original scientific article	DOI 10.19233/ASHS.2016.47
received: 2015-10-01
TIPOLOGIJA SAMOSTALNIKOV MOŠKEGA SPOLA V SREDNJESAVINJSKEM NAREČJU
Tjaša JAKOP
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana e-mail: jakop@zrc-sazu.si
IZVLEČEK
Krajevni govor Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas - SLA, točka št. 324) spada v srednjesavinjsko narečje štajerske narečne skupine. Zaradi lege kraja ob glavni prometnici Celje-Ljubljana se govor hitro spreminja, zato prihaja do raznih nepredvidljivih dvojnic za istovrstne jezikovne pojave. V članku je predstavljeno narečno oblikoslovje samostalnikov moškega spola v tem srednjesavinjskem govoru, primerjalno s knjižnim jezikom in nekaterimi drugimi štajerskimi govori. Tipologija samostalniških oblik je prikazana s tabelami spregatev glede na sklanjatveni vzorec.
Ključne besede: narečno oblikoslovje, samostalniška beseda, samostalniki moškega spola, srednjesavinjsko
narečje
TIPOLOGIA DEI SOSTANTIVI MASCOLINI NEL DIALETTO DELLA VALLE DEL SAVINJA CENTRALE
SINTESI
Il dialetto locale di Ložnica pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas - SLA [Atlante linguistico sloveno]) fa parte del dialetto sloveno della Valle della Savinja (gruppo dialettale della Stiria). A causa della posizione del luogo lungo la strada principale che conduce da Celje a Ljubljana, questo dialetto cambia rapidamente, sviluppando forme duplici per fenomeni linguistici dello stesso tipo. L'articolo presenta la morfologia dialettale dei sostantivi maschili nel dialetto della Valle della Savinja, confrontandola con la lingua standard e alcuni altri dialetti della Stiria. La tipologia delle forme del sostantivo e indicata nelle tabelle di coniugazione in base al modello di declinazione.
Parole chiave: morfologia dialettale, sostantivo, sostantivi maschili, dialetto sloveno della Valle
della Savinja centrale
UVOD
Srednjesavinjski govori so na splošno malo raziskani in o njih ni na razpolago prav veliko literature (prim. Logar, 1968; Zorko, 1999). Tudi v Logarjevih Slovenskih narečjih (1993) ali v Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA, 1981) srednjesavinjsko narečje ni zastopano oz. posebej predstavljeno. Ložniški govor je prvi opisal Viljem Kralj v svoji diplomski nalogi iz leta 1961 in ga naslednje leto zapisal še po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA).1 Primerjava njegovih zapisov z najnovejšimi (Jakop od 2001 dalje) kaže na precejšen razvoj govora v naglasnih paradigmah, kvantitetnih razmerjih in samoglasniških kvalitetah ter v kratkem vo-kalizmu: kratki naglašeni i se je v preteklosti reduciral v a; ostanke najdemo še v nekaterih besedah (npr. 'nač) in v Kraljevem zapisu iz 1962 ('maš, 'nat, 'tac), zaradi težnje po podaljševanju kratkih naglašenih samoglasnikov pa se danes spet vzpostavlja (po analogiji na večino oblik) nereduciran samoglasnik - 'miš 'miši, 'nit 'niti, 'tič 'tiča.2
Srednjesavinjsko narečje je v narečjeslovni literaturi na podlagi glasoslovnih značilnosti opredeljeno kot izrazito gorenjsko-štajersko prehodno narečje, na drugih jezikovnih ravninah pa večjih raziskav pred avtoričinim delom (Jakop, 2001 in 2003) ni bilo. Kot vsi štajerski govori je izgubil tonemsko nasprotje. Kvantitetno nasprotje se zaenkrat še ohranja: samoglasniki so torej dolgi ali kratki (dolgi so lahko le naglašeni, kratki pa naglašeni ali nenaglašeni), vendar je zaradi daljšanja kratkih naglašenih samoglasnikov v zadnjem ali edinem besednem zlogu ('kuo:š) in krajšanja dolgih ('miza) opaziti težnjo po odpravi relevantnosti dolžine.
Na glasoslovni ravnini tako ložniški govor (kot celotno srednjesavinjsko narečje) ohranja značaj prehodnega narečja, kar dokazujejo naslednje ugotovljene značilnosti: krajšanje vogelnih dolgih samoglasnikov i in u, ki se je iz zgornjesavinjskih govorov prek Vranskega razširilo tudi v ložniški govor ('xiša, 'luža); a-jevska refleksacija dolgega polglasnika ('ma:ša, toda 'va:s/'ve:s) in e-jevska refleksacija kratkega naglašenega polglasnika ('pie:s); sovpad dolgih e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov v (zelo) ozka monoftonga e:/e: oz. o:/ o:,3 toda diftonga ie: in uo: za umično naglašena e in
0	('sie:stra, 'kuo:sa);4 umik kratkega končnega naglasa v večzložnicah ('uo:trpk/'vatrpk) in ohranitev dolgega (zla'tö:) ipd.
Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov je mo-noftongično-diftongičen in vsebuje 7 fonemov (i:, e:/ e:, ie:, a:/ä:, uo:, ö:/o:, u:). Soglasniški sistem je nastal po posameznih posebnih razvojih: / je otrdel v srednji
1	('pö:le); n je za samoglasniki izgubil nazalnost in se
zlil z etimološkim j (s'vija), ob soglasniku pa je lahko tudi otrdel v n ('lukna); skupini čre-, žre- sta večinoma ohranjeni (č're:šja, ž'rebu); skupina šč se je asimilirala v š (k'le:še).
Analiza oblikoslovne ravnine govora je v članku obdelana po metodologiji, izoblikovani pri obravnavi narečnega oblikoslovja v disertacijah zadnjih 25 let in temelječi na sodobni obravnavi oblikoslovja in oblikoglasja slovenskega knjižnega jezika. Vsi vzorci so ponazorjeni z obsežnim besednim narečnim gradivom. Dodani so še odlomki iz besedil, ki so rezultat pogovorov avtorice članka s številnimi informatorji. Zbiranje gradiva je potekalo najbolj intenzivno v letih 1999-2001, in sicer z metodo snemanja prostogovorečih pripovedi starejših informatorjev (rojenih od leta 1915 do 1949) in z metodo terenske ankete (gramatični del vprašalnice za SLA) pri informatorjih vseh treh generacij (rojenih od leta 1922 do 1990).
Obstoječi vzorec je nadgrajen s sociolingvističnimi komentarji: opombe pod črto opozarjajo na (ne)živost določenih oblik, generacijsko in/ali pogostnostno rabo obstoječih dvojnic ter njihovo rabo v primerjanih srednjesavinjskih govorih (za Vransko (Bergant, 2000), Preserje (Grmadnik, 1975), Prebold (Fišer, 1988) in Polzela (Korun, 1968)) in v zgornjesavinjskih govorih Zadrečke doline (Weiss, 1990 in 1998). Kot primerjalno gradivo sta mi služila še celjski pogovorni jezik (informatorji rojeni od leta 1965 do 1975) in govor Šentvida pri Grobelnem (srednještajersko narečje).5
Namen članka je torej osvetliti tiste posebne oblike, ki ločijo govor od drugih (štajerskih) narečij in od knjižnega jezika. Oblikoslovne značilnosti govora se večinoma skladajo s knjižnim jezikom; razlike so predvsem v posameznih sklonskih morfemih oz. končnicah, največ zaradi raznih jezikovnih analogij in poenostavitev.
SKLANJATVE SAMOSTALNIKOV MOŠKEGA SPOLA Prva moška sklanjatev
V prvo moško sklanjatev se poleg samostalnikov, ki imajo v I ed. končnico -0, v R ed. pa -a ali -a, uvrščajo tudi samostalniki z narečno imenovalniško končnico -u (< al) tipa 'pie:ku 'pekel', 'kuo:tu 'kotel' ter imena za moški spol z imenovalniškimi končnicami -a ('Mixa, 'Tö:na), -o (S'ta:yko, 'Viyko) in -e ('J0:že). Ti samostalniki v odvisnih sklonih svojo osnovo podaljšujejo s -t (npr. R ed. 'J0:žeta, 'Mixata, 'Viykota).
Samostalniki moškega spola v ednini ločijo podspol živosti, ki se kaže v enakosti tožilnika z rodilnikom (živo) proti enakosti tožilnika z imenovalnikom (neživo), npr.
1	V Benedik (1999).
2	Kralj (1961) ima npr. zapisanih tudi še nekaj starejših oblik za O ed. ženskega spola (s kost'jö:j, s karv'jö:j, z nočjo:}), ki se danes ne uporabljajo več.
3	To je sicer značilno za gorenjsko narečje.
4	Enako kot v zgornejsavinjskem in posavskem narečju.
5	Gradivo za Šentvid pri Grobelnem sem zbirala po vprašalnici za SLA v letih 2002-2003 (informatorka Milka Senica, 1923-2012).
'^dn 'kuo:ja (T ed.) : '^idn 'kuo:tu (T ed.). Kategorija živosti se je prenesla tudi na predmete: g're:m u 'Tuša ('ime trgovine' v T ed.), sn 'pie:lu 'Se:ata ('ime oz. znamka avtomobila' v T ed.) in v pogovoru z otrokom: Boš je:du s'la:doleda? Boš 'sö:ka 'piu? P3r'nie:s k!luča. Ob'riš si 'nö:sa.
V	M ed. se poleg ničte končnice pojavi tudi obrazilo -u (predvsem v primeru živih bitij ali v težko izgovor-ljivih soglasniških sklopih): p3r u'če:t, na b'rie:k, p3r g'ruo:p, psr 'kuo:tl, psr tre'bux, u 'psrvim raz're:t, na 'unim 'kuo:nc; psr b'ra:tu, par člo've:ku, par 'sinu, par an'sa:mblu, po 'ka:mnu.
V	O ed. je končnica -am6 izpodrinila končnico -om/--em. Preglasa za funkcijsko mehkimi soglasniki j (< i, n), l (< /) ter c, č, ž in š govor ne pozna; samostalniki moškega spola imajo v teh sklonih končnico -am tako za mehkimi kot trdimi soglasniki (z b'ra:tam, z o'če:tam, s 'sinam, z 'vö:izam; s 'kuo:jam, s x'me:lam/s x'mie:lam, s st'ricam, s k'lučam, z 'nuo:žam).^ Končnica -am je lahko tudi reducirana v -gm: is 'kuo:jgm. O ed. se (praviloma) ne nadomešča z M ed., vendar se uporabljajo tudi oblike kot z b'ra:tu, s 'kuo:ju, s st'ricu. Predlog siz variira z daljšo obliko isiiz, ki pa je redkejša.8
Večina samostalnikov ima v R mn. nenaglašeno končnico -u (< -ov) - b'ra:tu, do'xö:tku, go'lö:bu, k'me:tu, 'kuo:tlu, o'če:tu, 'piskru, š'ka:fu, raz're:du, 'sinu, 'zuo:bu. Včasih se ta končnica tudi delno reducira (npr. Ložn'ča:no, narko'ma:no, penzjo'nisto).
V	D/O dv. in mn. imamo končnico -im (b'ra:tim/z b'ra:tim, 'kuo:jimlis 'kuo:jim); tu gre najverjetneje za analogično izravnavanje, saj -i sledi osnovi v I, D, M in sedaj še v O; podpira pa jo tudi pridevniška končnica -im ('le:pim). V D mn. se lahko poleg končnice -im ('kuo:jim) pojavi tudi končnica -am Ckuo:igm),'9 vendar v besedilih najdemo en sam primer: Si že 'da:u 'kuo:igm 'i:st?
Dvojinske oblike se razen v I in T, kjer imamo končnico -a, ne razlikujejo od množinskih. Vsi ostali skloni so prevzeli množinske oblike.
Samostalnike moškega spola sklanjajo večinoma po nepremičnem naglasnem tipu, precej dobro je ohranjen tudi premični naglasni tip, malo slabše pa mešani na-glasni tip.
Nepremični naglasni tip
	ednina	dvojina	množina
I	x'ra:st	x'ra:sta	x'ra:sti
R	x'ra:sta	x'ra:stu	x'ra:stu
D	x'ra:stu	x'ra:stim	x'ra:stim
T	x'ra:st'0	x'ra:sta	x'ra:ste
M	par x'ra:stu	par x'ra:stix	par x'ra:stix
O	s x'ra:stam	s x'ra:stim	s x'ra:stim
Tako se sklanja še velika večina samostalnikov moškega spola: b'rgt, b'ritof, 'ca:jt, 'čo:un, ču'da:k, 'die:t 'ded', 'firtux, go'lö:p, g'rgx, g're-.x, g'ruo:p, 'ke-.dn 'teden', k!luč, k!me:t, ko'va:č, k'riš, k'ru:x, k'ruo:p, 'kuo:nc, 'krö:k, 'list, 'lö:j 'goveja mast', me'zinc, m'la:j, 'nö:s, 'nuo:xt, 'pa:s, 'pa:uc, 'pö:dn 'tla', 'po:pl'pie:p,11 'parst, 'po:ux, 'pust, 'puo:st, 're:p, 'sin, s'me:x, 'sö:t 'sod', st'ric, st'ro:j, š'kuof, ve'či:r, 'vo:uk, 'vart, 'za:jc, z'vuon, 'že:nin.
Samostalniki, ki se po izgovoru končujejo na -u < -l, -u < -v, imajo v stranskih sklonih -l- oz. -v- ('kuo:tu 'kuo:tla; 'čaru 'čarva). Tako se sklanjajo še: 'cigu, č'maru, fi'žo:u, x'me:u, 'o:su, par'ja:tu, 'vggul'vuo:gu,1^ z'rebul ž'rie:bu; ro'ka:u.
Pri nepremičnem naglasnem tipu na osnovi je lahko naglašen samoglasnik v edinem zlogu (b'rgt, 'vari) ali katerem koli zlogu v večzložni besedi (b'ritof ko'va:č, par'ja:tu).
V govoru nepremični naglasni tip prevladuje, saj so vanj prešli tudi samostalniki, ki se v knjižnem jeziku sklanjajo po drugih naglasnih tipih, npr.:
- iz mešanega naglasnega tipa sin sinu sinovi, ker govor ne pozna naglašene u-jevske končnice v R ed.13 (posplošil se je nenaglašeni -a - 'la:s 'la:sa) in podaljševanja osnov z -ov- v dv. in mn. (g'ra:di, 'mo:sti, 'no:si, 'vo:jzi 'vozovi'),14 neznana pa je tudi množinska nagla-šena končnica -je15 tipa lasje, govori se le nenaglašena končnica -i - 'la:si, 'zuo:bil'zo:bi (po analogiji z ostalimi samostalniki, npr. go'lö:bi).16 Primer:
6	Končnica -am v O ed. m. sp. je znana v gorenjščini in v nekaterih drugih štajerskih narečjih.
7	Primer iz besedila: s tasta're:jšim 'sinam, z 'lo:jtrskim 'vö:jzam. Orodnik samostalnikov moškega spola ednine ima tudi v srednještajerskem narečju značilno končnico -am (z b'rä:tam, s 'kuo:jam, s 'si:nam), medtem ko se je v celjskem govoru posplošila končnica -om (z b'ra:tom, s 'kuo:jom, z v'la:kom, z 'vo:jzom).
8	Za Vransko in Polzelo je značilna oblika /s//z, medtem ko imata Prebold in Preserje obliko s/z.
9	V govoru Vranskega se v O mn. o-jevske sklanjatve poleg končnice -i(m) - /z b'ra:ti(m) pogosteje rabi končnica -am, v D mn. pa poznajo samo -am - b'ra:tam, 'kuo:jam. V srednještajerskem narečju se je v D in O dv. in mn. samostalnikov moškega, ženskega in srednjega spola posplošila končnica -am (b'rä:tam, 'se:stram, te'le:tam; z b'rä:tam, z be'se:idam, s te'le:tam). Tudi v celjskem pogovornem jeziku se je pri samostalnikih ženskega spola v D in O dv. in mn. posplošila končnica -am ('s(i)e:stram; z be'se:dam, z 'r(u)o:kam, z 'n(u)o:gam), pri samostalnikih moškega spola imajo v D dv. in mn. končnico -om (b'ra:tom), v O dv. in mn. pa končnico -i (z b'ra:ti).
10	Samostalniki moškega spola ločijo v T ed. podspol živosti: npr. 'vidn ko'va:ča : 'vidn x'ra:st.
11	Pogosteje se uporablja različica 'pö:p, med mladimi pa je pogostejši leksem 'fa:nt.
12	Na Vranskem obstaja tudi različica z naglasom na zadnjem zlogu: vu'ga:u.
13	Možna pa je končnica -ä (gl. Mešan/ naglasni t/p na str. 651).
14	Vransko: si'novi.
15	Ohranjena je le pri množinskem samostalniku lu'de: 'ljudje' (gl. Premene končn/c na str. 652).
16	Vransko: I mn. b'ra:ti, gu'lö:bi; M mn. pu zu'be:x, pu la'se-.x; Preserje: na za'be:x, na la'se-.x.
	ednina	dvojina	množina
I	'sin	'sina	'sini
R	'sina	'sinu	'sinu
D	'sinu	'sinim	'sinim
T	'sina	'sina	'sine
M	par 'sinu	par 'sinix	par 'sinix
O	s 'sinam	s 'sinim	s 'sinim
Tako še: 'mö:s 'mö:za.
Neživi samostalniki imajo v M ed. ničto končnico:
Sem se uvrščajo tudi moška (večinoma osebna) imena iz druge moške sklanjatve, ki se končujejo na -a, -o ali -e in v odvisnih sklonih osnovo podaljšujejo s -t-. Primer:
	ednina	dvojina	množina
I	'Ja:ka	'Ja:kata	'Ja:kati
R	'Ja:kata	'Ja:katu	'Ja:katu
D	'Ja:katu	'Ja:katim	'Ja:katim
T	'Ja:kata	'Ja:kata	'Ja:kate
M	par 'Ja:katu	par 'Ja:katix	par 'Ja:katix
O	z 'Ja:katam	z 'Ja:katim	z 'Ja:katim
	ednina	dvojina	množina
I	'la:s	'la:sa	'la:si
R	'la:sa'7	'la:su	'la:s(u)
D	'la:su	'la:sim	'la:sim
T	'la:s	'la:sa	'la:se
M	po 'la:s	po 'la:six	po 'la:six1
O	z 'la:sam	z 'la:sim	z 'la:sim
Tako še: g'nö:j g'nuojja,1^ g'ra:t g'ra:da, 'le:t 'le:da, 'lö:j 'lö:ja, 'me:t 'me:da,^° 'mö:st 'mö:sta, 'nö:s 'nö:sa,21 'nuo:š 'nuo:ža, p'ra:x p'ra:xa, u'ra:t u'ra:ta, 'vo:jsl've:js 'voz' 'vo:jza, 'zö:p 'zuo:ba.
- iz končniškega naglasnega tipa dež dežja in čeber čebra zaradi umika naglasa z vsake končne kračine in posplošitve osnove (čie:b3r 'čie:bra):
	ednina
I	čie:bar/'čie:bar
R	'čie:bra
D	'čie:bru
T	'čie:bar
M	par 'čie:bru
O	s 'čie:bram
dvojina
'čie:bra 'čie:bru 'čie:brim 'čie:bra par 'čie:brix s'čie:brim
množina
'čie:bri 'čie:bru 'čie:brim 'čie:bre par 'čie:brix s 'čie:brim
Tako še: 'Luka 'Lukata, Ma'ti:ja Ma'ti:jata, 'Mixa 'Mi:xata; B'ra:yko B'ra:ykota, 'Da:rko 'Da:rkota, 'Ja:yko 'Ja:ykota, 'Ma:rko 'Ma:rkota, 'Mi:rko 'Mi:rkota, 'Silvo 'Silvota, S'ta:yko S'ta:ykota, 'Viyko 'Viykota; 'Lo:jze 'Lo:jzeta, 'Jö:že 'Jö:žeta.
Premični naglasni tip
Govor pozna samo premični naglas na osnovi tipa medved medveda (torej v vseh številih), ne pa grdb groba grobovi (gl. Nepremični naglasni tip). Primer:
	ednina	dvojina	množina
I	'je:zik	je'zika	je'ziki
R	je'zika	je'ziku	je'ziku
D	je'ziku	je'zikim	je'zikim
T	'je:zik	je'zika	je'zike
M	par je'zik(u)	par je'zikix	par je'zikix
O	z je'zikam	z je'zikim	z je'zikim
Tako še: 'die:šl'de:š 'die:ža,^^ 'pie:ku 'pie:kla, s'tie:b3rl s'tie:bar s'tie:bra.
Tako se sklanjajo tudi maskulinizirani samostalniki srednjega spola: 'čie:l, g'ne:st 'gnezdo', 'g3rl 'grlo', kHadul k'la:du 'kladivo', 'le:t, 'me:st, 'uo:knl'vokn, po'le:n, sto'pa:l, 'sie:dl 'sedlo', 'šil, t'rupl, ž'rie:l.
Tako se sklanjajo še: 'buo:žič bo'žiča, č'lo:uk člo've:ka, 'da:n d'ne'.va, 'je:čmen ječ'me:na, 'je:len je'le:na, 'kuo:sti 'kostanj' kos'ta:ja, 'kuo:žux ko'žuxa, 'me:dvet med've:da, 'o:rex o're:xa, pe'tie:ln pete'lina, 'puo:tokpo'tö:ka, p'ra:men pra'me:na, p'ro:stor pros'tö:ra, 'ra:zret raz're:da, 'so:set so'se:da, š'tie:pix šte'pixa 'vodnjak', t're:bux tre'buxa itd.
Sem se uvrščajo tudi moška (večinoma osebna) imena iz druge moške sklanjatve, ki se končujejo na -e in v odvisnih sklonih osnovo podaljšujejo s -t-: 'uo:čel'vače o'če:ta,^^ Za'gö:de Zago'de:ta.
Sem so prešli po umiku naglasa s končnega kratkega zloga tudi samostalniki, ki so bili v nepremičnem nagla-snem tipu. Primer:
17	Vransko ohranja mešani naglasni tip: R ed. la'su.
18	Slišati je tudi po la'se:x (predvsem pri starejši generaciji).
19	Vransko ima tu mešani naglas: g'nö:jgnuja:.
20	Starejša beseda za 'med' je s'tart, ki se sklanja po 2. ženski sklanjatvi, a je mlajši govorci ne uporabljajo več.
21	Vransko ohranja mešani naglasni tip: R ed. nu'su.
22	Samostalnik 'die:š v odvisnih sklonih ne podaljšuje osnove.
23	Za 'očeta' imamo veliko leksemov: 'o:tel'uo:tel'vatel'fotrl'ä:tel'ö:ti. V govoru Vranskega ima množinska oblika še različico z -je (u'če:tje).
I
R D T M O
ednina
'uo:trok/'vatrok24 ot'ruo:ka ot'ruo:ku ot'ruo:ka par ot'ruo:k(u) z ot'ruo:kam
dvojina
ot'ruo:ka ot'rö:k ot'ruo:kim ot'ruo:ka par ot'ruo:kix z ot'ruo:kim
množina
ot'ruo:c ot'rö:k ot'ruo:kim ot'ruo:ke par ot'ruo:kix z ot'ruo:kim
Tako še: 'sBršen s3r'še:na, 'cBgan/'cegan ce'gama,^5 'kgzuc/'kuojzuc ko'zo:uca, puo:(t)platpo(t)p'la:ta,^6 s'tudanc stu'de:nca itd.
Izjema je samostalnikpe'linpe'lina, ki je po premiku naglasa v osnovi (po naglasni analogiji) prešel v nepremični naglasni tip.
Mešani naglasni tip
Mešani naglasni tip je redek, saj pogosto prehaja v nepremičnega. Kljub temu se nekaj enozložnih samostalnikov z izhodiščnim dolgim samoglasnikom v I ed. in končnico -a v R ed. še sklanja po mešanem naglasnem tipu. Primer:
I
R D T M O
ednina
s'ne:k sne'ga: s'ne:gu s'ne:k po s'ne:gu27 s s'ne:gam
Sklanjatev s korenom pes-Ips-:
I
R D T M O
ednina
'pie:s p'sa:/'pie:sa28 p'su/'pie:su p'sa:/'pie:sa par p'su s p'sa:m
dvojina
p'sa: p'so:u 'pie:sim p'sa: par p'six/'pie:six s 'pie:sim
množina
'pie:si/p'si p'so:u/'pie:su 'psim/'pie:sim p'se:/'pie:se par 'pie:six s 'pie:sim
Tako še: 'bö:k/'bö:x bo'ga:, 'do:uk dou'ga:, 'le:s le'sa:, s've:t sve'ta:. Ostali samostalniki pa se sklanjajo po nepremičnem naglasnem tipu.
Končniški naglasni tip
Samostalniki, ki se v knjižnem jeziku sklanjajo po končniškem naglasnem tipu, se v govoru uvrščajo v nepremični naglasni tip na osnovi (gl. Nepremični naglasni tip). Izjema je le samostalnik 'pie:sI'pe:s, ki ima zaradi nezložne osnove v odvisnih sklonih lahko končniški naglas 'pie:sp'sa:, vendar se v govoru pojavlja tudi nepremično naglaševanje na osnovi s posplošitvijo imenovalniške oblike v vse sklone.
Druga moška sklanjatev
Druge moške sklanjatve v govoru ni, saj se samostalniki, ki zaznamujejo moške osebe in imajo v imenovalniku končnico -a (Ma'ti:ja), ne sklanjajo po ženski a-jevski sklanjatvi. Vsi ti samostalniki osnovo podaljšujejo s -t- in se uvrščajo v prvo moško sklanjatev (gl. Nepremični naglasni tip).
Tretja moška sklanjatev
Tudi te sklanjatve govor ne pozna, saj se noben samostalnik ne sklanja z ničto končnico v vseh sklonih. Rabljene kratice (npr. BMV, SIP,29 KIL30) se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (SIP-a SIP-u pri SIP-u s SIP-om).
Četrta moška sklanjatev
Posamostaljeni pridevniki moškega spola so: 'muo:ški 'muo:škiga, se'zö:nski 'sezonski delavci - obiralci hmelja' se'zö:nskiga, ta g'la:un(i) ta g'la:un(i)ga, te m'lgt 'zet' te m'lgdga, ta 'narbolš(i) ta 'narbol(i)šga, te/ta p'ra:u te/ta p'ra:uga, te s'tgr 'oče' te s'tgrga itd.
Premene v sklanjatvah samostalnikov moškega spola Premene osnov
Samostalniki, ki se po izgovoru končujejo na -u < -l, -u < -v, imajo pred samoglasnikom -l- oz. -v- ('cigu 'cigla, č'm3ru č'm3rla, fi'žo:u fi'zö:la, x'me:u x'mie:la, 'kuo:tu 'kuo:tla, 'vgguI'vuo:gu 'vuo:gla; 'čsru 'čsrva, ro'ka:u ro'ka:va).
Pojavljajo se kolikostne in kakovostne premene naglašenega samoglasnika v zadnjem ali edinem besednem zlogu (npr. g - a:, e: - ie:/e:, e: - ie:, ö: - uo:): b'rgt b'ra:ta, b're:k b'rie:ga, 'ggt 'ga:da, g'lgšIg'la:š g'la:ža 'ko-
24	V govoru Vranskega je imenovalniška oblika ut'ruo:k in se samostalnik sklanja po nepremičnem tipu.
25	Primer: 'La:že ko 'c3gan.
26	V govoru Vranskega ima samostalnik naglas na končnem zlogu (putp'la:t).
27	Pri starejši generaciji slišimo tudi še obliko brez izglasnega -u (po s'ne:k).
28	Samostalnik pes se na Vranskem sklanja le po končniški sklanjatvi: p3sIpe:s p'sa p'su, medtem ko je za celjski govor značilno nepremično naglaševanje na osnovi.
29	SIP - 'Strojnopredelovalna industrija'
30	KIL - 'Keramična industrija Liboje'
zarec', g'nö:j g'nuoija, g'rax g'ra:xa, x'me:u x'mie:la/x'me:la 'hmelj', kme:t k'mie:ta (I mn. k'me:ti), m'ras m'ra:za, p'lac p'la:ca. Primerov s tovrstno premeno je v govoru precej manj kot v knjižnem jeziku; naslednji samostalniki tako premene ne doživijo: 'bik 'bika, k'rux k'ruxa, 'ma:x 'ma:xa, 'kup 'kupa itd.
Besede s polglasnikom (ki se je v glavnem vokaliziral v e) v zadnjem ali edinem besednem zlogu tega v odvisnih sklonih izgubijo, npr.: 'bö:ter 'bö:tra, ce'tartek če't3rtka, 'gö:bed'gö:pc 'gö:pca, 'xsrbet 'xsrpta, 'ka:men 'ka:mna, 'lupček 'lupčka, o'lupek o'lupka, 'pe:sek 'pe:ska, 'pe:tek 'pe:tka, te'ličekte'lička; kot polglasnik (ali kot a) se izgovarja le pred r (a:jm3r, 'cukar, 'fa:jmuštar, 'lustar, 'piskar, 've:tar). Nekateri samostalniki (predvsem tisti na -vec, -lec) ta polglasnik izgubijo že v I ed.: brat'ra:nc, x'la:pc, ig'ra:uc, ka'za:uc, 'ke:dn, 'kuo:nc, 'kuo:sc; laz'niuc, mer'ja:sc, 'me:s«c,31 me'zinc, 'pa:jk, 'pa:uc, 'tuo:rk, 'tujc, 'za:jc, z'vo:nc, 'že:gn.
Podaljšanje osnove od R ed. dalje:
Z -j- se podaljšujejo pretežno večzložni samostalniki, ki se jim osnova v I ed. končuje z z -r- - ko gospo'da:r gospo'da:rja še: Öe'bular, fri'ze:r, xek'tä:r, inži'ne:r, 'ko:xar 'kuhalnik', 'dö:xtar, krom'pi:r, 'kušar 'kuščar', me'xur, 'me:žnar, oku'pä:tor, pas'ti:r, š'ta:yger, 'tišler 'mizar', zi'da:r, žan'da:r/žen'da:r itd. Čeprav je -/' v izglasju (in pred soglasniki) otrdel v -l (npr. k'ra:l), se od R ed. dalje spet izgovarja (npr. k'ra:lja).
Daljšanje osnove z -j- poznajo tudi samostalniki, ki se v imenovalniku končujejo na samoglasnik -i. Večinoma so to lastna imena (F'ra:nci F'ra:ncija, 'Jö:zi 'Jö:zija, 'Rudi 'Rudija, 'Vili 'Vilija), izjemoma pa tudi samostalniki, ki se jim osnova končuje na -o ('a:uto 'a:utuja z 'a:utujam, 'Ra:do 'Ra:doja).
S -t- imajo podaljšano osnovo v odvisnih sklonih predvsem samostalniki, ki zaznamujejo moška imena in se v imenovalniku končujejo na samoglasnike -a, -e, -o ('Ja:ka 'Ja:kata, 'Jö:ze 'Jö:zeta, 'Mi:rko 'Mi:rkota; gl. Nepremični naglasni tip).
Samostalnik dan v odvisnih sklonih svojo osnovo podaljšuje z -v-: 'da:n d'ne'.va d'ne'.vu.
Podaljševanje osnove z -ov- v dvojini in množini je redko (pogosteje d'rö:gi, g'ra:di, 'mö:sti, 'rö:bi, 'sini, 'vo:uki, 'vö:jzi, 'varti, 'zidi).32
Premene končnic
V I mn. imajo samostalniki nenaglašeno končnico -i namesto knjižne -je: b'ra:ti, k!me:ti, o'če:ti, 'pö:bi, so'se:di, s'va:ti.33
Množinske naglašene končnice -je govor ne pozna, samostalniki imajo posplošeno nenaglašeno končnico -i:34 'la:si, 'zuo:bi.3^ Izjema je le množinski samostalnik ljudje, ki se sklanja takole:
I
R D T M O
ednina
lu'dei36
lu'di lu'deim lu'di par lu'deix z lu'deim
V	R mn. ima končnico -0 samostalnik 'uo:trok/'vatrok 'otrok' (R mn. ot'rö:k), fakultativno pa še samostalnik 'la:s 'las' (R mn. 'la:su/'la:s).
V	O mn. imajo samostalniki moškega spola nenaglašeno končnico -im37 (z 'la:sim, z 'zuo:bim, z 'mo:žim), izjema je le samostalnik lu'de: (z lu'de:m), ki ima namesto naglašene končnice -mi naglašeno končnico -em (po analogiji z dajalniško obliko).38
BESEDILO Vozili smo s konji39
'Deij pa ko-s 'moigu, u'cais si 'moigu pa 'vejst is 'kuoijam is 'cigunc, 'veite, 'tule, s 'kuoijam na va'goin u 'Žaiuc. U'saik 'dain si 'moigu 'ein va'goin na'voijst .. 'Mi smo u'čais 'paršl po 'tistix vese'licax - u pon'deilkix je b'lo 'nar'boil xu'dič, ko to ni b'lo 'čaisa, ni b'lo 'teix vese'lic 'nač, no'bieine so'boite, vese'lice, 'saim ob ne'deilix. .. 'Puoil je pa 'maima u'čais -»'Jaigko,« p'raiu, » si že 'daiu 'kuoijam 'iist?« Sn 'reiku - »Sn 'jai 'daiu, če sn g'lix 'paršu da'mu.« Sn 'daiu 'kuoijim 'jiist, po sn 'daiu pa 'iist, po sn pa zas'paiu. »'Joizos,« p'raiu, »'peit je
31	V odvisnih sklonih n izgine: 'me:sca (R ed.); 'se:dn 'me:scu je s'tar.
32	To velja tudi za sosednja narečja (npr. celjsko pogovorno 'si:ni). Edini tak primer (iz prostogovorečega pripovedovanja) je med var'to:vi, 'nie:, pa smo 'rie:klza'varti in si'no:va, medtem ko je za govor Vranskega daljšanje osnove z -ov- običajnejše: M mn. par si'novix, O mn. is si'novi(m).
33	To je značilno tudi za sosednja narečja, npr. srednještajersko b'rä:ti, k'mie:ti, o'če:ti, s'vä:ti; celjsko pogovorno b'ra:ti, 'go:sti, 'fa:nti, k'me:ti, so'se:di.
34	Njen nastanek je lahko fonetičen (po asimilaciji -je > i) ali oblikoslovno analogičen (posplošitev končnice -i drugih samostalnikov m. sp.).
35	To velja tudi za sosednja narečja, npr. srednještajersko 'zo:bi in celjsko pogovorno 'zo:bi.
36	V govoru lahko slišimo tudi reducirane oblike: l'de: l'di l'de:m.
3 7 Pri tej končnici gre verjetno za analogično izravnavanje, saj -i sledi osnovi v I, D, M in sedaj še v O; podpira pa jo tudi pridevniška končnica (-im).
38	V Zadrečki dolini: 'lede, z led'mi (redkeje: le'de:m).
39	Pripovedoval Janez Zagode, roj. 1925 (na Ložnici, jeseni 1999).
40	Pri zapisovanju napovednega spremnega stavka je pred dobesednim navedkom v premem govoru namesto dvopičja uporabljen pomišljaj. Premi govor je označen z dvojnim srednjim narekovajem. Z dvema pikama (..) je označen krajši premor informatorja. (Glede načina zaznamovanja gl. še Weiss, 1990, 181 in Kenda-Jež, 2002).
'u:ra, 'pe:t je 'u:ra.« 'Ja: 'nsč, op 'še:stix si 'mo:gu 'bit pa že 'guo:r na, na 'ciguncix is 'kuo:jami pa z 'vo:zam, 'jslte, si 'e:n va'go:n na'luo:žu do d've:x po'po:gn. 'Po sn pa u'ča:s 'guo:r na 'vo:js 'sie:du, 've:te. Pro'me:ta pa ni b'lo 'tedi, 'a:utu, 'e:x, no'bie:gga.40
UGOTOVITVE
Oblikoslovje ložniškega govora so poleg širše slovensko razširjenih teženj po odpravi srednjega spola (feminizacija ali maskulinizacija nevter, pri čemer je prvo značilno bolj za štajerska, drugo pa za gorenjska narečja) in izenačenju dvojinskih oblik z množinskimi pri ženskem spolu (npr. dve: '^alke ga'ra:že) zajele spremembe, sprožene z izgubo tonemskih nasprotij in novejšim, vsaj delnim izgubljanjem kolikostnih nasprotij. Spremembi narave in kolikosti naglasa se pogosto pridružijo še na-glasni premiki - v ložniškem govoru je to umik z vsake končne kračine v večzložnicah -, kar daje pogoje za
posplošitev naglasa z osnovne (tj. imenovalniške) oblike na vse ali večino oblik iste pregibne besede.
Zaradi precej močne morfologizacije naglasa prevladuje nepremični naglasni tip. Odpravljen je končniški naglasni tip 'die:š 'die:ža, 'čie.-bar 'čie:bra; izjema je samostalnik pes - 'pie:sp'sa:, ki se lahko sklanja tudi po nepremičnem naglasnem tipu - 'pie:s 'pie:sa. Najopaznejše je posploševanje sklonskih končnic -im in -ix v D/O in M dv. in mn. vseh samostalnikov, naglašenih na osnovi (b'ra:tim, z b'ra:tim,par b'ra:tix; 'la:sim, z 'la:sim,po 'la:six), in s tem izenačitev s pridevniškimi in zaimen-skimi končnicami ('muo:jim sta're:jšim b'ra:tim). Večina samostalnikov moškega spola ima v R mn. nenaglašeno končnico -u (< -ov) - b'ra:tu, do'xö:tku, go'lö:bu, k'me:tu, 'kuo:tlu, o'če:tu, 'piskru, ('pe:t) š'ka:fu, raz're:du, 'sinu, 'zuo:bu. Tudi dvojinsko končnico -oma v D in O je nadomestila množinska -im. Pri samostalnikih moškega spola se torej dvojinske oblike razen v imenovalniku in tožilniku ne razlikujejo od množinskih.
THE TYPOLOGY OF MASCULINE NOUN FORMS IN THE CENTRAL SAVINJA DIALECT
Tjaša JAKOP
Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language SRC SASA, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: jakop@zrc-sazu.si
SUMMARY
This paper presents the morphological structure of masculine nouns in the Central Savinja dialect as spoken in the village of Ložnica pri Žalcu. It also includes morphophonetics according to the method of arrangement inspired by the grammar of the Slovenian literary language. The typology of noun forms is presented in the tables according to declination type. The rich dialect database and a number of observations regarding the use of double forms of this dialect, which in many ways is transitional, allows us an insight into the direction of development of the Ložnica micro-dialect, which is (has been) under different influences at different periods of time.
The Central Savinja dialect of today is, as a result of contact between the Gorenjska and Štajerska dialect base, a relatively young intermediate formation. It is among the most south-easterly dialects with a-vocalisation of the long schwa vowel (*§ in *h-). Morphophonetics and morphology show an increase in Styria development tendencies, e.g. morphologisation of the stress, generalisation of one word-stem to all forms, generalisation of i-endings in feminine declension in the dative/instrumental and locative of the dual and plural, etc.
The orientation towards a Gorenjska dialect influence in phonology and towards Styria in other language developments in the case of the Ložnica micro-dialect confirms the hypothesis that the language can differ from one linguistic plane to the other in the context of a single micro-dialect, and consequently in the context of the entire dialect, and that linguistic planes can develop quite independently of each other.
Keywords: dialectology, dialectal morphology and morphonology, masculine nouns, Central Savinja dialect,
Štajerska dialect group.
VIRI IN LITERATURA
Benedik, F. (1999): Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana, Založba ZRC (ZRC SAZU).
Bergant, P. (2000): Govor Vranskega: Zapis vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas. Ljubljana, diplomsko delo.
Fišer, V. (1988): Prebold. Ljubljana, seminarska naloga.
Grmadnik, J. (1975): Preserje v Savinjski dolini. Ljubljana, seminarska naloga.
Jakop, T. (2001): Oblikoslovje govora Ložnice pri Žalcu. Ljubljana, magistrsko delo.
Jakop, T. (2003): Tipologija narečnih glagolskih oblik na primeru govora Ložnice pri Žalcu. Slavistična revija 51, 1, 1-25.
Kenda-Jež, K. (2002): Cerkljansko narečje: teoretični model dialektološkega raziskovanja na zgledu besedišča in glasoslovja. Ljubljana, doktorska disertacija.
Korun, V. (1968): Polzela. Ljubljana, seminarska naloga.
Kralj, V. (1961): Govor Ložnice. Ljubljana, diplomsko delo.
Kralj, V. (1962): Ložnica. Ljubljana, seminarska naloga.
Logar, T. (1968): Štajerska narečja. JiS 13, 171-175.
OLA (1981): Fonološki opisi srpskohrvatskih/ hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvacenih Opšteslovenskim lingvističkim atlasom. Sarajevo, ANUBiH.
Weiss, P. (1990): Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: glasoslovje, oblikoslovje in skladnja. Ljubljana, magistrsko delo.
Weiss, P. (1998): Slovar govorov Zadrečke doline (A-H). Ljubljana, Založba ZRC (ZRC SAZU).
Zorko, Z. (1999): Štajerska narečja. V: Enciklopedija Slovenije 13 (Š-T). Ljubljana, Mladinska knjiga, 131-133.
Senica, L. (2002-2003): Ljudmila Senica (po domače Ušanšekova Milka), r. 1923, upokojena učiteljica. Odgovori po vprašalnici in prosto govorenje. Zvočni zapis pri avtorici.
Zagode, I. Š. (1999): Ivan Štefan Zagode (po domače Jurčev Janez), r. 1925, upokojen avtoprevoznik in kmet. Odgovori po vprašalnici in prosto govorenje. Zvočni zapis pri avtorici.