zaščiti.
Godba na pihala Ricmanje vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV gojencev glasbene šole, ki bo v četrtek, 15. t. m., ob 18. uri v Babni hiši v Ricmanjih.
ZSKD vabi na LETNI KONCERT MePZ Milan Pertot Barkovlje - Trst. Zborovodja Aleksandra Pertot, jutri, 14. t. m., ob 20.30 v evangeličansko - luteranski cerkvi, Trg Panfili.
SKD L Gruden in ŠD Sokol priredita v Nabrežini 5. KRAŠKI PRAZNIK PIVA.
V	petek, 16. t. m., nastop skupine Rock Caffe, v soboto, 17. t. m., nastop skupine Plava trava zaborava ter v nedeljo, 18. t. m., nastop skupine Happy day. Udeleženci praznika se bodo lahko pomerili v številnih zabavnih tekmovanjih. Vabljeni!
MePZ Rdeča zvezda iz Saleža priredi v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v športno -kulturnem centru v Zgoniku ob zaključku sezone 2. zaporedno SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV. Nastopali bodo MePZ Heroj Iztok iz Rakeka, MePZ Lipa iz Bazovice, MePZ italijanska skupina G. Tartini iz Pirana in MePZ Rdeča zvezda iz Saleža.
razna obvestila
Maturantje letnikov 1963/64 DTTZ Ž.
Zois skupno proslavljajo 25-letnico mature v gostilni Suban 16. junija, ob 20. uri. Dobrodošli tudi vsi takratni profesorji-
Glasbena matica vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
šolske vesti
Otroci iz vrtca in učenci osnovne šole P. Tomažič v Trebčah vabijo na na ogled RAZSTAVE ROČNIH IN LIKO-VIH IZDELKOV danes dopoldne.
Učenci in učitelji osnovne šole Karel Širok vabijo na razstavo risb in ročnih izdelkov, ki bo v šoli danes od 9. do 12.
čestitke
Danes praznuje 80. rojstni dan MARIJA COLJA - KROŠELJ. Še na mnoga leta v krogu svojih dragih, ji želi brat Pepi z družino.
mali oglasi
PRODAM po zelo ugodni ceni kotel za ogrevanje "vunderbus" 41.000 kal., gorilnik riello, pumpo, termometer, rezervoar za 400 litrov, avtomatski, star dve leti v odličnem stanju. Tel. 44738 od 9. do 15. ure.
PRODAM staro vespo, letnik '64, brez registrske tablice, z dobrim motorjem in dvema rezervnima kolesima za 350.000 din. Tel. 229246.
PRODAM Y 10 fire, letnik 1988, prevoženih 10.000 km, v odličnem stanju. Tel. 251050.
PRODAM avto citroen viša, letnik '83, 35. 000 km, v dobrem stanju. Tel. na št. 826527.
PRODAM čebeljo družino na MAŽ - satovju. Tel. 226618.
OSMICO imata odprto Maksimiljan in Dorjan Komar v Logu št. 243.
V DOBERDOBU pri Dacevih, Jezerska št. 2 so odprli osmico. Točijo belo in črno vino.
29. MAJA se je v Bazovici izgubil psiček, svetlo rjave barve, ki sliši na ime Viski. Kdor ga je našel, naj telefonira na št. 226335.
NAPRODAJ je trafika in obenem prodajalna z različnimi licencami v Ricmanjih na št. 24. Vse podatke dobite po telefonu na št. 280853 ali 944661.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves ter urejamo tudi ograje. Tel. 0481/884161 v večernih urah.
IZGUBILA se je psička pasme nemški ovčar, stara dva meseca, v Krogljah (Dolina). Najditelja prosimo, naj telefonira na št. 228218.
IZGUBIL sem ključe, bele barve, v Zgoniku ob razstavi vin. Najditelj naj izroči ključe v zgoniški občini.
IZGUBILA se je papiga, sive in rdeče barve. Najditelj dobi nagrado. Tel. na št. 220104.
RENAULT 4, 11 mesecev star, prevoženih 13.000 km, v odličnem stanju, prodam. Tel. 200717 ali 291308.
prispevki
V	spomin na Milana Auerja darujeta Vesna in Jordan 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Mirota Kralja darujeta Pierina in Srečko 20.000 lir za LjudsK1 dom v Trebčah.
V	spomin na Mirota Kralja darujeta Elda in Aldo Carli 10.000 lir za MPZ Primorec Tabor in 10.000 lir za KD Prim0' rec.
Namesto cvetja na grob gospe Valerij® Pertot darujeta Marta in Verenka Terčelj
100.000	lir za Slomškov spomenik v M8' riboru.
v spomin na Mirka Radoviča daruj® družina Ladi Petelin 50.000 lir za nabr®' žinsko godbo.	,0
V	spomin na Mirka Radoviča daruj®L, družine Peric, Kocjan in Masteh OO.Ou® | lir za Godbeno društvo Nabrežina. . - S
Namesto cvetja na grob očeta Jož' j Glavina daruje družina Bubola 20.000 j za Dijaško matico.
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20, Trs‘
obvešča dijake nižjih in višjih srednjih šol, da sprejem3 prednaročila šolskih knjig za šolsko leto 1989/90.
Dijaki pohitite!
menjalnica
12. 6. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1463,000	1455.—
Nemška marka........ 721,650	720.—
Francoski frank..... 213,050	212.—
Holandski florint ... 641,000	640. -
Belgijski frank.....	34,473	34,20
Funt šterling....... 2242,000	2230.—
Irski šterling...... 1930,600	1920.-
Danska krona........	185,630	184.-
Grška drahma........	8,420	8.
Kanadski dolar...... 1217,600	1180,—
_,.,c	FIXING
TUJE VALUTE	MILAN
Japonski jen ......... 9,834
Švicarski frank..... 832,250
Avstrijski šiling...	102,500
Norveška krona...... 200,150
Švedska krona....... 215,200
Portugalski eskudo .	8,680
Španska peseta ...... 11,216
Avstralski dolar.... 1082,500
Jugoslov. dinar ....... —
ECU................ 1498,050
BA$f
9,40
198--''
2,»>
lU
,05i
■—1,7”' BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež Agencija Dom) 41i-6 Agencija RoJa

Po razgibani zimi in neposrednih prenosih iz Saint Vincenta
Gledališki krst plavolase Heather
Plavolasa Heather Parisi dokazuje še enkrat, da je neustavljiva. Za seboj ima dokaj razgibano zimsko sezono in uspešne oddaje z Linom Banfijem. Čez nekaj dni, ali točneje od sobote dalje, bo s Fabriziom Frizzijem in Giancarlom Magallijem vodila sedemdnevno glasbeno prireditev v Saint Vincentu, na kateri bodo izbrali popevko letošnjega poletja, a istočasno tudi že načrtuje za začetek jeseni veliki preskok: nastop v gledališču.
Gledališki debi televizijske subretke je predviden za začetek oktobra v milanskem Novem gledališču, kjer bo nastopala kot protagonistka v musicalu, ki bo nosil naslov po slavnem motivu Cola Porterja - Had To Be You. Izvirni gledališki tekst sta podpisala dva ameriška avtorja, vendar bo zgodbo prilagodila okusu italijanskega občinstva laia Fiastri. Dosti se govori o režiserju, ki naj bi bil med vidnejšimi italijanskimi osebnostmi, nihče pa noče izdati njegovega imena. Partner živahne Heather bo mladi igralec Giam-piero Bianchi, pravzaprav tudi sam debitant. Neznano je torej ime režiserja, zato je toliko bolj znano in slavno ime koreografa. Že spet gre za televizijskega »mačka« - Franca Miserio, ki trenutno podpisuje koreografije v zadnji oddaji Raffaelle Carra. Začetek vaj je predviden za konec avgusta, v štirih mesecih po premieri pa bo musical obiskal vsa važnejša italijanska mesta, da bo pristal oktobra prihodnjega leta v rimski Sistini. Kljub natanko izdelanemu programu in obveznostim Heather Parisi naivno odgovarja, da »še ni razmislila, kaj bo počela v bližnji bodočnosti«. Njena pogodba z RAI se izteka, vendar se zdi, da namerava biti še naprej zvesta državni mreži in da se ji privatne mreže ne zdijo dovolj vabljive, kot nekaterim njenim kolegom. Medtem so sporočili tudi nekaj podrobnosti o prireditvi v Saint Vincentu, kateri bomo vseskozi lahko sledili ob neposrednih prenosih. Ob Parisijevi, Magalliju in Frizziju bo nastopalo tudi pet mladih komikov. Najbolj prestižni osebnosti pa bosta prav gotovo Paul Mc Cartney, ki se bo že prvi dan oglasil iz Rima, in Stevvie Wonder, ki se bo javil zadnji dan iz Birminghama.
Italijanska popevka na potepu po Italiji
Poleg negativnih lastnosti, na katere črnogledi nenehno opozarjajo, ima sodobnost tudi nekaj svetlih plati, recimo, da se razdalje zaradi hitrih prevozov zmanjšujejo in da postajajo nekatere »dobrine« dosegljive vsem ali vsaj skoraj vsem. Organizatorji kulturnih prireditev preizkušajo že nekaj časa najrazličnejše metode, kako bi bile prireditve dosegljive čim širšemu delu občinstva. Organizator rock koncertov David Zard je pred kratkim preizkusil prodajo vstopnic v bankah, kompjuterske rezervacije in celo po-
Telefonska
predprodaja
sebne izkaznice, ki jih je težko ponarediti. Pa je že pred vrati druga novost: od septembra bodo v Italiji uvedli telefonske rezervacije za rock in jazz koncerte, gledališke predstave in športna srečanja. Trenutno že delujejo v tem smislu štirje »box uradi« -v Milanu, Rimu, Firencah in Benetkah.
Uradi bodo sprejemali telefonske rezervacije in jih posredovali računalniku, ki bo imel stalen pregled razpoložljivih mest, istočasno pa bo »čuval« rezervacije, dokler ne bodo uradom dospela potrdila o vplačilu. Plačevanje bo možno s poštno ali bančno položnico in celo poštarju ob prejemu nekakšnega bona, za katerega se je že uveljavila nova tujka - voucher, kar pomeni potrdilo o predplačilu. Ob prihodu na prireditev bo gledalec za voucher prejel pravo vstopnico.
Pretekli teden je bil v San Pellegrinu pri Bergamu prvi od šestnajstih večerov Turneje italijanske popevke, ki se bo zaključila 6. januarja v Milanu. Pobuda, ki naj bi nekoliko dvignila ugled italijanske popevke, predvideva dva koncerta na mesec v različnih krajih in prostorih, ki so jih v glavnem dale na razpolago občinske uprave. Povsod, ne glede na velikost dvorane bo cena vstopnic 10.000 lir, dobiček pa je namenjen bolonjskemu »modremu telefonu«. Na odrih v Garlascu, Loanu, Desenzanu, Riminiju, Lignanu (17. 8.), Lidu di Camaiore, Monsanu, Reggiu Emilii, Turinu, Bassanu del Grappa, Castel Fiorentinu, Alessandrii, Saint Vincentu, Mantovi in končno v Milanu se bodo zvrstili znani in manj znani pevci, 10 do 12 na večer, in nekaj kabaretistov. Svoje sodelovanje na turneji so potrdili Ivan Graziani, Toto Cotugno, Umberto Tozzi, Fabio Concato, Rossana Casale, Fiordaliso, Giam-piero Artegiani in Amadio Bianchi (na sliki), torej zanimiva skupina pevcev in kantavtorjev, čeprav nekaterih široko občinstvo še ne pozna in ceni.
današnji televizijski in radijski sporedi
_RAM__________________
7.15 Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nad.: La spilla nera
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Rubrika: Kvarkov svet
15.00	Italijanska kronika
15.30	Umetniki danes: Valeri-ano Trubbiani
16.00	Risanke: Albertone, Turbo Teen, Le avven-ture di di Scooby Doo
17.30	Zanimivosti: Action now
17.55	Danes v parlamentu
18.05	30 let naše zgodovine
19.05	Nad.: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša
. q prijateljica
^•40 Almanah in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
22.05	Dnevnik in Tribuna
28.15	Informativna oddaja:
Race nella giustizia
23.45	Rubrika: Mezzanotte e
^ dintorni
4.00	Dnevnik - danes v parlamentu
u-l5 Srečanje z Leopardijem
RAI 2______________
6.35	Prva izdaja
8.30	Rubrika o estetiki
9.00	Film: OSS 117 segretis-simo (krim., 1964, r. An-dre Hunebelle, i. Ker-wyn Mathews)
10.55	Medicinska rubrika, nato tečaj ruščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, nato Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
16.55	Iz parlamenta, tribuna
17.10	Aktualno: II piacere di
abitare, Come noi
18.30	Dnevnik - šport
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Mi manda Picone (kom., It. 1984, r. Nanny Loy, i. Giancarlo Gian-nini, Lina Sastri)
22.30	Dnevnik
22.40	International DOC Club
23.30	Dnevnik, nato II piacere di abitare in filmi
0.45 Film: Uccellacci e uc-cellini (fant., It. 1966, r. P. P. Pasolini, i. Toto, Ninetto Davoli)
RAI 3
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Košarka: Nizozemska-Italija (ženske, iz Varne)
15.30	Rubrika: Block notes
16.00	Informativna oddaja: Ambiente vivo
16.30	Ameriški nogomet - povzetki prvenstva
16.55	Nogomet (iz San Marina)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Evr. volilna tribuna
20.20	Aktualno: II martedi di Paolo Hendel
20.25 Variete: La tv delle ra-gazze
21.20	Film: Mani sporche sul-la citta (krim., 1974, r. Peter Hyams, i. Elliott Gould, Robert Blake)
22.50	Dnevnik - večerne vesti
22.55	Aktualno: Etica e infor-mazione (vodi Enzo Bia-
gi)
23.35	Variete: Blob. Di tutto di piu
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
10.10	Mozaik._ Šolska TV: Čustva - Čustvene motnje in njihove posledice, 10.35 Naravoslovje -Peruti nad vodo, 10.55 Pamet je boljša kot žamet, 11.05 Osnovna šola tenisa
11.15	Tečaj angleščine
16.20	Poletna noč (pon.)
18.05	Dnevnik
18.10	Mozaik. Da ne bi bolelo: Družina kronično ali pogosto bolnega otroka
18.30	Spored za otroke in mlade: Čirule čarule -Čarobna rutica, 18.35 Pisani svet - Jama nad Izolo
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Trgovci s sanjami (po romanu H. Robbinsa, r. Vincent Sherman, 3. del)
21.00	Aktualno: Dinar
21.40	Pozdrav iz Slovenije: Ptuj
21.50	Dnevnik
22.05	Poletna noč, vmes nanizanki Vrnitev Sherlocka Holmesa in Nenavadne zgodbe - Kirurg
HUP) TV Koper_______________
3.00	Boks: Ray »Sugar« Leo-nard-Thomas Hearns
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box
14.10	Boks: Leonard-Hearns
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: hokej NHL, Calgary-Montreal
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Boris Pahor ob evropskih volitvah PASSARIANO — F-JK ob obletnici fr. revolucije VIDEM — Ob uprizoritvi simi. pesnitve Zlatorog
19.30	TVD Stičišče
20.00	Juke box
20.30	Mednarodni nogomet
22.15	TVD Novice
22.25 Dnevnik: Sportime
22.35	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.10	Nočni boks
23.45	Šport spektakel
fe' RTV Ljubljana 2
15.00	EP v košarki: Jugoslavi-ja-Madžarska (iz Varne)
19.00	Naša pesem: Niš '88
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.45	Poročila, Zabavni torek

CANALE 5	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
Nanizanki: Una famiglia	7.30 Nanizanki: Lou Grant, americana, 9.30 Peyton	8.20Switch Plače	9.10 Film: La provinciale Kvizi: Cantando cantan-	(dram., It. 1957, r. Mario do, 11.15 Tuttinfamiglia,	Soldati, i. Gina Lolobri- 12.00 Bis, 12.35 II pranzo	gida) e servito, 13.30 Čari geni- 11.20 Aktualno: Ob evropskih tori, 14.15 Gioco delle	volitvah			7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan		8.00 Nad.: Signore e padrone 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: The Colla-borators L0.30 Filmske novosti 10.45 Nad.: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Good times
'0.30
l50ft x?PPie
u Nanizanke: Love Boat -Gopher si ribella, 16.00 Webster - Giochi popo-Wi, 16.30 11 mio amico
^ Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 ^•K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-
2°'3o p,,
Tdm: La vedova nera 'Krim., ZDA 1986, r. Bob "afelson, i. Debra Win-22.3q 9er. Theresa Russell)
. an.: Top Secret - Mani 23.3o ‘Palto
ariete: Maurizio Co-1.0Q p ajrzo Show Estate 1-05 K[ r'ka: Premiere
t^anki: Baretta - Portu 0re di morte, 2.00 Seantlix - Morti misterio-
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il do-mani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d amore
18.30	Nan.: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.20	Rubrika: Europeando
20.50	Film: L uomo che uccise Liberty Valance (vestern, ZDA 1962, r. John Ford, i. John Wayne, James Steward)
22.40	Dosje: La guerra che cambio il mondo
23.10	Aktualno: Ob evropskih volitvah
0.40 Nanizanki: Vegas, 1.40 Missione impossibile
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: časa Keaton,
14.30	Baby sitter - Amore amaro
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar - Un Computer tra le spie, 19.30 Happy Days - Studi sociali
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	Boks: Ray Sugar Leo-nard-Thomas Hearns
21.30	Film: Fuga infernale (dram., ZDA 1985, r. Erič Karson, i. Tom Skerritt, Lisa Bichorn)
23.55	Rubrika: Premiere
24.00	Nanizanke: Taxi, 0.30 Giudice di notte, 1.00 Kung-fu
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Car Crash (pust., ZDA 1981, r. A. Dawson, i. Joey Travolta)
22.30	Film: Ouella carogna dell ispettore Sterling (krim., It. 1968, r. Emilio Miraglia, i. Beba Lončar)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Sotto coperta con il capitano (kom., VB 1958, r. J. Lee, i. J. Gregson)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Ouella maledetta domenica (dram., r. Richard Colla, i. James Fa-rentino)
22.15	Aktualno: A come Eros
22.55	Vesti: TMC nocoj
23.10	Motorji in šport
TELEFRIULI____________
11.30	Nan.:Matte Jenny
12.00	Rubriki
13.00	Dnevnik, nato defile
13.30	Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja
14.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.: Michele Strogoff,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	pok. o obrtnikih
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Gli ultimi cingue mjnuti
23.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato vesti
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček: 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika: 8.10 Poezija pred opero; 9.20 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Ko študent na rajžo gre; 12.40 Tekmovanje Seghizzi; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček;
14.30	Oddaja iz Benečije; 15.00 Roman: Moj brat svetnik; 15.22 Hit parade: Pot do glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Ob 200-letnici francoske revolucije: Jože Javoršek - Leto 1789 v Parizu (igra); 18.45 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Odskočna deska; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet;
6.30	Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia LJ; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico;
8.00	Pripovedujejo...; 8.35 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Re-vival parade; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Superpass; 17.00 Bubbling;
17.33	Show business; 18.00 Prijatelj DJ;
18.33	Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasba za vse okuse;
16.00	Oddaja WWF; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
Andreotti: Cilj političnega dela je iskanje skupnega imenovalca
Minister za zunanje zadeve, poslanec Giulio Andreotti, je med včerajšnjim obiskom v naši deželi obiskal tudi Goriško. Pravzaprav se je na Goriškem mudil kar dvakrat. Dopoldne se je udeležil dveh slovesnosti ob odprtju dveh pomembnih gospodarskih objektov v Gorici in Tržiču, zvečer pa je govoril v Verdijevi dvorani v Gorici.
Opoldne je minister Andreotti prerezal trak ob vhodu v veliko halo tovornega postajališča pri Štandrežu in s tem simbolično izročil namenu za goriško gospodarstvo že zdaj pomemben objekt, ki pa naj bi v prihodnje postal eno od jeder gospodarskega razvoja pokrajine.
Predstavnika rimske vlade in uglednega predstavnika krščanske demokracije — obisk je namreč tudi del volilne kampanje za nedeljske volitve — so sprejeli župan Scarano, predsednik Pokrajine Crisci, deželna odbornika Di Benedetto in Brancati ter predsednik upravnega sveta družbe SDAG Devetag ter številni predstavniki gospodarskega in družbenega življenja. Med tistimi, ki so se odzvali vabilu na slovesnost velja posebej omeniti predsednika novogoriške občinske skupščine Alberta Bevčiča, predsednico izvršnega sveta skupščine Jolando Slokarjevo ter predstavnike nekaterih novogoriških delovnih organizacij.
V pozdravnem nagovoru je župan Scarano naglasil pomen skupnega hotenja in skupnih opredelitev ljudi ob meji, da le-ta postane element razvoja in blagostanja tako v krajevnem kakor v meddržavnem merilu.
Scarano je ob tem opozoril na nekatera, kljub prizadevanjem, še zmeraj odprta vprašanja: na nujnost odobritve zakona o obmejnih vprašanjih, na primerne ukrepe (finančno soudeležbo) vlade pri urejanju ekoloških vprašanj in odpravljanju nevarnosti poplav, na nujnost iskanja takih rešitev, da se omogoči čimprejšnja izgradnja avtocestne povezave med mejo in Razdrtim.
Minister na slovesnosti ob odprtju blagovnega terminala
Z nekoliko drugačnim pristopom je ministra nagovoril predsednik Pokrajine Gianfranco Crisci, ki je tudi sam nanizal nekaj področij, kjer bo mogoče poleg neposrednih prizadevanj lokalnih upraviteljev, doseči uspeh le s posredovanjem Države: nujnost večje dotacije finančnih sredstev Goriškega sklada, rešitev vprašanj na katera opozarjajo avtoprevozniki, izgradnja in urejanje prometnic, podpiranje prizadevanj na kulturnem področju.
Ministra sta pozdravila tudi deželni odbornik Di Benedetto in predsednik družbe SDAG Cesare Devetag.
Zaradi stiske s časom je Andreotti imel le krajši nagovor med katerim je izrazil posebno zadovoljstvo zaradi prisotnosti predstavnikov sosednje Nove Gorice. Andreotti je dejal, da morajo biti prizadevanja politikov usmerjena v bodočnost. Ta bodočnost je za Evropo v po-
stopku združevanja, ki je dinamičen pojav in ki prav zato ni omejen samo na nekatere države. Glede odprtih vprašanj na področju prometa in prevozništva je Andreotti dejal da je treba iskati sporazumne rešitve, ki mogoče zahtevajo dalj časa, vendar pa so edine perspektivne. "Cilj pri obravnavi mednarodnih vprašanj mora biti zmeraj v iskanju najmanjšega skupnega imenovalca, ne pa v postavljanju takih stališč, ki nujno privedejo do ločitve."
Minister Andreotti je včeraj opoldne obiskal tudi Tržič, kjer je v tamkajšnjem pristanišču odprl dve večji hali, ki ju je zgradila Trgovinska zbornica. Tu sta gosta pozdravila predsednik trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua in tržiški župan Demarchi. Intenziven delovni dan je minister zaključil zvečer na shodu v Verdijevi dvorani.
Sindikati za dosedanji način upravljanja plaže v Gradežu
Konec leta zapade državna koncesija
Pri upravljanju glavne plaže v Gradežu mora biti še naprej soudeležena tudi letoviščarska ustanova, saj je mogoče samo na ta način ohraniti sedanjo raven storitev in tudi število zaposlenih. Občina Gradež mora to upoštevati v trenutku, ko bo Državo prosila za podaljšanje koncesije. Tako je stališče sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL o vprašanju, ki je bilo v zadnjih letih že nekajkrat predmet živahnih razprav.
Konec leta namreč zapade koncesija, ki jo ima Občina za upravljanje glavne plaže in ki jo, na podlagi posebnega sporazuma, dejansko uporablja in upravlja avtonomna letoviščarska ustanova.
Sindikati v posebnem poročilu za tisk navajajo, kakor v teh letih ni bilo mogoče skleniti primernega sporazuma in določiti pristojnosti različnih ustanov. Vsakršna improvizacija bi zato, po mnenju sindikatov, imela neugodne posledice tako glede kakovosti in organizacije storitev, kakor tudi glede števila zaposlenih.
Najbolj primerna rešitev v tem trenutku je nadaljevanje že uveljavljene prakse.
Sindikalne zveze nadalje priporočajo političnim silam, naj v Gradežiu čimprej sestavijo trdno večino in tak občinski odbor, ki bo sposoben voditi občino, tudi, da se naknadijo zamude, ki so se nabrale v zadnjih letih, ko je bila politična nestabilnost edina ko-stanta.
Volilna kronika
Vodstva nekaterih strank so nas obvestila o današnjih volilnih zborovanjih in drugih pobudah.
Gibanje zelenih - mavrice priredi danes ob 12.30 pred ladjedelnico v Tržiču shod, kjer bosta govorila Renato Fiorelli in nosilec liste za naše območje Virginio Bettini. Ob 19. uri bo zbo-
rovanje v Gradišču. Govorila bosta Renato Fiorelli in Adelaide Aglietta. Zatem bo koncert ansamblov Flexy gang in Primarna z Novogoriškega.
Kulturni krožek Rinascita vabi drevi ob 20.30 v Kulturni dom v Gorici, na srečanje s slikarjem Lojzetom Spacalom, neodvisnim kandidatom na listi KPI.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 4. do 10. junija 1989.
POROKE: modelar Enrico Zorzenon in trgovska pomočnica Lucia Salvadori, zdravnik Massimo Spanghero in zdravnica Tiziana Mesiano, mehanik Fabrizio Stafuzza in trgovka Simonetta Plet, pripadnik policijskega zbora Giampaolo Ragni in uradnica Beatrice Mašin, mesar Luciano Poiana in študentka Barbara Olivo, delavec Lionello Felcaro in uradnica Aurora Tercelli.
OKLICI: karabinjer Roberto Battistella in gospodinja Giuliana Demori, delavec Maurizio Zotti in frizerka Sabina Lastel-la, financar Mario Accadia in uradnica Immacolata Curti, delavec Maurizio Pro-derutti in uradnica Donatella Olivi, uradnik Paolo Plesnizer in uradnica Anna Maria Intini, delavec Mariano Sko-laris in uradnica Roberta Bregant, Samuele Klavcic in uradnica Laura Sangiorgi.
razna obvestila
AVTOMOBILSKI RALLY ARGOŠ 89
bo 1. in 2. julija. Prijave in pojasnila pri Sari Hoban tel. 21317, Karliču Nanutu tel. 34730 in v Kulturnem domu v Gorici ob delavnikih med 9. in 12. uro.
TELEVIZIJSKA POSTAJA TELE GSG (oddaja preko kanala 53) bo danes ob 19.15 prenašala filmski zapis petkove prireditve otrok v Kulturnem domu ter sobotnega baletnega nastopa. Jutri ob istem času bo na sporedu zapis s proslave 40-letnice zadruge ITE in nedeljskega nastopa baletne šole Arabesgue.
V soboto zvečer na pokrajinski cesti
V čelnem trčenju pri Gradežu hudo ranjen mlad motorist
Celinska integracija odpira nove možnosti in izzive
Nelahka pot Slovencev v Evropo
Pogled na sodelujoče pri okrogli mizi mladinske sekcije SSk (Foto Marinčič)
Konec tedna ni minil brez težkih prometnih nesreč. Najhujša se je pripetila v soboto zvečer na cesti med Gradežem in Tržičem, v bližini kam-pingov. V nesreči je bil hudo ranjen 25-letni Giuseppe Greco iz Gorice Ul. Cipriani 21/2. Po več ur dolgi operaciji so mu v tržaški bolnišnici morali amputirati levo nogo, medtem ko ima zelo hudo poškodovano tudi desno. Trenutno je v oddelku za oživljanje in intenzivno nego.
Greco je vozil 600-kubični motor honda v smeri proti Tržiču, ko je prišlo do čelnega trčenja z avtomobilom ritmo, v katerem sta se peljala Reden-to Giuman in Laura Delt'Agnolo iz Trsta. Avtomobil je vozil v smeri proti Gradežu. V nesreči sta se ranila tudi Giuman , ki se bo zdravil dva meseca, in njegova sopotnica, ki je utrpela le lažje poškodbe. Oba se zdravita v bolnišnici v Tržiču.
Najhuje se je poškodoval Giuseppe Greco, saj mu je ob trčenju skoraj odtrgalo levo nogo in hudo razmesarilo desno, zadobil pa je še druge telesne
poškodbe. Zgleda, da se fanta v zadnjem času drži smola, saj je imel pred dobrim mesecem hujšo prometno nesrečo, v kateri pa se je izmazal skoraj brez poškodb.
Ponesrečila se je petletna deklica
Komaj pet let stara deklica se je težje ponesrečila sinoči nekaj pred 21. uro v Ul. Brigata Campobasso. Deklica, Wanda Leone iz Ul. Sile 5, je bila z mamo. V bližini bara Basket sta šli čez cesto, ko je privozil avto in zbil malo Wando na tla. Deklico so z rešilcem Zelenega križa prepeljali v splošno bolnišnico, kmalu zatem pa je rešilec bolnišnice moral še po mamo, ki jo je obšla slabost. Po prvih izvidih so zdravniki ugotovili, da si je Wanda Leone zlomila stegnenico na levi nogi in jo bodo morali zdraviti poldrugi mesec, medtem ko si je mama kmalu opomogla.
Kakšna bodočnost se obeta Slovencem v procesu evropske integracije, ki je v teku in bo po letu '92 najbrž povzročil marsikatero spremembo. Na to vprašanje so skušali odgovoriti razpravljalni pri okrogli mizi, ki jo je priredila pri Formentiniju v Števerjanu mladinska sekcija SSk. Po uvodnem posegu Damjana Terpina so o tem govorili član predsedstva ZSMS Dejan Verčič (z njim je bil tudi Roman Lavtar, prav tako član predsedstva mladinske zveze, ki se je oglasil le v diskusiji), svetnik v Kmetijski zbornici na Koroškem inž. Štefan Domej in tržaški pokrajinski tajnik SSk Miro Oppelt.
Verčič je dejal, da je mladina v Sloveniji odločno za Evropo, pomembne sklepe pa je v tej smeri pred kratkim sprejel tudi slovenski parlament. Integracija Jugoslavije z zahodno Evropo je po njegovem mnenju mogoča samo s temeljitimi notranjimi spremembami: predpogoji za vstop v ES so demokratizacija, politični pluralizem, tržno gospodarstvo, človekove pravice, pravna država. Verčič je glede uresničevanja teh načel optimist, saj je izrekel prepričanje, da bomo Slovenci prej ali slej združeni, ne v eni narodni državi, ki bi bila že anahronistična, pač pa v skupnosti držav.
Poglede koroških Slovencev, še posebej tamkajšnjih kmetov, je predstavil Domej. Razprava o možnosti vstopa v ES je v Avstriji živahna, čeprav navdušenje v zadnjem času močno pojema. Za to državo bi ob pozitivnih posledicah Evropa prinesla tudi nemalo negativnih, od izgube statusa nevtralnosti do povečanja cestnega blagovnega prometa in onesnaževanja. Seve-
Danes dopoldne bodo v Gorici pokopali 53-letnega Antonia Pacorja uslužbenca znanega goriškega podjetja Brunnschvveiler. Posmrtne ostanke so včeraj pripeljali iz Švice, kjer je Pacor izgubil življenje v strahotni nezgodi v papirnici v kraju Biberist v Solothurnu.
Pacorja je pomečkal vagon, ki so ga odklopili od kompozicije na tiru znotraj tovarne papirja. Tu je namreč podjetje Brunnschweiler namestilo posebno sušilno komoro in Pacor je bil zadolžen, za nadzorstvo nad zaključnimi deli montaže. Okoliščine tragičnega dogodka še niso povsem pojasnjene. Zdi se, da je Pacor nameraval s tira odstraniti kos železne pločevine. Menda je šlo za kos pločevine, ki so jo oblikovali v delavnici in ki naj bi služila prav pri montaži sušilnice. Pacor je skočil v jašek — tir je namreč vkopan — in ni opazil, da se proti njemu pomika vagon, ki ga je nekaj trenutkov zatem stisnil ob rob bankine.
da se na nek način Avstrija mora vključiti v evropski prostor: če ne bo to polno članstvo, bo vsaj tesnejše pogodbeno sodelovanje z EŠ.
Miro Oppelt je spregovoril o nevarnosti merkantilistične Evrope v funkciji velikega kapitala, ki bi pozabila na druge probleme. Morda pa bomo prav v združeni Evropi premostili lokalno zaprtost in lažje reševali manjšinska vprašanja. Evropska integracija je zato za nas Slovence kakor stava, pri kateri si ne smemo delati pretiranih utvar, lahko pa z aktivno prisotnostjo delujemo v smeri pozitivnega reševanja naših poblemov.
Dogodek je globoko odjeknil med uslužbenci znanega goriškega podjetja, kjer je bil pokojnik zaposlen več kakor trideset let in je veljal za enega najboljših vodilnih delavcev.
Trčenje pri Zagraju
Pri mostu čez Sočo med Gradiščem in Zagrajem so se včeraj okrog 13 ure v trčenju med dvema avtomobiloma ranile štiri osebe. Dve so v goriški splošni bolnišnici pridržali na zdravljenju. Claudia Sartori iz Romansa, ki se je peljala v avtomobilu z možem (slednji ni dobil telesnih poškodb) se bo predvidoma zdravila 20 dni. Mario Bertoli iz Gradišča, ki se je peljal v drugem avtomobilu, se bo zdravil 15 dni. V nekaj dneh bosta okrevala Bertolijeva sopotnika Bruno Mil in Aldo Montico, oba iz Gradišča, ki so jima v bolnišnici nudili samo prvo pomoč.
V razpravo so nato posegli še številni govorniki in načeli tako vprašanja perspektiv v evropskem združevanju kot dosti bolj kontingenta vprašanja v zvezi z nedeljskimi volitvami za obnovo evropskega parlamenta. Kar zadeva pot Slovencev v Evropo, ki je bila naslovna tema srečanja, je Verčič izrekel misel, da nam celinski procesi združevanja lahko prinesejo dobro ali slabo. To pač ni odvisno od nas, saj celotnega procesa ne moremo pogojevati, pae pa smo v njem lahko aktivno vključeni, da bomo znali izkoristiti novost' nam v prid.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Dear America — let' tere dal Vietnam«.
VERDI 18.00-22.00 »Congiunzione di due lune«. Prep. ml. pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »L amante tutto|^ re«. Prepovedan mladini pod 1“-tom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert pianista uisa Lortieja.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Smrt v aVtokl^(, ŠEMPETER 20.00 »Dinamitaš Jacks DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GO&&
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel-
DEŽURNA LEKARNA V
Občinska lekarna št. 2, Ul. A-14 - tel. 480405.
habitat
vestecasa
s.a.s.
TRŽIČ
Drevored Verdi 40/42 (obvoznica)
Tel. 0481/40148
POPOLNA RAZPRODAJA S POPUSTI
od 20% do 60%
—	zavese: klasične in moderne;
—	odeje in pregrinjala;
—	rjuhe in prti;
—	različne preproge;
—	ogrevane odeje in blazine za dekoracijo.
obv. občini 16/5/89
Danes pogreb Antonia Pacorja Umrl je v nesreči v Švici
Pogovor z Janezom Povšetom ob sklepu druge sezone
Pri Gledališki skupini Gorica zadovoljni z letošnjimi uspehi
Ob zaključku letošnje sezone, ko je Gledališka skupina Gorica prejela zlato Linhartovo značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, smo njenega vodjo Janeza Povšeta zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
Kakšna je bila sezona v celoti in kakšne so bile njene poglavitne značilnosti?
Tudi v svoji drugi polni sezoni je Gledališka skupina Gorica nadaljevala iz svojega bistvenega izhodišča: gre namreč za neke vrste kulturno skupino, ki deluje kontinuirano, se pojavlja z nastopi na najrazličnejših prizoriščih, skuša odgovoriti na vse izzive prostora s svojo prisotnostjo, se želi odpirati navzven in vzpostaviti čim več sodelovanja s podobnimi skupinami, društvi in bližnjimi ter oddaljenejšimi prostori. Tako je Gledališka skupina Gorica opravila od jeseni do zdaj
blizu 20 nastopov, med katerimi so za skupino še posebno pomembne predstave poezije Andreja Kokota "Kamen molka", nastop na Sklicu zamejskih pesnikov v Gorici, trije nastopi humornega profila, nastop v Ljubljani ob letošnji predstavitvi našega zamejstva in sicer z izborom "Oblaki so rudeči", enako pomembna pa so gotovo tudi izvajanja ob vsaki drugi priložnosti.
Je slučaj, da je skupina dobila priznanje za "kulturo govora"?
Prav gotovo ne, čeprav prav nihče v skupini ni verjel, da smo na tem področju gledališke izraznosti dosegli opažene rezultate. Praktično smo ravno pri uveljavljanju "slovenske besede v javnosti" ves čas poglabljali sugestivnost te iste besede in seveda primerno samozavest, kar je nemara še bistveneje. Na vsak način velja izraziti
vse priznanje članom skupine, ki so ves čas kazali in dokazovali veliko voljo po napredovanju. Barbara Rustja, Ivo Cotič, Adriana Furlan, Laura Furlan, Erik Bensa, Dušan Košuta, Kristina Ožbot, Valentina Martinuč, Mirjam Simiz, Alenka Eržen, Iztok Devetak in Vesna Češčut - vsi so resnično posvetili dosti časa in veselja tovrstnemu delovanju. Še posebej me veseli, da je marsikateri med njimi nastopil tudi izven skupine, samostojno, kar je gotovo smisel in cilj odprtega in strnjenega delovanja.
In v bodoče? Kakšni so načrti Gledališke skupine Gorica za bližnjo prihodnost, za naslednjo sezono? V kaj se bo usmerila?
Pričeli smo s študijem komedijskih prizorov svetovno znanega humorista Epfhraima Kishona "Družinske zgodbe". Želimo si vedrega žanra, pristnih gledaliških likov, komentiranja sodobnega življenja in sodobne družine, ki je že sama po sebi pogostoma naravnost komična. Dela je seveda ogromno, treba se bo tudi primerno izobraževati in v ta namen smo že pozdravili v svoji sredini režiserja Sergeja Verča, ki nam je pomagal osvetliti nova poglavja gledališča. Radi bi pripravili kvalitetno in zares veselo predstavo, radi bi z njo obiskali čim več odrov in krajev. Radi bi še naprej ostali mlad kolektiv, sprejeli medse nove člane. Povezovati se želimo s šolami, s katerimi izvrstno sodelujemo, s kulturnimi žarišči v mestu in okolici, z Novo Gorico. Želimo izvesti projekt na našem radiu v Trstu. Zdi se nam, da smo šele na začetku poti.
Na sliki del Gledališke skupine Gorica med vajo.
Pogovor pripravil
Rudi Pavšič
Jeseni univerzitetni teeaj za izvedence v diplomaciji
Potrditev vezi med Vrtojbo in Medeo
V Medeji je bilo ob koncu tedna prijetno kulturno in prijateljsko srečanje s krajani KS Vrtojba s katero so pobrateni. Praznik prijateljstva, tako so namreč poimenovali že tradicionalno prireditev, je Potekal v prostorih zavoda Villa S. Maria della Pace. Nastopili so otroci z recitacijami, pel je zbor Ciril Silič iz Vrtojbe. Po uradnem delu prireditve je bila še dru-žabnost.
Stopetdeset vozil na 2. rallyju terenskih vozil
Skoraj stopetdeset posadk se je v so-ooto zvečer zbralo na drugem mednarodnem shodu lastnikov terenskih vozil m na prireditvi Lutman Suzuki 89. v velikem številu so bili prisotni lastniki tedenskih vozil iz Furlanije Julijske krajine jn sosednjih dežel, vključno iz Avstrije in Jugoslavije. Med vozili, ki so po zboru ?a območju Ulice Terza Armata odpeljala na 80 kilometrov dolgo preizkušnjo, je Pilo tudi vozilo Suzuki, ki se je uspešno Uvrstilo na nedavnem Rallyju faraonov. Hreizkušnja je potekala v večernih urah.
Prireditev se je sklenila v Medei, s skušpno večerjo in družabnostjo.
Prihodnje šolsko leto bo prineslo tudi nekaj novosti na področju univerzitetnega in podiplomskega študija v Gorici. V jeseni se bo namreč pričel štiriletni tečaj za uslužbence v diplomatskih predstavništvih. Ni znano še, če bo število tečajnikov omejeno in če bo mogoče izjemoma (z ozirom, da bo najbrž interesentov kar precej) doseči kaj več mest. Na tečaju bo poučevalo sedem univerzitetnih profesorjev. To je informacija, ki jo je te dni posredoval predstanikom Goriške trgovinske zbornice rektor Tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli. Štiriletni tečaj se bo vsekakor pričel v jeseni in bo edini te vrste v Italiji. Eden od glavnih predmetov bodo tuji jeziki. Gre za pridobivanje znanja, ki je neobhodno potrebno za uspešno službo na področju diplomacije. Poleg jezikov bo seveda še študij prava, zlasti mednarodnega, so-cilogije in drugih družboslovnih ved.
Rektor tržaške univerze je članom Trgovinske zbornice in razširjenega odbora zbornice, podal obračun dose-
danjih prizadevanj, da bi tudi Gorica postalo univerzitetno mesto, za kar je menda bolj poklicano kot katerikoli drugo mesto v naši deželi.
Doslej so v Gorici uvedli tri različne visokošolske tečaje : za vodenje podjetij, za izvedence na področju turizma, za izvedence za nadzorstvo nad kakovostjo prehrambenih izdelkov. Obiskuje jih nad dvesto slušateljev. Nekateri od teh tečajev se bodo v prihodnjem šolskem letu tudi že zaključili in gospodarstvo bo lahko zaposlilo nove diplomirance. Stvari ni mogoče speljati takorekoč čez noč, je poudaril rektor tržaške univerze, saj ne zadostuje samo odprtje visokošolskih tečajev, ampak je treba, poleg tega, poskrbeti za rešitebv vrste logističnih vprašanj.
Ob tem je prof. Fusaroli povedal, da stavba nekdanjega semenišča ustreza zamisli za sedež univerzitetnih tečajev. Stavba je pravzaprav kot nalašč za tako obliko študija, ki v marsičem posnema ameriške univerze.
Danes se pričnejo izpiti za dijake nižje srednje šole
Učni uspehi dijakov učiteljišča gimnazije-liceja in TTZ Zois
f ^ soboto se je zaključilo šolsko leto za učence in dijake, j ° .velja seveda za vse, ki letos ne polagajo končnih šolskih PUov. Dijaki tretjih razredov nižje srednje šole se bodo uttTeč je (janes spoprijeli s prvo pisno izpitno preizkušnjo. Vj?tlJranti petih slovenskih višjih srednjih šol (letos bo pr-C^Novenska matura tudi na sekciji industrijskega zavoda ? ahlei) pa je še nekaj časa, da zapolnijo morebitne vrzeli v ^hju: zanje se bodo izpiti pričeli šele po evropskih volit-
X
v četrtek, 22. junija.
so k•'1t vsako leto objavljamo tudi letos sezname dijakov, ki VjXpešno končali šolsko leto. Danes so na vrsti dijaki treh tVX srednji šol. Dijaki drugih dveh ter nižje srednje šole krinko bodo prišli na vrsto v prihodnjih dneh.
, GIMNAZIJA - LICEJ PRIMOŽ TRUBAR Ve *v- gimnazija - izdelali so: Jan Bednarich, Mara Černič, Poli1® Cescutti, Erika Černič, Daria Pavio; 4 dijaki bodo i3ali popravni izpit; 1 dijak ni izdelal.
9*mnazija - izdelali so: Anita Breganti, Miran Deve-0S' Mara Gergolet, Marko Gus, Tanja Kuzmin, Monika '. Mina Spela Stepančič; 8 dijakov bo polagalo po-l,1 izpit; 1 dijakinja ni izdelala, tirej - izdelali so: Majda Bratina, Peter Černič, Erika liijj15r' Vesna Lutman, Gabrijel Sfiligoj, Elizabeta Tomšič; 5 <iijj(?v bo polagalo popravni izpit; 1 dijak ni izdelal; 1 Ij ,ia Je bila neocenjena.
h’1 b'„ cei ' izdelali so: Franc Bertolini, Aleksander Cocea-aabertVl? Coceani, Aleš Feri, Daša Hoban, Anuška Komel, ^išcj i eric' Rebecca Rinelli, Peter Stefanovič; 1 dijak bo Il| . Popravni izpit.
X i^cej . vseh 7 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostne-
, 1, UČITELJICE SIMON GREGORIČIČ
paz.retl - izdelale so: Mila Bratina, Luana Drigo, Bar-PQPrBrera'č. Erika Valentinčič; 4 dijakinje bodo polagale Vlli izpit.
2.	razred - izdelale so: Iduna Bernardis, Marta Biancuz-zi, Ksenija Buzzinelli, Suzi Ferfoglia, Laura Hvalic, Agata Koren, Mirjam Simiz; 2 dijaka bosta polagala popravni izpit.
3.	razred - izdelali sta: Emanuela Koren, Lucija Valentinčič; 2 dijakinji bosta polagali popravni izpit; 1 dijakinja je izstopila.
4.	razred - vseh 14 dijakinj je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD ŽIGA ZOIS
1. razred sekcija A - izdelali so: Damijana Cevdek, Ma-uro Covi, Alenka Černič, Saša Černič, Katja Florenin, Denise Hoban, Andrej lussa, Robert Miklus, Valentina Milocco, Deborah Pahor, Magdalena Pahor, Fabjan Sfiligoj; 1 dijak bo polagal popravni izpit; 5 dijakov ni izdelalo.
1.	razred sekcija B - izdelali so: Silvan Ferfolja, Marko Gergolet, Katjuša Kosič, Simon Kosič, David Kravina, Silvan Kravos, Breda Pavlin, Matej Pečanac, Viljem Peric, Aleks Pintar, Alenka Sore; 5 dijakov bo polagalo popravni izpit; 1 dijakinja ni izdelala.
2.	razred - izdelali so: Sandro Curzola, Damjan Dorni, Mikela Fajt, Tereza Ferfolja, Valentina Humar, Valentina Kristančič, Pavel Miklus, Romina Pizzo; 12 dijakov bo polagalo popravni izpit; 2 dijakinji nista izdelali.
3.	razred - izdelali so: Nataša Caudek, Ivo Cotič, Robert Devetta, Romina Florenin, Ingrid Frandolic, Anita Lutman, Nataša Maraž, Kristina Marussi, Katja Tommasi, Tiziana Visintin, Barbara Zaccaron, Erik Zavadlav; 6 dijakinj bo polagalo popravni izpit; 1 dijak ni izdelal.
4.	razred - izdelali so: Robert Frandolic, Nataša Jelen, Aljoša Kuzmin, Valentina Pahor, Maja Pelerin, Nadja Simiz, Maja Vrtovec, Sabina Zavadlav; 4 dijaki bodo polagali popravni izpit; 1 dijak ni izdelal.
5.	razred - vseh 17 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
Zaključna prireditev v goriškem dijaškem domu
Slovo s kulturo in športom
Trenutek s športnega srečanja v dijaškem domu S. Gregorčič (foto Pavšič)
Zvesti dolgoletni tradiciji, so tudi v slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič pripravili zaključno prireditev, ki je bila tokrat športno-kulturnega značaja. Ob sodelovanju vrstnikov šole 9. Korpusa iz Nove Gorice so namreč najprej pripravili športno srečanje, sledil je nato še kulturni spored, v katerem so sodelovale tudi skupine za animacijo, ki jih vodi Sten Vilar.
Medtem ko se za gojence zapirajo dijaškodomska vrata so se v domu že pričele priprave na poletno središče. Ob tem pa bo vodstvo doma pripravilo računalniški seminar, ki bo od 11. do 14. julija v Ljubljani. Informacije nudijo interesentom v uradu doma od 19. do 24. junija med 11. in 13. uro.
Lepa prireditev na Plešivem
Malčki iz otroškega vrtca so raznežili občinstvo	(foto Marinčič)
Malčki otroškega vrtca v Krminu in učenci osnovne šole na Plešivem so v nedeljo popoldne povabili starše in prijatelje na srečanje ob zaključku šolskega leta. Prireditev je ob pomanjkanju primernih večjih prostorov bila kar na odprtem, na šolskem dvorišču, kjer se je zbralo res veliko število ljudi. Domačini in gostje, ki so prišli tudi iz drugih bližnjih krajev, so z udeležbo na srečanju dokazali, da vrednotijo delo in poslanstvo slovenske šole v tem kraju na obrobju slovenskega narodnostnega prostora. Prav zaradi manj strnjene prisotnosti slovenskega prebivalstva je vloga šole toliko pomembnejša, srečanje na šolski prireditvi pa je ena ne preštevilnih priložnosti za slovensko kulturno prireditev.
Tolikšno zanimanje so malčki in učenci poplačali z nastopom, ki je tako od njih kot od učiteljev gotovo zahteval precej dela in prizadevanja. Najprej so z otroško sproščenostjo in neposrednostjo nastopili najmlajši in uprizorili zgodbico o muci copatarici. Sledil je še nastop učencev osnovne šole prav tako z zabavno igrico in petjem. Navdušeno ploskanje občinstva je bilo za nastopajoče in njihove prizadevne vzgojitelje hvaležno plačilo za marljivo učenje in res lepo zaključno predstavo.
V Ronkah že 10. srečanje
Prireditvi v Selcah je sledilo številno občinstvo	(foto Marinčič)
V Selcah je bilo v soboto popoldne 10. srečanje učencev v Ronkah, ki ga je skupaj s slovensko osnovno šolo in otroškim vrtcem priredila Posvetovalna komisija za vprašanja slovenske manjšine pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah. V imenu komisije je številne starše, prijatelje in krajane, ki šo se zbrali v občinski dvorani v Selcah, nagovorila predsednica Aleksandra Devetak. Povedala je, da si pri komisiji stalno prizadevajo za uveljavljanje slovenske kulture v Laškem. Ob drugih prireditvah sodijo v ta prizadevanja tudi srečanja ob koncu šolskega leta, ki se odvijajo že deset let. To je pomemben mejnik, je poudarila Devetakova, ki dokazuje da je naša slovenska prisotnost v Laškem vztrajna in trdoživa. Šola ima namreč še posebno vlogo v oblikovanju narodnostne zavesti in v kulturnem ter družbenem oblikovanju človeka.
Poleg Devetakove in ravnateljice slovenskega doberdobskega didaktičnega ravnateljstva Nataše Paulinove je na prireditvi pozdravil tudi občinski odbornik za kulturo in šolstvo Livio Furlan. Dejal je, da je prisotnost manjšine bogastvo za nek kraj in obljubil, da bo kljub politični zamenjavi na čelu Občine nova uprava še naprej spodbujala vse dejavnosti; ki lahko ovrednotijo to prisotnost.
Sledil je prijeten nastop otrok. Najprej so se predstavili malčki, ki obiskujejo otroški vrtec, nato učenci slovenske osnovne šole, končno pa še gojenci šole Glasbene matice, med njimi tudi gojenci podružnice v Ronkah, katere delovanje je še popestrilo slovenski kulturni utrip v tem kraju.
V predzadnjem kolu druge italijanske nogometne lige
Zasluženo napredovanje Udineseja v A ligo
Udinese se je vrnil v A ligo! Po nedeljskem neodločenem izidu z Genoo 1:1 so si Videmčani matematično prislužili napredovanje, ko manjka kolo pred koncem drugoligaškega prvenstva.
V Vidmu je bilo slavje ob napredovanju takoj po tekmi na stadionu in nato tudi v mestu nepopisno. Po dveh letih neslavnega »bivanja« med drugo-ligaši, ko so lani celo tvegali nazadovanje v C ligo, je torej videmskim nogometašem v tej sezoni uspel met. To napredovanje je nedvomno sad velike skromnosti, požrtvovalnosti igralcev in trenerja Neda Sonettija in celotnega vodstva.
Ko je De Vitis dosegel svoj 14. prvenstveni zadetek, so gledalci na stadionu Friuli skočili na noge. Tekla je 36. minuta in vsem je bilo jasno, da je Udinese od tistega trenutka že v A ligi, čeprav je le dve minuti kasneje Fontolan dosegel gol za goste.
Za četrto ekipo, ki bo napredovala v višjo ligo, bo padla odločitev prav v
zadnjem kolu. Kandidati pa so Cremo-nese, Cosenza in Reggina. Poleg Piacenze pa sta od nedelje že tretjeligaši tudi Sanbenedettese in Taranto.
Interjev rekord
V nedeljo so v prvi italijanski nogometni ligi odigrali 32. kolo in z zmago proti Atalanti je Inter, ki si je že pred časom zagotovil naslov italijanskega državnega prvaka, dosegel še en rekord: s 56 točkami je naujspešnejše italijansko moštvo, odkar je v prvenstvu 18 ekip.
Nedeljsko kolo pa ni moglo mimo ostrih polemik, predvsem na račun srečanja v Ascoliju, kjer naj bi trener Bianchi napravil precej čudno menjavo, ko je Napoli že izgubljal.
Od nedelje je Piša že v drugi ligi, ista usodna verjetno čaka tudi Como, ki je v tem kolu zasluženo izgubil proti Torinu.
De Vitis je bil tudi v nedeljo uspešen. Verjetno je dosegel svoj najpomembnejši zadetek.
Drevi v Trstu ob 20.30
Triestina ■ Bayern
TRST — Drevi bo tržaška enajsterica, ki si je pred kratkim priborila napredovanje v italijansko B ligo, na stadionu Grezar odigrala prijateljsko tekmo z znamenito nemško ekipo Bayern iz Miinchna ter tako na slavnosten način proslavila to napredovanje. Tekma bo ob 20.30, trener Lombardo pa je obljubil, da bodo stopili na igrišče vsi igralci Triestine, saj so prav vsi prispevali k dobrim rezultatom med pravkar zaključeno sezono. Takoj po tekmi se bodo igralci razšli na zaslužene počitnice, saj se bodo priprave nato začele dokaj zgodaj. Predsednik De Riu se sedaj trudi, da bi se mesto Trst čim bolj približalo svoji nogometni ekipi, saj hoče ustvariti konkurenčno enajsterico tudi v B ligi.
Svetovni šahovski pokal
Poraz Ljubojevica
ROTTERDAM — Jugoslovanski velemojster Ljubojevič nadaljuje s slabimi igrami na turnirju za svetovni pokal. Včeraj je namreč doživel svoj tretji poraz, tokrat proti Angležu Nunnu. Na skupni lestvici vodi bivši svetovni prvak Karpov, ki je včeraj bil prost, prej pa je premagal tokrat slabega Portischa, ki se trenutno edini nahaja za Ljubojevičem, ki je torej presenetljivo na predzadnjem mestu.
Pričakovano slavje Francoza Fignona
Letošnja mednarodna kolesdarska dirka po Italiji se je končala s pričakovanim in zasluženim slavjem francoskega asa Laurenta Fignona. V zadnji, nedeljski etapi na kronometer je zmagal Poljak Piasecki pred Lemondom. Junak etape pa je bil Italijan Giuppo-ni, ki je odščipnil Fignonu nekaj sekund, pa čeprav je bil oškodovan s strani skupinice demostrantov. Zelo dobro se je odrezal tudi Jugoslovan Jure Pavlič, ki je osvojil prvo meto na posebni lestvici vmestnih ciljev.
Teterjuk presenetil
Z izredno vožnjo na etapi na kronometer si je Sovjet Andrej Teterjuk prav na zadnji etapi prislužil tudi prvo mesto na skupni lestvici in tako osvojil amaterski Giro. Drugi je bil Italijan Zanini, tretji pa njegov rojak Cattai.
Michael Chang »osvojil« Pariz
Po velikem slavju mlade Španke Sanchezeve, ki je v finalu premagala nesporno favoritinjo Grafovo, je v nedeljo povsem zasluženo slavil tudi mladi, komaj 17-letni Američan, kitajskega porekla Michael Chang. V velikem finalu je strl odpor Šveda Stefana Edberga in ga premagal s 6:1, 3:6, 4:6, 6:4, 6:2.
Mladi Michael Chang, junak mednarodnega teniškega turnirja v Parizu
Schvvantz najboljši na Grobniku
Američan Schwantz je osvojil prvo mesto v najbolj prestižnem motociklističnem razredu, v kategoriji do 500 ccm na VN Jugoslavije na Grobniku. Drugi je bil nejgov rojak Rainey, ki je tudi ohranil vodstvo na skupni lestvici za SP. Sreče pa ni imel Italijan Cada-lora v kategoriji do 250 ccm, ki je zaradi incidenta odstopil. Tu je zmagal Pons, ki tudi vodi na lestvici za SP. Oettl pa je slavil v razredu do 80 ccm.
Tudi tretja tekma košarkarjem Detroita
Tudi tretje finalno srečanje ameriške profesionalne košarkarske NBA lige v Los Angelesu se je končalo z zmago moštva Pistons iz Detroita. Thomas in tovariši so namreč premagali Lakers s 114:110. Naj omenimo, da je Magic Johnson igral le v uvodnih minutah za lakerse. Zaradi poškodbe pa je nato sedel na klop in ni več stopil na igrišče.
Italijanski pokal
PARTINICO - PRO GORIZIA 1:1
(0:0)
STRELEC: Della Velentina.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Gi-acomin, Lazzara, Marassi, ‘ Urdich, Gon, Calvani, Lugnan (Giacometti), Della Valentina, Trevisan (Romano).
Na Siciliji si je Pro Gorizia zagotovila dobršen del možnosti, da bo prvič v svoji zgodovini odigrala finalno srečanje v italijanskem pokalu.
Šport in telesna kultura brez meja
Danes ob 11.30 bo v hotelu Riviera Maximilian v Grljanu predavanje na temo Šport in telesna kultura brez meja. Predavanja se lahko udeležijo vsi športniki, športni delavci in profesorji telesne vzgoje.
Po predzadnjem kolu druge zvezne jugoslovanske nogometne lige
Med tremi tekmeci so možnosti Olimpije največje
nogomet
Italijanska A liga
IZIDI 32. KOLA
Ascoli - Napoli 2:0, Bologna - Pescara 1:0, Como - Torino 2:3, Inter - Ata-lanta 4:2, Juventus - Lazio 4:2, Lecce -Cesena 0:0, Piša - Milan 0:2, Roma -Fiorentina 2:1, Sampdoria - Verona 2:1.
LESTVICA
Inter 56, Napoli 44, Milan 42, Juventus 40, Sampdoria 37, Atalanta 35, Fio-renitna 33, Roma 31, Verona, Ascoli, Lecce in Bologna 28, Cesena 27, Lazio 26, Torino in Pescara 25, Como 22, Piša 21.
PRIHODNJE KOLO
Atalanta - Lecce; Cesena - Como; Fiorentina - Bologna; Lazio - Sampdoria; Milan - Ascoli; Napoli - Piša; Pescara - Juventus; Torino - Inter; Verona - Roma.
Italijanska B liga
IZIDI 37. KOLA
Barletta - Avellino 1:1, Cosenza -Ancona 2:1; Cremonese - Reggina 0:0; Empoli - Piacenza 3:0; Messina - Ca-tanzaro 3:0; Monza - Taranto 2:1; Padova - Bari 1:1, Parma - Brescia 0:0, Sam-benedettese - Licata 0:1, Udinese - Ge-noa 1:1.
LESTVICA
Genoa in Bari 49, Udiense 45, Cremonese 43, Reggina in Cosenza 42, Avellino 40, Messina 38, Licata 36, Barletta, Padova in Parma 35, Ancona in Monza 34, Catanzaro in Empoli 33, Brescia 32, Sambenedettese 30, Taranto 29, Piacenza 26.
PRIHODNJE KOLO Ancona - Empoli; Avellino - Sambenedettese; Bari - Monza; Brescia -Messina; Catanzaro - Udinese; Genoa
-	Barletta; Licata - Cremonese; Piacenza - Parma; Reggina - Padova; Taranto
-	Cosenza.
kolesarstvo
Giro d’ltalia
VRSTNI RED 23. ETAPE
1. Piasecki (Polj.), ki je 53 km na kronmeter prevozil v 1.05"34" s povprečno hitrostjo 49 km na uro; 2. Le-mond (ZDA) po'1'03"; 3. Giupponi (It.) 2'05“; 4. Pulnikov (SZ) 2T5"; 5. Figono (Fr.) 2'21"; 6. Chioccioli (It.) 2'37’'; 7. Criguielion (Fr.) 2'49"; 8. Breukink (Niz.) 2,51"; 99. Pavlič (Jug.) 9'34"; itd. KONČNI VRSTNI RED 1. Fignon (Fr.) 93.30T6"; 2. Giupponi (It.) 1T5"; 3. Hampsten (ZDA) 2'46"; 4. Breukink (Niz.) 5'02"; 5. Chioccioli (It.) 5’43"; 6. Zimmermann (Švi.) 6'28"; 7. Criguelion (Fr.) 6'34"; 8. Giovannetti (It.) 7'44";_9. Roche (Irska) 8'09"; 10. Le-jarreta (Šp.) 8'09"; 35. Pavlič (Jug.) 49T4".
INTERGIRO
1. Pavlič (Jug.) 49'50"; 2. Fignon (Fr.) po 4'07”; 3. Criguelion (Fr.) 4,24''. LESTVICA PO TOČKAH 1. Piasecki (Pol.) 37; 2. Lemond (ZDA) 30; 3. Giupponi (It.) 24.
GORSKE NAGRADE 1. Herrera (Kol.) 70; 2. Giuliani (It.) 38; 3. Pavlič (Jug.) 34.
MLADI
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Potem ko so jugoslovanski prvoligaši prejšnjo nedeljo končali prvenstvo, so zdaj v ospredju drugoligaški boji. Tokrat so odigrali predzadnje kolo, znana so že vsa štiri moštva, ki bodo izpadla, na nova prvoligaša pa bo treba počakati do nedelje. Odločali bosta tekmi Borac (BL) - Proleter in Bačka - Olimpija.
Za Bežigradom se je tokrat zbralo rekordno število gledalcev - 13.000. Mnogi so pričakovali tudi že končno odločitev, potem ko je Pate v drugem polčasu z mojstrskim strelom z 18 metrov dosegel zmagoviti gol z Mačvo. Ljubljanski nogometaši so že odprli šampanjec, toda potem sta prišli neprijetni radijski vesti o zmagah tekmecev - Borca v Dubrovniku in Prole-terja doma v derbiju s Kikindo. Olimpijcem so se tokrat nekoliko zatresle
noge, čeprav so se na temperamentno navijanje nekako že navadili. Nasprotnika so sicer zasenčili v vseh pogledih in proti vratom sprožali juriš za jurišem, toda priložnosti je bilo razmeroma malo.
Možnosti Olimpije so še vedno največje med tremi tekmeci, toda mnogi v ljubljanskem taboru se vendarle bojijo 'kuhinje ', v kateri jo Olimpija še nikoli ni dobro odnesla. Toda treba je reči, da so možnosti zanjo tokrat razmeroma skromne ter da je najbolj verjetno, da bosta prvoligaša Borac in Olimpija. V derbiju moštvi ne bosta imeli nobene možnosti za kalkulira-nje, kajti le zmagovalec (ali boljši izvajalec enajstmetrovk) bo zanesljiv prvoligaš. Borac bi sicer lahko napredoval tudi ob morebitnem porazu v derbiju, toda na to se pač ne bo mogel zanašati, kajti Olimpija lahko zmaga v Bački. To moštvo je namreč že izpadlo iz lige (nima niti teoretič-
nih možnosti), zato ne bo imelo pravih motivov. Možno je sicer, da ga bo skušal "motivirati" kdo izmed tekmecev, v jugoslovanskem nogometu se namreč dogaja tudi to, da ob takih priložnostih klubi usluge plačajo z dodatnimi premijami. Toda tudi v "kuhinji" ima Olimpija svojo računi-co, v njej namreč igrata dva nekdanja igralca Bačke (Tešič in Pisanjuk), ki sta v Ljubljano prišla v zadnjem prestopnem roku. Nasploh pa je bila Bačka doslej srečno moštvo za Olimpijo: najprej je lani v kvalifikacijah izločila moštvo Kopra in tako Olimpiji zagotovila nastop v tej ligi, potem je konec jeseni Olimpija z Bačko dosegla rekordno zmago (6:0). Jugoslovanska nogometna reprezentanca pa je včeraj odpotovala v Oslo, kjer bo jutri v kvalifikacijah za SP igrala z Norveško. Modri so še brez poraza, uspeh v Oslu pa bi že zagotavljal vozovnico za Italijo. Jugoslavija bo skoraj zanesljivo igrala v postavi:
Odbojkarice Agoresta v polfinalu pokala FJK
Združena ekipa Agorest se je uvrstila v polfinale ženskega deželnega pokala FJK. Ob koncu zelo izenačene kvalifikacijske skupine A so kar štiri ekipe imele na lestvici enako število točk, zaradi boljšega količnika v nizih pa sta v nadaljnje kolo- napredovali vrsti Agoresta in Villacherja, goriška ekipa pa je prva na lestvici pred Trži-čankami celo uzaradi boljšega količnika v točkah posameznih nizov!
Prvo polfinalno srečanje proti Cor-denonsu Otlica Tommasini, ki je zmagal v letošnjem prvenstvu C-2 lige, bodo dekleta Agoresta odigrala v soboto, 17. junija, ob 20. uri v sovodenj-ski telovadnici. V drugem polfinalu pa se bosta srečali ekipi Villacher Bier in
Kennedy. Povratni tekmi bosta v soboto 24. junija.
AGOREST - SLOGA KOIMPEK 3:0 (15:6, 15:12, 15:11)
AGOREST: Zavadlav, Vižintin, Klemše, Roner, Lovisutti, Černič, Primožič, Marassi, Rupil, Scozziero.
SLOGA: Milkovič, Sosič, Lupine, Škerk, Fabrizi, Miot, Kosmina.
Glede sobotne tekme je treba povedati, da so bile domačinke vseskozi boljše od okrnjenih nasprotnic in da je bila njihova zmaga povsem zaslužena.
SOKOL INDULES - BREG AGRAR 3:0	(15:3, 15:5, 15:3)
Kljub temu da ni nikoli nastopil z najboljšo postavo je Sokol Indules
gladko premagal Brežanke. Čeprav so gostiteljice še lahko upale na uvrstitev v polfinale, je bila tekma razmeroma »poletna«. Za nabrežinsko šesterko je obračun v poklanem tekmovanju vsekakor več kot zadovoljiv, saj so varovanke trenerja Pertota znova dokazale, da bi se že letos lahko enakovredno kosale tiudi v C-2 ligi, v katero so napredovale v komaj minuli sezoni.
OSTALI IZID 5. KOLA: Villacher -Torriana 3:0.
KONČNA LESTVICA
Agorest	5	3	2	11:6	6
Villacher	5	3	2	11:6	6
Sokol Indules	5	3	2	12:9	6
Torriana	5	3	2	9:11	6
Sloga Koimpex	5	2	3	8:11	4
Breg Agrar	5	1	4	5:16	2
Ivkovič - Stanojkovič, Hadžibegič, Jožic, Spasič, Zo. Vujovič, Katanec, Baž-darevič, Susič, Stojkovič, Zl. Vujovič.
REZULTATI PREDZADNJEGA KOLA II. ZNL: Olimpija - Mačva 1:0 (0:0), GOSK Jug - Borac (BL)_ 0:2 (0:0), Proleter - Kikinda 2:1 (2:1), Šibenik -Pelister 2:0 (0:0), Priština - Bačka 4:1 (1:0), Beograd - Sloboda 4:0 (1:0), Novi Pazar - Borac (Č) 3:2 (2:1), Dinamo -Leotar 2:1 (2:0), Liria - Sutjeska 1:0 (1:0), Belasica - Radnički 2:0 (1:0).
LESTVICA: Borac (BL) in Olimpija 44, Proleter 43, Šibenik 41, Beograd in Kikinda 40, Sutjeska in Borac (Č) 33, Dinamo, Liria in GOŠK Jug 31, Priština, Pelister, Sloboda in Mačva 30, Leotar 29, Bačka 26, Novi Pazar in Radnički 25, Belasica 22.
PARI ZADNJEGA KOLA: Bačka -Olimpija, Borac (BL^- Proleter, Mačva - Liria, Sutjeska - Šibenik, Pelister -GOŠK, Kikinda - Dinamo, Leotar - Belasica, Radnički - N. Pazar, Borac (Č) -Beograd, Sloboda - Priština.
1.	—	1.	Lurabo Blue	2
2.	Lancaster OM	1
2.	—	1.	Erulena	2
2.	Giorgino Sca	1
3.	—	1.	Gesiara	2
2.	Ganimede	1
4.	—	1.	Falcon Crest	X
2.	Gran Flash	X
5.	—	1.	Greco OM	1
2.	Gigiona	2
6.	—	1.	Egalik	1
2.	Fendl	2
KVOTE
1. Pulnikov (SZ) 93.40'06"; 2. Ugru-mov (SZ) po 4'37"; 3. Gelfi (It.) 27'49"; 4. Van Aert (Bel.) 3T; 5. Pavlič (Jug.) 39'24".
motociklizem
VN Jugoslavije
DO 80 CCM
1. Oettl (ZRN, krauser); 2. HerreroS (Šp., derbi) po 13"; 3. Doerflinger (Švi' krauser) 27". ZA SP: Herreros 46 točk' Torrontegul 57, Oettl 55.
DO 250 CCM
1. Pons (Šp., honda); 2. Roth (ZRN honda) 00 T51; 3. Comu (Švi., hond«) 1"520. ZA SP: Pons 147; 2. Ruggia 9a"' Cornu 85.
DO 500 CCM
1. Schwantz (ZDA, suzuki); 2. Rain6^ (ZDA, yamaha) T192; 3. Lawson (ZDČj honda) 15"670. ZA SP: Rainey u točk; 2. Lawson 110; 3. Sarron 82.
Ascoli - Napoli
Bologna - Pescara	^
Como - Torino Inter - Atalanta
Juventus - Lazio	^
Lecce - Cesena	2
Piša - Milan	j
Roma - Fiorentina	1
Sampdoria - Verona	^
Barletta - Avellino Cremonese - Reggina	\
Monza - Taranto	2
Sambenedettese - Licata
12 (122 dobitnikov)
11 (2.475 dobitnikov) 10 (17.210 dobitnikov)
4.685.000 lir 232.000 lir 32.500 lir
KVOTE
13 (437 dobitnikov)
12 (19.301 dobitnikov)

• L^°.
Atalanta - Lecce; Cesena - Como; Fiorentina - Bolona; ^eronf ■ Sampdoria; Milan - Ascoli; Napoli - Piša; Pescara - Juventus, -j-ara11* a	1 i n n _ ^amh^TieHpHpsp: Brescia - Messina: Reciaina - Pado ’
Cosenza.

f

Po odločilnem srečanju v San Lazzaru pri Bologni proti domačemu Malagutiju
0 sobotnem porazu Jadrana so odločali drugje...
Jadranova sezona se je zaključila v soboto zvečer v mirnem predmestju Bologne San Lazzaro, kjer so "plavi" izgubili tretjo odločilno tekmo polfinala play offa za napredovanje v B-lligo proti domačinom peterke Mala-gutija. Vendar so se igralci, trener, spremljevalci in navijači Jadrana po zaključku srečanja vračali domov z mešanimi občutki, saj se je zavest o suvereno in taktično brezhibno odi-Jrani tekmi mešal z občutkom nemoči in jeze, ker smo se vsi predobro zavedali, da se tekma ni odločila na parketu, temveč za mizo kakega višjega funkcionarja italijanske košarkarske Zveze. Skratka, sodnika Dasiari iz Milana in Fumagalli iz Cantiija sta le materialno izvedla »športni zločin«, kateremu smo bili priča v San Lazzaru, dodati pa moramo, da sta bila pri
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI: 2 TOČKI: Starc 3:6; Čuk 5:14; Manzano 3:4; Gobbo 7:9; rauber 4:6; Ban 1:2; Daneu 3:3. 3 TOČKE:
Starc 2:5; Rauber 0:2; Ban 2:5. SKOKI: Starc 2 v obrambi, 0 v napadu; Čuk n ' ^o|t>bo 1, 2; Rauber 5, 2; Ban 3, 0. PRIDOBLJENE, IZGUBLJENE ŽOGE: fare 1, 3; Čuk 3, 2; Sosič 3, 3; Gobbo u; Rauber 2, 4; Ban 2, 4; Daneu 0, 1. ^MSTENCE: Starc 1; Ban 3. BLOKA-U£,Čuk 1; Gobbo 2; Rauber 1.
tem zelo nerodna, kar groba pri izvajanju tako delikatnega posla.
Po zelo izenačenem prvem delu igre, v katerem sta se peterki izmenjavali v vodstvu, je prišlo v drugem polčasu do pravega preobrata. Jadran je silovito potegnil ter si v 24. minuti priboril šest točk prednosti (50:44). Igralci Malagutija so bili takrat nemočni proti razigranim jadranovcem, saj so bili slednji boljši v vseh elementih igre: v napadu, v obrambi, v izvajanju protinapadov, pa tudi v srčnosti in borbenosti. Vseeno so tri minute kasneje domačini le izenačili izid (52:52), takrat pa sta se sodnika zbala, da bi lahko Jadran osvojil tekmo. Zato sta začela pravi "show", ki se je zaključil le nekaj minut kasneje, ko je bilo delo opravljeno (ko so namreč domačini povedli za 20 točk in je bila torej tekma zaključena).
Za kakšen kriterij »ropanja« sta se sodnika odločila? V eni sami minuti sta jadranovcem dosodila tri (!) tehnične napake, nekaj minuti kasneje pa drugi dve. Kako je mogoče dosoditi pet tehničnih napak (proti nobeni!) na koncu neke odločilne tekme za napredovanje ni povsem jasno, poleg tega pa sta gospoda v sivem piskala jadranovcem veliko število osebnih napak v obrambi, pa tudi v napadu, medtem ko so napadali plavi (nad katerimi je
Rokovanje ob koncu tekme med trenerjem Malagutija Mannuccijem (levo) in
Brumnom
bilo storjenih mnogo prekrškov) pa je sodniška piščalka vztrajno molčala. Pred zaključkom srečanja so trije nosilni jadranovci zapustili igrišče zaradi petih osebnih napak (Daneu, Ban in Gobbo), od nasprotnikov pa nihče.
Grenkoba in ogorčenje v Jadranovi slačilnici
V Jadranovi slačilnici se je grenkoba mešala z ogorčenjem in jezo. Igralci so skupno s trenerjem Brumnom razpravljali o okoliščinah, v katerih je prišlo do »ropa«. Vsi igralci so si želeli borbe do konca, vendar pa je ta še preveč hitro nastopil. Vse izjave so polne upravičene jeze, pa tudi razočaranja nad trenutnim stanjem v italijanski košarki.
PETER BRUMEN: »Morali bi v drugem polčasu povesti za dvajset točk in ne samo šest. Le tako bi imeli možnosti, da bi se borili do konca. Pričakovali smo si lahko, da bosta sodnika v tretji tekmi nekega play offa za napredovanje bolj naklonjena domači ekipi, ved-nar pa to, kar se je zgodili, je že sramotno. Oba sodnika mora biti sram za to njimo početje, žal smo se delno osramotili tudi mi, ko smo ob tem kriteriju sojenja popolnoma izgubili živce. Svojim igralcem vsekakor čestitam, saj so zaigrali, dokler jim je bilo pač dovoljeno, zgledno taktično, požrtvovalno in fantaziozno.«
EDI KRAUS (predsednik Jadrana): »Prvič se mi po petnajstih letih aktivne košarke in treh letih predsedništva Jadrana dogodi kaj takega. Prvič lahko trdim, da se je rezulat odločil drugje in ne na igrišču. To srečanje meče še dodatno senco na košarkarsko federacijo in njen ustroj in je krona pritiskov, ki smo jih doživeli kot društvo v tem zadnjem obdobju. Želel bi si, da bi ta dva sodnika nikoli več sodila naših tekem.
O celotni sezoni pa bi povedal, da je bila pozitivna, saj so dosegli zastavljeni cilj - uvrstitev v play off. V primerjavi z ostalimi ekipami je naš igralski potencial dober, le škoda, da so si v play off izborili slab izhodiščni položaj. Pohvalil bi še našo publiko, ki me je pozitivno presenetila tu v San Lazzaru, pa tudi na sredini domači tekmi v tržaški športni palači. Opazil se spodbuden napis »Breg z Jadranom« in želel bi si, da bi tudi ostala društva,
ki sestavljajo Jadran, izobešala take napise na Jadranovih tekmah.«
Kaj pa nasprotniki?
V nasportnikovem taboru je bilo vzdušje seveda povsem drugačno, čeprav ni bilo pretiranega veselja (kot ni bilo pri jadranovcih pretirane žalosti). Na direktno vprašanje "kaj meniš o sojenju" je VALERIO TUBERTINI tako odgovoril: »Mislim, da se jadranovci nimajo kaj pritoževati nad sojenjem, saj ni bilo po mojem mnenju pristransko. Morda so jih oškodovali le dve ali tri prenagljene odločitve v našom korist. To pa je povsem normalno, da sodnika nekoliko branita domačine v »vročih« tekmah. Tudi v Trstu sta sodnika pomagala domačinom, ki ste bili tokrat vi!«
Čisto isto vprašanje postavim PAOLU BERGONZONIJU, tudi on pa odločno zanika odločilno sodniško pomoč: »Sodnika sta v drugem delu igre le spremenila kriterij sojenja. Najprej sploh nista piskala, nato pa sta se odločila, da kaznujeta še najmanjši prekršek. To je seveda oškodovalo Trža-
čane, ki igrajo bolj fizično, moško igro od nas.«
Trener Malagutija ETTORE MAN-NUCCI sprejema čestitke od vsepovsod. Pozna se, da je zelo priljubljen med publiko, pri vodstvu svoje ekipe in pri svojih igralcih, ki jih vodi dolgo vrsto let, ko so slednji še nastopali v mladinskih prvenstvih. Ima nadvse pohvalne besede o Jadranu, naravnost občudovalne besede pa ima za Klavdija Starca in predvsem za Marka Bana.
»Ban je izreden kot košarkar, saj bi lahko mirno nastopal v A ligi, pa tudi kot človek. Takega igralca bi vsekakor hotel imeti v ekipi! O Jadranu lahko povem, da je po potencialu verjetno najmočnejša ekipa tega prvenstva.«
To mislimo tudi sami, kar pomeni, da so si plavi z nekaterimi medlimi igrami med prvenstvom, v katerih niso izrazili vsega svojega potenciala, zapravili ugodni izhodiščni položaj v končnici prvenstva, s tem pa morda tudi... napredovanje.
DUŠAN JELINČIČ
3
. mednarodni mladinski nogometni turnir Alpe Jadran v organizaciji ZSŠDI
Kakovostna srečanja in zelo dobra organizacija
V nedeljo je bilo v Repnu, na igrišču NK Kras, zelo živo. Na krasnem igrišču so se pomerili najmlajši iz Toliča, Celovca, Nove Gorice in Trsta, vi« ?an nogomet je bil vse skozi na
°ki kakovostni ravni. Tekmam je L a tvoval° veliko število gledalcev, Kar dokazuje priljubljenost tega športa Huspeh same organizacije turnirja.
Prireditelji so jutranji spored srečanj morali nekoliko prilagoditi organizacijskim zahtevam, tako da so naj-Prei stopili na igrišče ekipi Vozil iz Nove Gorice ter krajevna reprezen-anca ZSŠDI. V drugem srečanju sta se spoprijeli ekipi iz Tolmeča in Celovca. Na obeh tekmah smo videli dopadljiv, Enakovreden in lojalen nogomet, tako ua sta padli odločitvi o vstopu v finale 6 po streljanju enajstmetrovk na srečanju ter z golom v zadnji minuti na urugem srečanju. Naj omenimo, da so mladinci iz Celovca nastopili v okrnjeni postavi zaradi razsajanja mum-Psa v njihovih vrstah in da je igralec Urnijske reprezentance moral v bol-rok co zaradi zloma za
o skupnem kosilu v dijaškem
zaradi zloma zapestja desne
inu so v popoldanskem delu turnirja
stopili na igrišče za tretje mesto ekipi iz Celovca in Nove Gorice. Po prvem polčasu z neodločenim izidom so Korošcem pošle moči in Novogoričani so kar trikrat stresli njihovo mrežo.
Finale za prvo mesto je bila prava poslastica za številno publiko, ki je sledila turnirju. Kljub izrazitejši terenski premoči karnijskih igralcev je uspelo, v drugi polovici drugega polčasa, napadalcu tržaške reprezentance Grudnu, ki je izkoristil nesporazum tolmeške obrambe, poslati žogo v nasprotnikovo mrežo. Vse je že kazalo, da bodo domačini slavili zmago in tako ponovili uspeh prve izvedbe turnirja, ko so nekaj sekund, pred koncem nasprotniki izenačili. V podaljških ni prišlo do bistvenih sprememb v končnem rezultatu, tako da so za prvo mesto odločale enajstmetrovke. Po prvi rundi petih enajstmetrovk pri stanju 5:5 je srednji igralec Švab, po uspelem nasprotnikovem strelu, poslal žogo v vratnico.
Finale in nagrajevanja so se udeležili vidni predstavniki nogometa. Predsednik deželnega mladinskega komiteja Magris je podaril ŠD Zarji in ZSŠDI plaketi kot priznanje za brez-
hibno izvedbo turnirja. Predstavnik tržaškega pokrajinskega nogometnega komiteja Tamaro je pozdravil v imenu pokrajinskega odbora. Predstavnik tolmeške nogometne federacije pa je poleg običajnih pozdravov podčrtal pomembnost prijateljskih vezi, ki so se ustvarile v teh letih med karnijskimi ljubitelji nogometa in ZSŠDI ter med drugim dejal, da se med našimi ljudmi počutijo zelo dobro. V imenu ZSŠDI je spregovoril načelnik nogometne komisije Boris Gombač, ki se je zahvalil društvom in igralcem, da so pripomogli k uspehu turnirja, ki je obenem zaključna prireditev nogometne sezone.
Poleg ekip so bili nagrajeni še naslednji igralci: Miha Oblak (Vozila) kot najboljši strelec, Aleksander Franza (ZSSDI) kot najboljši vratar in Mirko Baron (Tolmeč) kot najboljši igralec.
IZIDI
ZSŠDI - VOZILA NOVA GORICA 5:4
po enajstmetrovkah (0:0)
STRELCI ZA ZSŠDI: Krašovec, Reja, Ferluga, Štolfa, Lavrica.
ZSSDI: Franza, Pahor, Calzi, Reja, Krašovec, Švab, Mauri (Lavrica do 15.
min.), Štolfa, Gruden, Blason, Plehan, Strain, Savi, Vremec.
VOZILA: Paravan, Mervič, Šturm, Ivovič, Čopi, Uranič, G. Štekar, Vrtovec, Lesizza, Oblak, A. Štekar, Obidič, Caakovič, Peršič, M. Sardoč, D. Sardoč.
TOLMEČ - SAK	1:0 (0:0)
SAK: Jagodic, Tratar, D. Fera, Buc-hwald, Rasinger, Tolmaier, Thaler, M. Fera, Lausseger, Gabriel, Mak.
TOLMEČ: D Orlando, Cremona, Be-lafatti, Di Giuseto, Minotti, Agostinis, Miscoria, Scarsini, Gaier, Baron, Pas-chini, Degiudici, Radina, Plazzotta, Rupil, Matiz.
FINALE ZA 3. MESTO VOZILA - SAK	3:0 (0:0)
FINALE ZA 1. MESTO KARNIJSKA REPREZENTANCA - ZSŠDI
6:5 po enajstmetrovkah (0:0, 1:1)
STRELEC: Gruden v 10. min. drugega polčasa.
ZSŠDI: Franza, Pahor, Calzi, Reja (Savi), Krašovec, Švab, Laurica, Štolfa, Gruden, Ferluga (Strain), Plehan, Umek, Vremec.
KONČNA LESTVICA: 1. Karnijska reprezentanca; 2. ZSŠDI; 3. Vozila; 4. SAK.
Nogometni turnir v Vitovljah
Zarji prvo mesto
- VESNA	4:2 (1:0)
9ari ELCI: v 29« v 59- in v 75' min- Za‘ v 55. min. Kostnapfel, v 64. min.
^eug°nCand0tti f 1'metrovke' v nu11-
ft^A: Sardi, Gregorič, Tognetti, Sa-88. .L. nda' Ferluga, Jerman, Antonič (v caric?111' Aul:>er), Zagaria (v 76. min. Pis-W'Grgič, Kalc (v 65. min. Zeugna).
NA: Francioli, N. Sedmak, Ridolfo, ttiaif, *Jfk, Rados, F. Candotti, D. Sed-Ravsi- min. Kostnapfel), R. Candotti, SaDllC0'.Naldi,Švab.
žag0f aY‘m »showom« Zagarie si je Zarja Pa firiv, a prestižno zmago nad Vesno ‘'a)cjSaalDi tekmi trofeje princa Turn & fa So “' Čeprav bi po rezultatu sklepali, f^ko, yarJani pregazili Križane, pa ni bilo Prv; p^sna s* ie zmago sama zapravila v ^eklerislc'Ure tekme' ko je predvsem s jhočrie r m ritmom povsem zbegala ne-^“jkrat azovce. Tako je moral Sardi ne-lo''no posredovati po strelih z a?tn0 ane bližine vrat, da je lahko rešil t PPtah e^°: E° teh ’zrecIriih začetnih ‘6>Hp0 j Par je zarjanom uspelo umiriti n v 29. min. celo povesti z Zaga-
rio po lepo speljani Kalčevi akciji. Vesna je udarec občutila in ni več tako odločno napadala, tako da se je prvi polčas končal brez resnejših priložnosti.
V drugem delu so Križani takoj pritisnili, toda igrali so precej nervozno, tako da je bilo potrebno sodnikovo darilce, ko je dosodil izmišljen indirekten strel v kazenskem prostoru, da je lahko Kostnapfel z močnim strelom izenačil. Neodločen rezultat pa je trajal zelo malo, saj so Ba-zovci že v naslednjem napadu ponovno z Zagario povedli. Vesna pa ni vrgla puške v koruzo, saj je še naprej napadala in iztržila 11-metrovko, ki jo je Candotti tudi realiziral. Vse je zgledalo, da bo Zarji trda predla, ko so Bazovci izvedli nekaj dobrih napadov in v 75. min. ponovno povedli z odličnim Zagario. S tem golom je bilo praktično tekme konec, saj so Križani napadali neorganizirano, tako da je uspelo zarjanom obvarovati lastno mrežo. Za končni izid pa je poskrbel Zeugna v 88. min., ki se je pognal na odbito žogo in četrtič premagal nasprotnikovega vratarja.	(BIG)
Na nogometnem turnirju v Zagraju
Juventina izgubila v finalu
JUVENTINA - SAGRADO 3:1 (0:1)
STRELCI: Klanjšček, Tommasi, Fe-don.
JUVENTINA: Molinari (Gergolet), Chizzolini, Travagin, Tommasi, Krpan, Furlan, Klanjšček, Tabaj (Fedon), Presti, Tesolin (Del Negro).
JUVENTINA - PIERIS	0:2	(0:0)
JUVENTINA: Molinari (Gergolet), Fedon, Travagin, Trevisan, Krpan, Tommasi, Furlan, Klanjšček, Tabaj (Cingerli), Presti, Tesolin.
Juventina je na turnirju v Zagraju morala v finalnem srečanju priznati premoč Pierisa, ki ga je v kvalifikacijskem srečanju sicer premagala z 2:0. Povedati pa je treba, da so Standrežci tokrat zaigrali v okrnjeni postavi, tako da trener Grion, ko se je Travagin poškodoval in zapustil igrišče, ni imel igralca za zamenjavo.
Samo srečanje pa ni bilo zanimivo, saj se je pri obeh ekipah poznala do-
kajšnja utrujenost, pri Štandrežcih pa dokajšnja sprememba v postavi.
Ko je v- drugem polčasu že kazalo, da bosta za določitev zmagovalca potrebna še podaljška, je Pieris s pomočjo avtogola prešel v prednost, ki jo je povečal ob izteku polčasa.
Kar zadeva polfinalnega srečanja proti Sagradu, je Juventina v drugem polčasu zaigrala dokaj dobro in brez večjih težav premagala domačo enajsterico. (pr)
Zaključna akademija v Kulturnem domu
Kakih 75 nastopajočih pred polnimi tribunami telovadnice goriškega Kulturnega doma je v soboto zvečer sodelovalo na zaključni akademiji, ki jo je pripravila Domova sekcija za športno gimnastiko in športno ritmično gimnastiko.
Na uspešnem večeru, o katerem bomo še podrobneje poročali, so predstavili dvanajst telovadnih točk.
TRENERSKI KOŠARKARSKI
AKTIV ZSŠDI
vabi na sestanek, ki bo v danes, 13. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: 1. košarkarski tabor (od 15. do 30. 8. 1989); 2. sodelovanje naših trenerjev na tečaju v okviru EP v Zagrebu.
ZSŠDI
obvešča, da bo v jutri, 14. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Primorje na Proseku seja nogometne komisije. Dnevni red: delovanje komisije za sezono 1988/89 in razno.
KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje danes, 13. t. m., na stadionu "1. maj" svoj redni občni zbor. Prvo sklicanje bo ob 20.00, drugo pa ob 20.30. Program je sledeč: izvolitev delovnega predsedstva; predsedniško poročilo; razprava o predsedniškem poročilu; blagajniško poročilo; pozdravi; razno. Vabljeni!
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje redni občni zbor v soboto, 17. t. m., ob 15.30 v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju.
Dnevni red: otvoritev, izvolitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, razprava na poročilo, nagrajevanje in razno.
ODBOJKARSKA KOMISIJA ZSŠDI priredi v soboto, 17. t. m., ob 18. uri v občinski telovadnici v Repnu izpopolnjevalni tečaj za odbojkarske trenerje. Predaval bo znani odbojkarski trener Scal-zotto na temo TEHNIČNA PRIPRAVA MLADIM ODBOJKARJEM.
TPK SIRENA
organizira naslednje JADRALNE TEČAJE: za otroke od 8. do 14. leta - 1. tečaj OPTIMIST od 15. do 26. junija in 2. tečaj OPTIMIST od 24. julija do 4. avgusta; za mladince in odrasle SNIPE-FINN-420-FJ od 3. do 8. julija in VVINDSURF od 17. do 22. julija. Tajništvo je odprto vsako soboto od 14.30 do 17. ure.
JK ČUPA
prireja 4 tečaje na jadralnih deskah za mladince in odrasle. Tečaji bodo tedenski: 12. - 17. 6., 19. - 25. 6. in 27. 6. - 1. 7. ter nedeljski: 18. 6., 26. 6., 2. 7. in 9. 7. Prijave in informacije v tajništvu na društvenem sedežu ob sobotah ali po telefonu na št. 299442 od 14. do 16. ure.
ŠD VESNA
sklicuje v nedeljo, 18. t. m. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu, ob 10. uri. Vabljeni člani in simpatizerji.
Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika, nadzornega odbora, razno in volitve novega odbora.
ŠD BREG
vabi vse člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 15. t. m., v prostorih gledališča F. Prešeren v Boljun-cu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev predsedstva, poročilo predsednika in nadzornega odbora, razprava in razrešnica, izvolitev predsednika in članov upravnega odbora ter razno.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo sestanek glavnega odbora v četrtek, 15. t. m., ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni so tako predstavniki osnovnih šol, kot tudi vrtcev.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
13. junija 1989
Sikhovski skrajneži so obnovili teroristično dejavnost
Mrtvi in ranjeni v včerajšnjem atentatu Bomba eksplodirala na postaji v New Delhiju
V noči na torek trije nori umori pri Reggiu Calabrii
REGGIO CALABRIA — V pokrajini Reggio Calabria so v noči na torek zabeležili tri nove umore, ki nosijo podpis krajevne mafijske organizacije. V kraju Villa San Giovanni so neznanci umorili 20-letnega Pietra Gullaja in pet let starejšega Francesca Zadero. Oba sta se prihajala iz restavracije, ko so neznanci, ki so se skrivali v parkiranem avtomobilu, odprli ogenj. Streljali so menda s pištolo.
Le pol ure po dvojnem umoru je obležal na cesti tudi 24-letni Santo Saraceni, ki je pravkar izstopil iz svojega avtomobila in se je odpravljal domov, v mestno četrt Catona. Nanj so neznanci streljali s puško in s pištolami, karabinjerji pa so ugotovili, da ni imel fant nikoli opravka s pravico in si zato ne znajo razlagati umora, stara znanca policije pa sta bila Pietro Gulla in Francesco Zadera.
Od začetka leta je v pokrajini Reggio Calabria umrlo nasilne smrti 68 oseb. V veliki večini primerov gre za posledice obračunavanj med mafijskimi družinami, ki vodijo svoje umazane posle na strogo krajevni ravni.
NEW DELHI — Sedem mrtvih in dvainpetdeset ranjenih, od katerih so številni v kritičnem stanju, je še začasni obračun včerajšnjega atentata na osrednji železniški postaji indijskega glavnega mesta.
Do eksplozije je prišlo v glavni dvorani postaje, peklenski stroj pa je bil tako močan, da je poškodoval nosilne strukture železniške postaje. V trenutku atentata je bilo na železniški postaji več kot tisoč ljudi, tako da je po eksploziji nastala nepopisna zmeda in panika.
Odgovornost za atentat še ni prevzela nobena teroristična organizacija. Po mnenju preiskovalcev pa je za krvavim atentatom skoraj gotovo kaka skupina sikhovskih skrajnežev, ki hočejo odcepitev Pandžaba od indijske federacije in ustanovitev svobodne države Kalistan.
Indijska policija je že pred dnevi prejela informacijo, da je v New Delhi prispela skupina sikhovskih skrajnežev. Kljub poostreni budnosti in preiskovalnim naporom pa teroristov niso uspeli izslediti.
Na slikah (telefoto APj: razdejanje, mrtvi in madeži krvi na glavni železniški postaji v New Delhiju
ZDA navdušene nad pakistanskim premierom
Osvajalka Benazir
NEW YORK — Pakistanski premier Benazir Buto je pustila neizbrisno sled v ZDA, kjer se je v preteklih dneh mudila na uradnem obisku. Po tem, kar so poročali ameriški dnevniki, je Butova očarala vse svoje slušatelje. Američane je menda prepričala s svojimi govorniškimi sposobnostmi, z močnim značajem in seveda tudi z nepozabnim nasmehom.
Gospa Buto je zablestela predvsem na sedežu ameriškega kongresa, kjer je nagovorila zastopnike ameriškega parlamenta. Njen govor je ganil marsikaterega slušatelja, novinarji pa so skrbno poročali o tem, da si je skrajno konservativni senator Gordon Humphrey otiral solze, Richard Nixon pa je bil dele-
žen še dodatnega sprejema pri Butovi v veži hotela Waldorf Towers.
Ameriški novinarji so zapisali, da je Butova izredno inteligentna in lepa ženska, kot da gre za čudo, ker je vse to obeneme. Pri tem pa je seveda še najbolj pomembno to, da je gospa Buto dosegla vse, kar si je želela. Američani so ugodili njenim prošnjam in ji bodo zato nudili gospodarsko in vojaško pomoč v vrednosti 600 milijonov dolarjev za leto 1990.
Ostaja seveda odprto vprašanje atomske bombe, ki naj bi jo sestavljali v Islamabadu. Ameriška pomoč bi lahko pomenila, da te bombe ne bodo gradili, Pakistanci pa so na vprašanja novinarjev odgovarjali z »no comment«.
Sto let pice margherite
V Neaplju so praznovali 100-letnico pice margherite z impozantnem mestnim


Tragični zaključek poročnega sprevoda
V Turčiji sta trčila dva minibusa. Na enem je bilo nič koliko svatov. Dvajset oseb je umrlo, 27 pa jih je bilo ranjenih	(Telefoto AP)
Francoski pravnik Maurice Duverger med vojno podpiral generala Petaina
RIM Maurice Duverger, kandidat KPI na evropskih volitvah, se je znašel v žarišču ostre polemike. Med nekim intervjujem je namreč izjavil, da »Almirante predstavlja italijanskega zapeljivca, nekoliko utrujenega, a s šarmom.« Glasnik tajništva PSI Ugo Intini je ob tem navedel, da so pred leti v Franciji obširno pisali, kako je general Petain omrežil Duvergerja.
Obnavljata se torej razprava in polemika o odnosih, ki jih je imel francoski pravnik Duverger s kvizlinškim režimom generala Petaina. V Parizu je prvi načel to vprašanje tednik Actuel. Primer je končal na sodišču, kjer so tednik obsodili zaradi grobega izrazoslovja, a niso ovrgli trditev o Duvergerjevih simpatijah do režima v Vichyju.
Pred dnevi je neka italijanska revija ponatisnila sporni članek, ki ga je Duverger napisal leta 1941 na francoski Reviji za javno pravo z naslovom »Položaj funkcionarjev po revoluciji leta 1940«. Da se ne bi omejevali le na mnenja
drugih, bomo navedli nekaj najbolj zgovornih stavkov iz Duvergerjeve razprave.
»Prave politične revolucije ni, brez vzporedne upravne revolucije,« je zapisal Duverger. Kasneje ugotovimo, da se »upravna revolucija« nanaša na ukrepe, ki jih je Petainov režim sprejel do »naturaliziranih« Francozov (tujci, ki so prejeli francosko državljanstvo) in do Židov. P° Duvergerjevih besedah vsi ukrepi, ki so jih v Vichyju sprejeli v javni upravij odražajo novo narodno politiko. Prav zato so »Židje in naturah' zirani Francozi neprimerni« za javno upravo. Ža Duvergerja so ukrepi proti Židom »strožji in širši«, »ker so Židje politično nevarnejši od naturaliziranih Francozov.« Ukrepe proti Židom pa le treba z javne uprave razširiti tudi na zasebni dejavnosti, ki imajo vpliv na družbo (tisk, fihal1 gledališča, radio, bančništvo, industrija, trgov1' na, obrt itd.).
Duverger je torej leta 1941 teoretiziral, kak^ morajo v Vichyju odstraniti vse »nezanesljiv6"'
Kolumbija glavni dobavitelj kokaina
RIM — Italija je prva na lestvici evropskih držav po količini zaplenjenega kokaina v letu 1988: pri nas so zaplenili 612 kg kokaina, kar je za 91 odst. več kot v letu 1987. Na drugem mestu, vendar z velikim zaostankom, je Španija. Po kontroli, ki jo je izvedla italijanska policija, so ugotovili tudi od kod prihaja mamilo v Italijo. Podatki, ki sledijo, zadevajo približno 3 četrtine vsega kokaina, ki prihaja v Italijo. Največ droge torej prihaja iz Kolumbije: policija je v letu 1988 zaplenila obilnih 285 kg kokaina, ki brez dvoma prihaja iz te latinskoameriške države. Sledi ji Venezuela s približno 90 kg, za njo pa so na seznamu še Brazilija, Peru, Argentina, ZDA, Zvezna republika Nemčija, Španija, Ekvador, Nizozemska, Panama, Čile, Kostarika, na zadnjem mestu pa je, presenetljivo, Bolivija, od koder so zaplenili bornih 269 gramov kokaina.
Ugotavljajo, da razpečevalci iz Kolumbije in Peruja skrbijo sami za razpečevanje droge v Italiji, medtem ko se njihovi kolegi iz drugih držav poslužujejo kurirjev iz drugih držav. Iz Venezuele, Brazilije in Argentine pa prihajajo kadri te prav posebne in dobičkonosne dejavnosti.
V prvih 3 mesecih letošnjega leta so že zaplenili 226 kg heroina in 114 kg kokaina (lani 576 kg, oz. 612 kg). Omeniti je treba tudi hašiš, ki so ga v prvih 3 mesecih zaplenili za 3,75 tone, lani pa v vsem letu nekaj nad 11 ton.
Jaser Arafat prispel v Kairo
Medtem ko se egiptovski zunanji minister Butros Gali mudi v Izraelu, kjer se je včeraj sestal s palestinskimi predstavniki, je včeraj v Kairo prispel Jaser Arafat, ki je predsedniku Mubaraku že pojasnil stališča PLO do zadnjih Šamirjevih predlogov	(Telefoto AP)
Kraljici pokerja nočeta izdati svojega imena
LONDON — Jenny in Diane, članici britanske vsedr-avne reprezentance v ... pokerju, sta bili na zadnjih tur irjih zelo uspešni tako za zeleno mizo kot tudi v prizad ' anjih, da bi njihovi imeni ostali tajnost.
»Imava pač družino, otroke v šoli,« je rekla .enarjem, ki ga na turnirjih priigrava, pa plačujeva dok Irage zasebne šole za najine otroke. Ne bi hoteli, da tajino dejavnost zvedo profesorji. Kljub temu, pa ne ipustila udeležbo na teh turnirjih za nič na svetu.« ^ Zato sta Jenny in njena prijateljica Diane, ki stjJ _ urnirju z ameriškem mestu Omahi, v zvezni državi N aski, dobili približno 50 milijonov lir. trdno odločeni, . krivnost okoli svojih imen ohranita. Sicer pa obe ‘9r v iživata velik ugled v svetu profesionalnih hazarde J ^ ivetovni prvak v pokerju, Američan Phil Hellmeuth, _ [a dami porazili na zadnjem turnirju, je izjavil, da J 9 0 loko spoštuje in da se bo spet srečal z njima za e. nizo na turnirju v Teksasu, kjer bo končna nagrada p jala 140 milijonov lir.	. nnzorni'
Naši domači hazarderji morajo biti torej še kar p ^ :e jih po večerji pri prijateljih domača mati po eeic lartijo kart: najbrž ni Jenny ali Diane, vendar pa jozornosti ne bo odveč.	____