GLASILO OBČINE DOMŽALE 28. julija 2000 - letnik XXXIX, št. 10 strun 9 Mlada kotalkarica Teja Rus. članica Kotalkarskega kluba Pirueta, odhaja na evropsko prvenstvo, še prej pa je na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju Pirueta 2000, ki gaje v juliju pripravil njen klub, osvojila drugo mesto. Čestitamo ji in ji želimo veliko uspehov. stran 13 V današnji številki pišemo o 120. obletnici Prostovoljnega gasilskega društva Domiale-mesto. V počastitev le-te so pripravili svečano akademijo, republiško gasilsko tekmovanje, parado z več kot 200 udeleženci, dobili so novo gasilsko vozilo ter članski in mladinski prapor, posebej so se spomnili najzaslužnejših članov, bili pa so tudi soorganizalorji zaščitno-reševalne vaje Domžale 2000. Obnovljeno kopališče vabi ... Z manjšo zamudo, ki je nastala zaradi obsežnejših popravil, kot je bilo sprva načrtovano, je bilo v ponedeljek, 17. julija 2000, slovesno odprto domžalsko kopališče, v katerem so se brezplačno že par dni prej lahko kopali plavanja željni otroci in odrasli. Domžalski bazen v zadnjih letih ni bil deležen večjih vzdrževalnih del, čeprav se je že vrsto let kazala potreba po njegovi temeljiti obnovi. Zato se je Občina Domžale odločila, da letošnjo leto z večjimi posegi bazen, ki bi ga morali sicer zapreti, uredi in omogoči, da tako mladi kot odrasli letošnje poletje preživijo na domžalskem kopališču. stran 12 Opereto Planinska roža je na oder Poletnega gledališča Studenee ob veliki pomoči dirigenta dr. Mirka ( udermana in zborovodje Karla Lcfkovca pod vodstvom režiserja Alojza Stražarja postavilo Kulturno društvo Miran Jare Skoejan. Zvesto publiko, ki je kljub dežju in mrazu v velikem številu obiskala premiera je pozdravila županja ( veta Zalokar Oražem in se za prijeten večer zahvalila več kot 130 nastopajočim. Etno ročk festival 2000 Ploščad VELE DOMŽALE 1. september 2000 Sodelujejo: ORLEK, THE STROJ, ZUF DE ŽUR, JUHEJ IN VUHMEPIS Organizator in gostitelj: KONTRABANT Vabljeni bi HAN I- ■VRI OBČINSKI SVET 1H. seja Občinskega sveta občine Domžale, ki e bila zadnja pred počitnicami, je prinesle vrsto novosti, ki bodo zanesljivo zanimale bralce Slamnika. Gre zlasti za spremembo (beri: znižanje kazni za parkiranje na zelenicah) Odloka, zanimivo bo pogledati, kaj prinašata zazidalna načrta V 7 Helios - podobmočje Helios in Toka, novosti pa so tudi na področju štipendiranja. Ti 1 50 LET PODJETJA MLINOSTROJ V razgovoru z direktorjem podjetja Mlinostroj g. sva se sprehodila skozi pet desetletij zgodovine tega podjetja, ki mu prihodnost obeta boljše čase. STRAN PRI PRIJATELJIH V ŠVICI Pevska skupnu Osnovne šole Domžale se je tudi letos udeležila tradicionalne prireditve Slovenski otroci vabijo v Unterbergu in sodelovala na veseli prireditvi ob zaključku šolskega leta, ki so jo pri pravili otroci in njihovi učitelji ter slovenska društ va v Švici in Lihtenštajnu. STRAN VSTOPNICE ZA GLASBO TREH DEŽEL Tudi tokrat naši najzvestejši bralci ne bodo ostali brez nagrad. Najprej si boste lahko prebrali, kdo vse dobi brisače HELIOS, nato pa se boste lotili današnjega vprašanju, ki sploh ni težko. Najsrečnejši izžrebanec ho prejel dve vstopnici za letošnjo GLASBO TREH DEŽEL, po eno vstopnico bosta dobila drugi in tretji izžrebanec, četrti in peti pa bosta morala biti zadovoljna s knjižnim darilom. Nagrade zagotavlja Kulturno društvo Miran Jarr Skoejan. GOSTINCEM IN PRODAJALCEM STRAN 20 Občinski svet Občine Domžale je pred kratkim sprejel dva odloka, ki urejala določanje obratoval nega časa gostincev in prodajah ev. Ker sla oba zanimiva tudi za vse uporabnike njihovih storitev, jih na predlog Oddelka za finance in gospodarstvo objavljamo v celoti. STRAN_ 2 T iu ■2 1 KMETIJSTVO Objavljamo celo vrsto razpisov in javnih povabil za sofinanciranje storitev s področju kmetijstva. Letovanje z RK na Debelem rtiču Območno združenje Rdečega križa Domžale jc "seminštirideselim nadebudnim malčkom in šolarjem omogočilo 10-dnevno letovanje na Debelem Rtiču. Za njihovo dobro počutje ifl Zabavo je skrbelo 6 vzgojiteljev, ki so imelo polne roke dela. saj je veČino dni deževalo, tako da so vodne norčije splavale po vodi. Kljub temu smo preživeli 10 lepih, čeprav ne sončnih dni in vsak dan počeli kaj Zanimivega. Tako smo obiskali slovensko obmorsko letovišče Ankaran, se peljali s turistično ladjo v Koper, širili znanje o Rdečem krizu, se potili v številnih Športih, igrali družabne igre, peli ka-raoke. imeli modno revijo in celo izbrali miss in mislra paviljona B, v katerem smo bivali. Za piko na i smo si zadnji dan privoščili obmetavanje /. vodnimi balončki in tako zaključili nekaj nepozabnih dni šolskih počitnic. MARTINA UPAR Objavljamo zemljevid že postavljenih ekoloških otokov v Občini Domžale. mmiMUl □ Ločujemo da ohranjamo'. J0* GR±r\i± JAVNO KOMUNALNO PODJETJF, prodnik Cm kulturno društvo Miran Jarr, TV Slovenija in Kudio S vabijo na 13. mednarodni komer! AVSTRIJA ITALIJA SLOVENIJA IJA r^4 v MhSoti. 21. aifisla 2HH, »k 21.31 Poletno gledališče na STUDENCI pri Domžalah Prireditev bo v vsakem vremenu Nastopajo: Orkester SLOVENSKE POLICIJE pod vodstvom Milivoja Šarbeka, solisti: Jože Vidic, Darja Švajger, Matjaž Mrak, ansambel HAIMATLAND ECHO Avstrija, ansambel ČUKI, solistka VIKTORIJA, KOMORNI MOŠKI ZBOR LEK, MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA, trio ZAMEJSKI KVINTET Italija, VESELE ŠTAJERKE, solist Marjan Zgonc, PRIFARSKI MUZIKANTI, ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTJE, ansambel GREGORJI Prodaja vstopnic sindikati domžalskih podjetij • VELE trgovska družba, tel.: 01 721 8331 • trgovina NAKUP Kamnik, Šutna 48, tel.: 01 838 70 81 • goaMne SOKLIĆ, Zalog pod Sv. Trojico, tel.: 01 72411 84 • GOLFTUPJST Domžale, tat.: 01 721 9680 • GOLFTURIST Ljubljana, tel.: 01 133 71 73 • Zveza kulturnih organizacij Kamnik, tel.: 01 8391612 • Festival Mubtjana, tel.: 01 252 65 44 • dve uri pred predstavo v gledališču Cena vstopnic: v predprodaji 1600 STT, dve uri pred predstavo 2000 SfT, za študente in otroke do 10 let 1000 SIT OBČINSKI SVET stran Dober dan, bralci in bralke, upam, Ua si boste kljub počitnicam oz. dopustu lahko vzeli nekaj Časa in prebrali deseto Številko našega glasila SLAMNIK. V njem smo poskušali zajeti nekatere bolj sproščene počitniške teme. ne prezrite pa tudi vrste razpisov in povabil, posebej p;i za vas spremljamo realizacijo projekta ločenega zbiranja odpadkov in objavljamo pregled doslej postavljenih ekoloških otokov. Deseta številka pomeni pravcati mali jubilej, hkrati pa bo v prvih dneh septembra uredništvo praznovalo tudi prvo obletnico svojega dela. Nismo šteli niti tem. strani, niti števila prispevkov, stavkov, kaj šele besed, ki smo jih zapisali v tem nepopolnem letu, vemo pa, da jih ni bilo malo in da smo se vsak po svojih močeh trudili, da bi bil časopis pester, prijeten za branje, pa tudi aktualen. V ta namen smo postali tritednik, hkrati pa se trudimo, da bi k sodelovanju privabili kar največ stalnih sodelavcev, saj je glasilo bistveno lažje »delati«, če veš, da lahko računaš na stalne prispevke. V prejšnji številki Slamnika smo tako dosegli pravi rekord, v njem je namreč sodelovalo s svojimi prispevki več kot petdeset sodelavcev in sodelavk, katerim se za dosedanje sodelovanje v imenu Uredništva iskreno zahvaljujem. Hkrati pa bi vse rada seznanila s sklepom Uredništva, da bodo dopisniki in dopisnice prejemali honorarje na osnovi podpisane pogodbe /. Uredništvom, ki jo morajo podpisano čimprej vrniti in v njem točno navesti zahtevane podatke. Honorarje bomo praviloma ob posamezni številki izplačevali le, če bo njihova višina več kot 3.000.00 SIT. Ostalim dopisnikom in dopisnicam bomo honorarje izplačevali, ko bodo le-li znašali več kot omenjeni znesek. Enkrat letno (predvidoma ob koncu leta) pa bomo izplačali vse honorarje - ne glede na njihovo višino. Avgusta ima tudi SLAMNIK počitnice. Zato bo ll.številka i/sla 15.septembra 2000, vaše prispevke zato pričakujemo do vključno 4septem-bra 2000. Lahko jih pošljete na naslov Uredništva (Občina Domžale, SLAMNIK, Ljubljanska 69, 1230 Domžale), lahko jih pošljete po e-mailu vc-ra.votska@domzale.si. ali se v septembru ob petkih od 13. do 14. ure oglasite v Uredništvu. Želim vam. da prijetno preživite letošnje počitnice, se nas morda spomnite s kakšno kartico, še bolj veseli bomo kratkih zanimivih prispevkov s fotografijo, ki bodo našli mesto na jesenskih straneh našega SLAMNIKa. Morda pa boste počitnice oz. dopust preživeli kar doma. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da so tudi počitnice doma lahko zanimive ter prijetne in da tudi zanje velja makre prirejen pregovor: Iz česa sestojijo počitnice? Iz tega. kar iz njih napravimo sami. Potrudite se torej in imejte se leno - kjerkoli Zc, tudi doma! Odgovorna urednica 18. seja Občinskega sveta Občine Domžale Čeprav med počitnicami - delovno Zadnjo sejo Občinskega sveta Občine Domžale pred letošnjimi počitnicami je vodil podžupan Simon Mavsar. Ugotovil je, daje na 18. seji Občinskega sveta prisotnih 23 svetnic in svetnikov ter jih povabil k razpravi o zapisnikih 16. in 17. seje. V razpravi je Emilijana Srebotnjak, SLS, predlagala, da se v zapisnik nadaljevanja 16. seje v tč. Obravnava in sprejem predloga porabe sredstev iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za potrebe avtoceste za leto 2000 vključi njen predlog, da se v okvir gradnje vodovoda zajame vseh osem gospodinjstev z območja Goričica Brdo. Roman Kurmanšek, SDS, pa je le opozoril, da je član razpisne komisije za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom Janez (ne Stane) Grmek. 23 svetnikov in svetnic je z zapisnikoma soglašalo in se nato lotilo določanja dnevnega reda. Županja Cveta Zalokar Oražem je pozdravila prisotne in kot predlagateljica umaknila z dnevnega reda Poročilo o izvajanju pomoči na domu - zaradi številnih pripomb in predlogov na sejah delovnih teles Občinskega sveta. Poročilo bo obravnavano, ko ga ho Center za socialno delo Domžale dopolnil in popravil. Toni Dragar. predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa je predlagal dodatne alineje k točki Volitve in imenovanja. Dnevni red je bil sprejet z 22 glasovi ZA in svetniki so se najprej lotili točke Volitve in imenovanja. Dr. Miha Brejc ni več svetnik Ker je dr. Miha Brejc postal minister in podal odstopno izjavo, je Občinski svet brez uvodne informacije in razprave ugotovil, da je svetniku Občinskega sveta ObCinc Domžale dr. Mihi Brejcu z dnem sprejetja tega sklepa prenehal mandat svetnika, ker je odstopil (22 ZA) ter nato s sklepom zadolžil Občinsko volilno komisijo, da predlaga Občinskemu svetu imenovanje svetnika, ki bo nadomestil svetnika dr. Miho Brejca zaradi prenehanja mandata (22 ZA). Predsedujoči se je dr. Mihi Brejcu zahvalil za njegov prispevek in izrazil željo, da bo novi svetnik oz. svetnica uspešno sodeloval oz. sodelovala v delu sveta. Dvakrat s tajnim glasovanjem Ker sc po mnenju predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Tonija Dragar-ja ta ni mogla določiti niti predloga zunanjega člana sveta javnega zavoda Mestne lekarne niti predstavnika javnosti pri reševanju pritožb pri Policijski upravi Ljubljana, je Občinskemu svetu predlagal, da sam izmed več kandidatov imenuje svoje predstavnike. Predsedujoči je prisotne seznanil s pisno pobudo osmih svetnikov, da se o kandidatu za zunanjega člana javnega zavoda Mestne lekarne glasuje tajno. V volilno komisijo so bili s 17 glasovi ZA imenovani: Simon Mavsar (predsednik), Janez Stibrič, SDS (na predlog Bogdana Osolina, SKD) ter Janez Vasle, SKD (na predlog dr. Marka Starbka). Po izvedbi tajnega glasovanja, v katerem je sodelovalo 24 svetnikov in svetnic, je bila izmed predlaganih kandidatov Roka Ravnikarja (predlog SLS), Doroteje Grmek (predlog SDS), Milana Flerina (predlagatelj SKD) s 14 glasovi za kot zunanja članica javnega zavoda Mestne lekarne imenovana Mirjana Kavčič, Domžale, Ljubljanska 103, ki jo je predlagala ZLSD. Enako so svetniki s tajnim glasovanjem izmed predlaganih kandidatov Tomaža Pclca (predlog SLS), mag. Majde Pučnik Rudi (predlog SDSX Franca Hcrleta (predlog SKD), Edvarda Jcšclnika, Domžale, Trdinova 6 (predlog LDS) s 14 glasovi ZA imenovali za predstavnika javnosti pri reševanju pritožb pri Policijski upravi Ljubljana. Marta Starbek nova članica Uredništva glasila SLAMNIK Brez razprave je s 24 glasovi ZA Občinski svet dal soglasje h kandidaturi gospe Marjancc Bogataj za ravnateljico OŠ Roje, nato pa g. Ijc-ona Marca na lastno željo razrešil funkcije člana Uredništva glasila SLAMNIK (24 ZA), namesto njega pa s 23 glasovi ZA za novo člani- co imenoval gospo Marto Starbek (predlog SKD). Nekaj več razprave je bilo pri odločanju o predlogu svetniške skupine LDS o razrešitvi člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Martina Cirošlja. vendar so po razpravi Janeza Stibriča, SDS. Tonija Dragarja, LDS. Simona Mav-sarja, LDS, županje Cvete Zalokar Oražem, Marka Vrcska, LDS, svetniki sprejeli sklepa, s katerima so Martina Grošlja, Prescrjc. Kamniška 17 razrešili funkcije člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (23 glasov ZA), za čla- na komisije pa imenovali Pavla ( c rarja. Dob. Gubčcva ulica 14 (16 ZA). Kazen za parkiranje na zelenicah se zniža Uvodno informacijo k Odloku o spremembi odloka o zelenih površinah na območju Občine Domžale jc podal g. Edvard Ješclnik. direktor Občinske uprave; pojasnil jc vzroke za znižanje kazni v primeru parkiranja na zelenicah. Franc Čcrna-goj. Zeleni, jc predlagal amandma, po katerem naj bi bila kazen 15.000,00 SIT. ker po njegovem mne- nju parkiranje na zelenicah predstavlja tudi materialno škodo, medtem ko tega pri napačnem parkiranju na asfaltnih površinah te ni. Razpravljali so Sc: Jože Cuzak, županja Cveta Zalokar Oražem, Jane/. Stibrič. SDS, Janez Cirmck, SDS ter I ranci Gerbec, ZLSD, na njihova vprašanja pa sta odgovorila Andrej Bokan, občinski inšpektor, in Edvard Ješclnik. direktor občinske uprave. Ker jc za amandma Franca Cernagoja glasovalo le II svetnikov in svetnic, ta ni bil sprejel, 19 prisotnih članov in članic Občinskega sveta pa jc podprlo spremembo Od- Predstavljamo svetnike Pavel Cerar, LDS Nadaljujemo s komunalnimi investicijami Vsem v Občini Domžale jc znano ime Pavel Ccrar, saj s svojo delavnostjo in vztrajnostjo Zc II let kot predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob prispeva k hitremu razvoju tega območja. Prav tako jc znan tudi kot svetnik LDS, ki je od leta 199K član Občinskega sveta. Dobro ga poznajo tudi športniki, saj jc nekdanji TVD Partizan Dob vodil več kot desetletje, v tem obdobju pa je bil tudi funkcionar v nekdanji Zvezi tclcsnokult urnih organizacij Domžale. Kdaj ste se začeli ukvarjati s politiko in s kakšnimi razlogi? Pravzaprav sc s samo politiko nisem nikoli ukvarjal. Svoje delo v društvih, krajevni skupnosti in LDS ne smatram kot čisto politično delo, temveč kot doprinos k razvoju kraja in občine. Kaj poleg znanja in ambicioznosti še človek potrebuje za uspeh? Poleg znanja in želje, ne za afirmiranje samega sebe. temveč predvsem za razvoj kraja in občine, moraš imeti predvsem veliko volje, razumevanja in strpnosti do krajanov oziroma funkcij, ki jih opravljaš poleg svoje redne dejavnosti. Zelo pomembno jc tudi, da dobro poznaš razmere v kraju in potrebe krajanov. Se vam zdi, da ljudje politikom verjamejo? Kakor kdaj ali kakor kdo. Zase lahko rečem, da verjamem v to, da bom dobro opravil tisto, za kar sem se odločil. Iz lastnih izkušenj pa lahko povem, da so ljudje v preteklosti imeli več razumevanja za potrebe KS, v sc danjem času pa mislim, da jih politika razdvaja, čeprav smatram, da nas jc premalo, da bi sc delili. Ali verjamete v poštenost? Je človek v politiki lahko stoodstotno pošten? V politiki je sigurno večina ljudi, ki s poštenostjo gledajo na razvoj kraja, občine in države, vendar jc v nekaterih strankah vse preveč boja za oblast in za osebne koristi, kar se vidi tudi pri menjavi vlade ali razpravah o volilnem sistemu. Sam verjamem v poštenost in tega sc pri svojem delu tudi držim. Ste se posvetovali z družino, ko ste se odločili za opravljanje funkcije predsednika Sveta KS in svetnika? Z domačimi smo sc o mojem kandidiranju pogovorili, saj vedo, da mi zaradi opravljanja funkcij ostaja manj časa za družino in za obrt Delamo skupaj in si pomagamo. Ob tem pa jc sreča, ker sta oba otroka Zc polnoletna in samostojna. Katere funkcije opravljate v okviru Občinskega sveta? Sem član Odbora za finance ter odbora za gospodarstvo, po sklepu zadnje seje Občinskega sveta pa sem postal tudi član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Pri teh funkcijah poskušam zastopati interese, ki so povezani z. opravljanjem dejavnosti - obrti, ter v zvezi z delom in problemi v KS. Vas lahko v politiki kakšna stvar tako razočara ali razjezi, da bi imeli vsega skupaj dovolj in hi odšli iz nje? Ne, ker smatram, da moram vse, za kar sem sc odločil, tudi narediti. Vedno poskušam najti rešitve za dobro ime stranke LDS in občanov. Imate tudi svoj poklic in obrt, kar zahteva od vas precej energije. Je tako? Svoj poklic opravljam Zc od leta 1972 in mi pomeni največ, vendar tudi drugod, kjer sem prevzel funkcije in delo, to opravljam z veseljem in trdno voljo. Ali ste /. razvojem KS Dob, katere predsednik ste, zadovoljni? Prepričan sem. da sem v obdobju, ko sem predsednik Sveta KS Dob, uc samo jaz. ampak tudi člani svetov KS, ogromno naredili pri razvoju KS. zlasti na področju komunalne ureditve. Krajevna skupnost Dob je najbolj razvita v občini Domžale, uresničili smo vrsto projektov in čeprav jc po površini največja v občini, se lahko pohvalimo, da imamo asfaltirane skoraj vse ceste, zgrajen vodovod, kanalizacijo na območju Doba, Četnika in Turnš, imamo kabelsko "IV, pripravljamo pa tudi druge projekte. Načrtujemo razširitev pokopališča, napeljavo plina, pričakujem pa tudi, da bo v tem letu sprejet projekt obrtno podjetniške cone, kar bi pomembno vplivalo na LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE nadaljnji razvoj naše KS na rxxlročju gospodarstva in turizma. Ob tem naj povem, da jc bilo vodstvo KS Dob uspešno tudi pri dogovarjanju o lokacijskem načrtu AC, saj so bili upoštevani vsi predlogi in pobude naše krajevne skupnosti. Kako vaša KS sodeluje z ostalimi KS in občino Domžale. Ste povezani? Sama krajevna skupnost ima dober odnos do ostalih KS, menim pa. da bi bilo mogoče zagotoviti še tesnejše sodelovanje med občino in krajevnimi skupnostmi. Kaj je za vas trenutno najbolj pereč problem? Največji problem v obrtništvu, kjer delam, jc ncspošlovanjc rokov plačil, prevelike obveznosti obrtnikov do drŽave. V samem kraju in občini pa jc po mojem mnenju trenutno največji problem - lokacija komunalne deponije v naši krajevni skupnosti. Smatram, da bi z dobrim sodelovanjem med krajevno skupnostjo, občino in občinskim svetom, pa tudi javnim podjetjem Brodnik Domžale ter drugimi občinami, lahko kmalu dorekli prihodnost de ponije v naši KS. Krajanom in krajan-kam bi morali čimprej pojasnili Možnosti urejanja tega problema in sicer, ali deponijo zapreti in poskrbeti za njeno dokončno sanacijo ali v soglasju s krajani in krajankami ter vodstvom KS začeti z aktivnostmi za podaljšanje obratovanja le-tc, dokler se ne najde boljše rešitve. Hvala lepa za odgovore. SAŠA KOS Dela na cesti skozi ključka del je bilo v pa za Dolenje potrebno izvesti več zaporednih del. in sicer: obnova vodovodnih cevi, gradnja Tekalne kanalizacije ter meteornega kanala kot nadaljevanje kanalizacije Rova in na koncu, kar so vsi krajani z nestrpnostjo pričakovali, ureditev in asfaltiranje ceste. Sledi še dokončanje kanalizacije ter gradnja mostu čez Rovščico. (Slika zgoraj) Kova so se zaključila. V času od marca 2000 do za-drugem delu ceste od mostu čez Rovščico do odce- JSSSSSSt Bodoča ureditev kareja Toko Krakovski cesti v ** Domžalah, kjer bodo zamenjali tudi vodovodne cevi. Dela izvaja Grapix, d. o. o. Domžale, njihova vrednost pa je 9 mio SIT. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa jc 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA. Tel: 714-599, 720-100 (0609) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, MARTA STARBEK, URBAN ZNIDARSIĆ, ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ZABJEK-KOCAR, 714-599, 720-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure. Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona 0 DDV (Ur. lisi RS. štev. 89/99) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 19%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana. Dnevni red 18. seje Občinskega sveta, ki je bila dne 12. julija stran OBČINSKI SVET loka in (xl sedaj naprej bo kazen za tovrstne prekrške znašala 10.000,00 SIT za posameznika in 100.000,00 SIT za pravno osebo. Pred prićetkom razprave o Odloku o spremembah Odloka o izvrševanju proračuna Občine Domžale za leto 2000 jc Bogdan Osolin, SKD, opozoril predsedujočega na proceduralno vprašanje, saj ob glasovanju za posamezni predlog svetnikov in svelnic ni spraševal, kdo jc PROTI. O odloku so razpravljali Marko Vresk, kot predsednik Statutarno pravne komisije, ki jc pojasnil vsebino amandmaja komisije, Edvard Ješclnik, direktor Občinske uprave, ter Simon Mavsar, LDS. Občinski svet je Z 22 glasovi ZA amandma sprejel, hkrati pa je z 22 glasovi ZA sprejel tudi spremembe di dogovor; ter Roman Kurmansek, SDS, ki jc opozoril na nedoslednost pri navajanju uporabnih odpadkov. Po prejetih odgovorih so razpravljali sc: Franci Gerbcc, ZLSD, dr. Marko Starbek, SKD, Simon Mavsar, LDS, ter Marko Vresk, LDS, nato pa je Občinski svet z 22 glasovi ZA sprejel amandma, s katerim je zadolžil investitorje za posamezne objekte ali sklope objektov, da zagotovijo gradnjo vse potrebne komunalne infrastrukture v deležih, ki jih bo opredelil Program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območje ŽN V7 Hclios. Za potrebe požarne varnosti pa je investitor v industrijskem območju dolžan vse ukreniti za zagotavljanje ustreznih količin požarne vode. S 25 glasovi ZA pa jc bil sprejet tudi Od- Dva od treh članov volilne komisije, ki je na 18. seji izpeljala dve tajni glasovanji: Janez Vasle, SKD, ter Janez Stibrič, SDS, predsednik komisije pa je bil podžupan Simon Mavsar, LDS Odloka o izvrševanju proračuna za letošnje leto. Sprejet zazidalni načrt V7 Helios Uvodno informacijo k Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu otoka V7 Helios za podobmocje V7/1 Hclios je podal Zoran Vitorovič. načelnik Oddelka za okolje in prostor, opozoril pa tudi, da se doda amandma, ki se nanaša na opremljanje stavbnih zemljišč in zagotavljanje požarne vode. O njem sla razpravljala dr. Marko Starbek, SKD, ki jc zahteval maketo zazidalnega načrta, ker bi to omogočilo lažjo predstavo realizacije sprejetega akta, lak pa je bil tu- Glasovnica za svetnika Pavla Pevca. lok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu otoka V7 Hclios za podobmocje V7/I Hclios. Zazidalni načrt za območje D18 - Toko Uvodno informacijo jc podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor. Povedal je, da je bil na predlog delovnih teles Občinskega sveta pripravljen tudi predlog prometne ureditve tega obmčja. pripravili pa so tudi dodatne informacije o številu novih stanovanj, številu parkirnih mest in drugih novostih. Predstavil je predlog prometne STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor objavlja javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem Predmet razpisa so poslovni prostori v pritličju objekta na Ljubljanski 36, Domžale: - pisarna v površini 27,75 rrf, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 1,39 m2 - pisarna v površini 18,80 rrf, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 1,39 m2. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore je 1.450,00 SIT/m Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje oz. dokazilo o rednem plačevanu dajatev in prispevkov. 3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki jo bodo izvajali v najetih prostorih. 4. Višino najemnine za rrf, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine. . Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 724 20 22 in 721 36 86. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri. ureditve tega območja. V razpravi so sodelovali: Janez Stibrič, SDS, (ureditev križišča Ljubljanska-Karan-lanska, rušitve, sinhrona menjava vseh komunalnih vodov), Jurij Berlot, SIS (priključitev na AC, potreba po gradnji dodatnega mostu čez Kamniško Bistrico, povezava ulic Karantanske in M. Tomca), Simon Mavsar. LDS, Anton Preskar, LDS (pogreša usklajeno urejanje vseh krajev v centru mesta ter predlaga sprejem posebnega sklepa v zvezi z. urejanjem prometnega režima), Janez Grmek, SDS (problematika Savske ceste, delež obremenitve bodočih investitorjev). Na vsa vprašanja jc odgovoril Zoran Vitorovič, nato pa so svetniki in svetnice s 24 glasovi ZA sprejeli Odlok o zazidalnem načrtu območja DI8-Toko ter naslednja dva sklepa: I. Občinska uprava naj čimprej izdela programske rešitve cestno-ko-munalnih naprav v širšem območju centra Domžal (kare Alko, kare Toko, kare Univcrzale, kare Toko II, izgradnja jugovzhodne vpadnice v Domžale). V nadaljnji izdelavi prometnih rešitev naj se prouči možnost povezave iz avtocestnega priključka preko obstoječega pešmoslu čez Kamniško Bistrico v center Domžal kot uidi prometne navezave sever-jug (Savska-Poljska) ter simulacijo funkcioniranja križišča Ljubljanska-Kamniška cesta (na predlog Antona Preskarja, LDS) - 24 glasov ZA. 2. Občinska uprava prične s pripravljalnimi deli za lokacijski načrt za vstopno prometnico do centra Domžal na osnovi predložene idejne študije (na predlog Odbora za prostor in varstvo okolja) - 19 glasov ZA. Prvi tak program Program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območji Novi Dfagomclj I in šola Dragomclj je predstavil Zoran Vitorovič. načelnik Oddelka za okolje in prostor. Brc/, razprave je nato občinski svci sprejel program komunalnega opremljanja Stavbnih zemljišč za območje Novi Dragomclj I in Šola Dragomclj (22 ZA) ter sklenil, da sc stroški opremljanja stavbnih zemljišč za območje Novi Dragomclj I in Šolo Dragomclj delijo med investitorje po naslednjih deležih za posamezno vrsto komunalne opreme: Primarno omrežje: Delež Novi Dragomelj I 42,5% I )clcž. Šole Dragomclj 25.4% Dele/ Občine Domžale 32,2% Sekundarno omrežje: Delež Novi Dragomclj I 83,3% Delež Šole Dragomclj 7.4% Delež Občine Domžale 9,4% (24 glasov ZA). Višje cene Povečane cene odvajanja odpadnih in padavinskih voda je obrazložil g. Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, mnenje občinske uprave pa je predstavila županja (veta Zalokar Oražem, po njeni razpravi pa je Marko Fatur umaknil svoj predlog. V razpravi so sodelovali: Anton Preskar, LDS, Jurij Berlot. SLS, Pavel Cerar. LDS, ter Breda Kokalj Lim-bek, SKD. Z 21 glasovi so svetniki sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale določa, da cena odvajanja odpadnih in padavinskih voda od dne 01. 08. 2000 znaša 26,00 SIT za m' za gospodinjstva in 47,00 SIT za m-1 za industrijo, ter od dne 01. 01. 2001 znaša 31,92 SIT za m' za gospodinjstva in 49,53 SIT za nV za industrijo. Štipendiranje po novem Uvodno informacijo o Odloku o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale jc podala Kristina Slapar, Oddelek za družbene dejavnosti, Andreja Jarc-Pogačnik pa je kot predsednica Odbora za družbene dejavnosti predstavila amandma. Svetniki so z 22 glasovi ZA sprejeli tako amandma, ki določa, da Oddelek za družbene dejavnosti enkrat letno pripravi poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale in ga posreduje v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu kot omenjeni odlok. Kako do sredstev za pospeševanje razvoja Kmetijstva Pravilnik o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v Občini Domžale jc predstavila Meta ( c-rar, načelnica Oddelka za gospodarstvo in finance, amandmaje Stalutar-no-pravne komisije pa jc obrazložil Franci Gerbcc, član omenjene komisije. V razpravi jc sodelovala Milena Srebotnjak, SLS. po odgovorih Metke Cerar, načelnice Oddelka za gospodarstvo in finance, pa je Občinski svet vseh pet amandmajev sprejel, ob koncu pa s 25 glasovi ZA sprejel tudi Pravilnik o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje kmetijstva v Občini Domžale. Za vodovod Preserje-Homec 20 mio SIT Po odmoru so sc svetniki in svetnice lotili obravnave v nadaljevanju 16. seje prekinjene točke: Poraba sredstev iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za potrebe avtoceste za leto 2000. V uvodni besedi je županja Cveta Zalokar Oražem pojasnila spremembe, ki so predvsem v tem, da jc predlagala, da sc novopridohljc-nih 13 mio SIT nameni izključno za gradnjo vodovoda Prcscrjc-I lomeč. Kakovosl vode je prav v tem delu občine najslabša, 20 mio SIT pa bo zagotovilo gradnjo vodovodnega sistema in priključitev naselij Radomlje. Prescrjc. Homec in Nožice na zdravo dobro pitno vodo iz črpališča Kolovec. V razpravi so sodelovali Jože Cuzak. predsednik Odbora za gospodarstvo, Emilijana Srebotnjak, SIS, na vprašanja jc odgovoril Iztok Obreza, Oddelek za gospodarske javne službe. Tako sc bodo po sklepu Občinskega sveta Občine Domžale sredstva i/, naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za potrebe avtoceste za leto 2000 porabila za naslednje namene: izdelava študij in strokovnih nalog, dodatni izobraževalni program, investicije v gozdne ceste in gozdne vlake, po- pravilo glavnih dovoznih poti na polja, sofinanciranje manjših agromelioracij, nova kvalifikacija kmetijskih zemljišč, sofinanciranje investicij v namakalnem in osuševalnem sistemu ter sofinanciranje gradnje vodovoda na demografsko ogroženem območju Brdo-Goričica ter Kova, za gradnjo vodovoda Preserje-Homec. (25 ZA). Z drugim sklepom je Občinski svet za gradnjo vodovoda Preserje-Homec namenil še 13 mio SIT (25 ZA), hkrati je Občinski svet s 25 glasovi ZA sklenil, da se ob rebalansu proračuna na podlagi sklepov oblikujejo nove proračunske postavke ali se povišajo že obstoječe proračunske postavke. Z enakim številom glasov je bil sprejet tudi zadnji sklep v proračunu za leto 2001, da se po potrebi zagotovijo dodatna sredstva v višini 15 mio SI i na segmentu kmetijstvo (predlog Odbora za fjnance). Povečanje cene zemeljskega pina GRASTO, d.o.o., izvajalec javne službe oskrbe z zemeljskim plinom, je na Občinski svet Občine Domžale naslovil zahtevo po povišanju cene zemljskega plina, katerega dosedanja cena je bila do 31.03. 2000 35,03 sit/Sm', od 01.04. 2000 dalje pa 47.30 sit/Sm1. Izvajalec je dodatno podrobneje pojasnil nekatere elemente kalkulacije cene. Mnenje uprave v /vezi z oblikovanjem cene zemeljskega plina je pojasnila županja Cveta Zalokar Oražem. Po podrobni preučitvi vseh podatkov jc Občinski svet na predlog županje s 25 glasovi ZA določil, da znaša od 1. 8. 2000 maloprodajna cena zemeljskega plina v Občini Domžale 54,87 SIT za m' (16% povečanje). Program za drugo polletje sprejet Po uvodni informaciji Marka Mahata, Oddelka za prostor in varstvo okolja, jc Občinski svet s 25 glasovi ZA sprejel sklep o ukinitvi javnega dobra, pred zadnjo točko pa so se svetniki in svetnice lotili sprejemanja okvirnega delovnega programa Občinskega sveta Občine Domžale za drugo poletje 2000. Program so s 25 glasovi sprejeli, vanj pa na predlog Janeza Vaslcta SKD, vključili tudi obravnavo problematike turizma. Svetniške predloge, pobude in vprašanja so postavili: Franc Oefna-goj, Zeleni, Zoran Poljšak. Svetniška skupina obrtnikov in podjetnikov; Emilijana Srebotnjak. SLS, Roman Kurmansek. SDS, Jurij Berlot, SIS, Janez Grmek, SDS, Bogdan Osolin, SKD. dr. Marko Starbek, SKD, Saša Kos, LDS, ter Anton Preskar, lds. Na dve od vprašanj je odgovorila županja Cveta Zalokar Oražem, ki jc povabila tudi vse svetnike na odprtje domžalskega bazena. Zapišimo pa šc, da so vsi svetniki in svetnice kot popotnico za počitnice prejeli tudi gradivo in majico maskote ločenega zbiranja odpadkov - Grinija, predsedujoči pa je 18.sejo zaključil / zeljo, da prav vsi svetniki in svetnice prijetno preživijo počitnice. ODGOVORNA UREDNICA Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja Javni razpis za sofinanciranje dela organizacij in društev s področja varstva okolja na podlagi izdelave programa okoljskih aktivnosti v letu 2000/2001 Sredstva za sofinanciranje so zagotovljena v proračunu Občine Domžale v vrednosti 1,000.000 SIT in jih bodo dodelili na podlagi prijav, razpisanih meril ter njihove vsebine. Na javnem razpisu lahko sodelujejo neprofitne organizacije, katerih dejavnost je vezana na okolje v občini Domžale. Organizacije morajo za pridobitev sredstev na naslov Oddelka za prostor in varstvo okolja poslati predlog, v katerem opišejo dejavnosti, ki jih bodo izpeljali za boljše razumevanje stanja in delovanja dela okolja, ki ga njihovo društvo pokriva. Predloge naj organizacije in društva oddajo osebno ali po pošti najkasneje do 4. septembra 2000 do 12. ure na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, vložišče. Predlogi morajo vsebovati naslednja dokazila in dokumentacijo; • naslov in ime organizacije, ki se prijavlja, • število članov, ki delujejo v organizaciji, • seznam dejavnosti v zadnjih 5 letih, ki so jih društva izvajala pri izboljšanju stanja okolja oziroma v podobnih vsebinah, • načrt dela organizacije za leto 2000/2001, • opis dejavnosti (namen, cilj, predvideno število udeležencev, vsebina, drugi viri financiranja), ki jo namerava organizacija izpeljati, • potrdilo o registraciji organizacije, ki ne sme biti starejše od 6 mesecev. Obrazec vloge z navodili za prijavo, razpisano vsebino ter vse druge informacije lahko zainteresirana društva dobijo na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale, kontaktna oseba Tade- 1. Volitve in imenovanja: - Prenehanje mandata članu Očinskega sveta - Imenovanje zunanjega člana v Svet javnega zavoda Mestne lekarne - Imenovanje predstavnika javnosti pri reševanju pritožb pri Policijski upravi Ljubljana - Obravnava in sprejem Sklepa o izdaji mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Roje - Razrešitev člana uredništva glasila »Slamnik« in imenovanje novega člana uredništva glasila »Slamnik - Razrešitev člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in imenovanje novega člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 2. Obravnava in sprejem Odloka o zelenih površinah v naseljih na območju občine Domžale - skrajšani postopek 3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o izvrševanju proračuna Občine Domžale za leto 2000 - skrajšani postopek 4. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu otoka V 7 Helios za podobmocje V 7/ 1 Helios - druga obravnava 5. Obravnava in sprejem Odloka o zazidalnem načrtu območja D 18 TOKO -druga obravnava 6. Obravnava in sprejem Programa komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območji Novi Dragomelj 1 in šola Dragomelj 7. Obravnava in sprejem predloga dviga cen odvajanja odpadnih in padavinskih voda 8. Obravnava in sprejem Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale - druga obravnava ". Obravnava in sprejem Pravilnika o porabi in do-deljevanjju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale 10. Obravnava in sprejem Predloga porabe sredstev iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za potrebe avtoceste (prekinjena razprava v nadaljevanju 16. seje) 11. Obravnava in sprejem Sklepa o določitvi nove maloprodajne cene zemeljskega plina 12. Ukinitev javnega dobra 13. Obravnava in sprejem Predloga okvirnega delovnega programa Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2000 14. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI Sporočilo za javnost Urejanje zdravstvenega zavarovanja pred odhodom v tujino Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvešča zavarovane osebe o novi možnosti elektronskega naročanja kon-vencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja med začasnim bivanjem v tujini preko Zavodove spletne strani http://www.zzzs.si. V okviru celovite akcije »Urejanje zdravstvenega zavarovanja pred odhodom v tujino v letu 2000«, Zavod z dnem 26. 6. 2000 omogoča osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, elektronsko naročanje potrdil, ki so določena z meddržavno pogodbo (konvencijo), in sicer za državo Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Italijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizozemsko in Romunijo. Naročnik potrebuje za uspešno elektronsko naročanje konvencijskih potrdil poleg veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja dostop do in-terneta ter spletni brskalnik Microsoft Internet Explorer ali Netscape Communicator, različico 4.0 ali novejšo. Zaželeno je, da ima naročnik tudi naslov za prejemanje elektronske pošte. Postopek naročanja je preprost in prilagojen internetu. Konvencijska potrdila naroči naročnik na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si) zase ali za večjo skupino zavarovanih oseb (skupno največ 7 oseb), in sicer na podlagi vnosa vidnih podatkov izpisanih rut kartici zdravstvenega zavarovanja. Pristojne službe Zavoda za elektronsko pošto naročniku v roku 24-ih ur potrdijo sprejem naroČila, obdelajo naroČilo in v primeru, da ni ovir /a izdajo konvencijskih potrdil (npr. neuspešna identifikacij;! osebe, neurejen status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju idr.) pošljejo konvencijska potrdila naročniku z navadno poštno pošiljko v roku 3 delovnih dni. Zavarovane osebe opozarjamo, da je posamezno naroČilo lahko vezano le na eno državo in da se konvencijsko potrdilo izda za obdobje največ 90 dni. Zavarovanim osebam priporočamo, da opravijo naročilo vsaj 4 delovne dni pred odhodom v tujino in sicer zaradi časa potrebnega za obdelavo naroČil in pošiljanja po pošti. Nova elektronska storitev je brezplačna, saj Zavod na ta način pomembno znižuje stroške lastnega poslovanja, promovira sodobno elektronsko poslovanje in dosega boljše organizacijske pogoje za delo oddelkov oz. služb za mednarodno zavarovanje v času turistične sezone. Nova elektronska storitev se je v obdobju testiranja izkazala za varno. Informacijski sistem, ki podpira elektronsko naročanje, zagotavlja varen prenos osebnih podatkov, saj omogoča kriptiranjc podatkov, celovitost prenosa podatkov in skrbi, da so podatki naročnika zagotovo posredovani na strežnik Zavoda in ne na katerikoli drugi strežnik. Zavod bo, tako kot to velja tudi za celotno dejavost Zavoda, vse podatke varoval v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Dodatne informacije dobijo zavarovane osebe na spletnih straneh Zavoda in na oddelkih oz. službah za mednarodno zavarovanje in vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE 50 let podjetja MLINOSTROJ Domžale Znamo dobro delati in po tem nas poznajo Leta 2000 je prineslo že vrsto obletnic najbolj znanih domžalskih podjetij. Le-tem seje v juliju pridružilo tudi podjetje MLINOSTROJ, kije praznovalo svoj zlati jubilej - pet desetletij poslovanja, uspešnih in manj uspešnih obdobij, ki so se začela 15. julija v letu 1950, koje bilo z odlokom Vlade L RS ustanovljeno PODJETJE ZA REMONT MLINOV. Njegova zgodovina je pestra in tudi o njej sem se pogovarjala z g. Miroslavom Jerinnm. dipl. ing. strojništva, ki je svojo delovno pot začel v Mli-nostroju kot ing. v konstrukciji, postal leta 1984 vodja proizvodnje in v letu 1992 prevzel funkcijo direktorja Mlinostroja. Začetek Sprva je bilo v podjetju zaposlenih osem delavcev, poslovanje pa je potekalo v obnovljenih prostorih remontne delavnice starih mlinskih prostorov. Ker je bila tedaj večina mlinskih strojev lesenih, jc bil mizarski obrat močnejši in bolje opremljen kot kovinarske delavnice. Podjetje sc jc razvijalo in dosegalo lepe rezulate, saj so visoko kvaliteto izdelkov in uslug cenili kupci Sirom takratne celotne Jugoslavije. Zaradi širitve proizvodnje in dejavnosti sc jc podjetje v letu 1954 iz neznatne »remontne delavnice« razvilo v »MLINOSTROJ« - Tovarna mlinskih strojev in tudi spremenilo provotno registracijo podjetja. Dejavnost podjetja se je iz obnove mlinov preoblikovala v podjetje za izdelavo strojev za mline. V tem letu jc podjetje zaposlovalo žc 77 delavcev. Zaradi prevlade kovinarske dejavnosti pa se je v letu 1959 mizarski obrat ločil od matičnega podjetja in začel s samostojnim delovanjem. Uspešna rast podjetja Skladno z razvojem dejavnosti in rastjo podjetja, se je pokazala tudi potreba po širitvi poslovnih prostorov. Tako je bila v letu 1959 zgrajena prva proizvodna hala s površino 1000 ml Intenzivna rast podjetja je zahtevala vedno nove proizvajalne in strojne kapacitete, zato je bila v letu 1962 adaptirana lopa za skladiščenje lesa v sodobno strojno delavnico. V letih 1964 in 1965 jc bilo urejeno skladišče in poslovni prostori za upravo in tehnične službe. Razmahu podjetja je sledilo tudi opremljanje proizvodnje s sodobnimi obdelovalnimi stroji. Podjetje je iskalo nove poslovne priložnosti ter razvoju in proizvodnji strojev za mline dodalo še naprave za transport, sejanje in pripravo moke v pekarnah. V tem obdobju jc v podjetju delalo 150 delavcev. Zaposlenih vec kot 200 delavcev Ugoden razvoj podjetja sc je nadaljeval in v letu 1970 je bila dograjena glavna proizvodna hala z. več kot 2000 m', nadaljevali pa so tudi z nakupovanjem najsodobnejše opreme: novi stroji, dvigala, ogrevanje in drugo. Takrat je bila dograjena tudi nova kotlovnica na lahko kurilno olje. V tem obdobju je bilo v podjetju zaposlenih 160 delavcev, dejavost podjetja pa se je dopolnjevala in širila, saj je povpraševanje na takratnem trgu nekdanje Jugoslavije vzpodbudilo proizvodnjo strojev in naprav za skladiščenje žit ter pripravo krmil. V letu 1974 je podjetje pridobilo nove poslovne prostore za tehnične službe in komercialo, kupljenih pa jc bilo tudi nekaj obdelovalnih strojev in prevoznih sredstev. Proizvodnja mlinskih strojev je bila v upadanju, povečeval pa sc jc delež opreme za silosne objekte, tovarne močnih krmil ter mešalnice praškastih materialov. Izdelki in usluge podjetja so bile zaradi visoke kvalitete in upoštevanja dogovorjenih rokov na takratnem jugoslovanskem tržišču, kamor je temeljila tedanja prodajna orientacija podjetja, zelo iskani. Leto 1978 je prineslo novo prido- bitev: halo za razrez in pripravo materiala, ter nekaj let kasneje, v letu 1984, novo skladišče polizdelkov in izdelkov. Prostorske, strojne in tehnične kapacitete so zadostovale pr Povzetek rezultatov razpisa za stanovanjsko posojilo stanovanjskega sklada občine Domžale za leto 2000 Razpis za stanovanjska posojila, ki ga je potrdil Upravni odbor Stanovanjskega sklada Občine Domžale, je bil objavljen v glasilu Slamnik dne 4. 5. 20(10. Skupni razpisni znesek posojil je znašal 60.000.000.00 SIT. V razpisanem roku za nakup obrazcev (do 17. 05. 2000) je bilo na vložišču prodanih 44 vlog. Do zaključka razpisa, 31.5.2000, je bilo na Oddelku za prostor in varstvo okolja oddanih 28 vlog, od tega: - za nakup stanovanja: V vlog - za gradnjo oz. dograditev: 11 vlog - za prenovo: 8 vlog. Dve vlogi nista bili oddani v skladu Z razpisom, zato slu prosilca prejela sklep o zavrnitvi vloge - Sklep 8. seje komisije z:i stanovanjsk t posojila z dne 1.6. 2000. V obravnavi za dodelitev stanovanjskega posojila je bilo tako 26 vlog udeležencev razpisa, katerih skupna visina zaprošenih posojil jc bila 112.172.192.00 SIT. Upoštevajoč razpisne pogoje in upravičenost do pripadajočega posojila (izračun na podlagi ce- ne nr za posamezne namene - nakup 180.000,00 SIT. gradnja 120.000.00 SIT, prenova 72.000.00 SIT; površinskega standarda glede na število družinskih članov; lastništva oz. solastnišlva stanovanjske enote Icr žc prejetih ugodnih stanovanjskih posojil delodajalca, Občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije) Je bila izračunana odobrena višina pripadajočih posojil v višini 50,103.733,00 SIT. Pri vseh prosilcih za posojila za gradnjo, dograditev ali prenovo, so delovne skupine, ki jih je določila Komisija za stanovanjska posojila na svoji 6. seji. opravile komisijske oglede in izdelale zapisnike o fazi gradnje oz. o stanju objektov za prenovo. Zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev so bile v postopku zavrnjene tri vloge, ker so prosilci že prejeli ugodna pcSojila, ki presegajo 40% vrednosti primernega stanovanja. Stanovanjska posojila so bila po namenu, ob upoštevanju zgoraj navedenega, razdeljena na sledeč način: za gradnjo oz. dograditev 22,337.933,00 SIT 9 upravičencev za nakup 19.134.000.00 SIT 8 upravičencev za prenovo 8.631.800,00 SIT 6 upravičencev STANOVANJSKI SKLAD h Urada županje Tiskovna konferenca Zadnja tiskovna konferenca pred počitnicami se je začela s slovesnim odprtjem bazena, nadaljevala pa s predstavitvijo najaktualnejših zadev, ki jih jc sprejel Občinski svet na 18. seji No-vinarske konference, ki jo je vodila županja Cveta Zalokar Oražem, so se udeležili predstavniki naslednih medijev: Dela, Dnevnika, Večera, Ciorenjskega glasa. Domžalskih Novic, Kamniško domžalskih novic ter Radia Kranj. Namesto denarne kazni -opozorilo Najprej je županja novinarje opozorila na spremembo kazni zaradi nepravilnega parkiranja voznikov na zelenicah. Ta bo odslej znašala 10.000.00 Srr za posameznika in 100.000,00 Sff za pravno osebo. K znižanju kazni je upravo vodila primerjava kazni za prekrške, ki so predpisani z Zakonom o varnosti cestnega prometa. Delavci komunalnega nadzora bodo posameznikom, ki so storili prekrške (bilo jih je nekaj deset), po starem Odloku izrekli opozorila. O zazidalnih načrtih Novinarje sta zanimala tudi novospre-jeta zazidalna načrta, in sicer Podobmocje V7/1 Helios - ob Koliški cesti, kjer sta severni in srednji del predvidena za Helios in oljarno, vzhodni je predviden za stanovanjsko poslovne in storitvene objekte, južni pa za stanovanjsko individualno pozidavo ter v skrajnem jugozahodnem delu za zaključitev, vrstne večstanovanjske gradnje. V zadnji enoti je nogometno in rokometno igrišče, sklop parkirnih površin, ki so deloma namenjena uporabnikom športno rekreativnih programov, deloma stanovalcem in obiskovalcem stanovanjskih enot. dve teniški igrišči, otroško igrišče, večnamenski objekt v sklopu igrišč; 19 stanovanjskih objektov v nizu. Število stanovanjskih oz. poslovno stanovanjskih objektov pa je naslednje: • v južnem delu 19 prostostoječih stanovanjskih hiš in dva dvojčka • vrstne hiše - petkrat po štiri ter enkrat po trije stanovanjski objekti • med južnim in severnim stanovanja skim delom pa so predvideni štirje po-slovno-stanovanjski objekti. Županja je predstavila tudi zazidalni načrt D 18 - Toko, ki ureja širše območje jugovzhodnega predela centralnega mestnega kareja in je omejeno s Karan lansko in Slamnikarsko cesto na jugu in vzhodu, domom upokojencev na zahodu in obstoječo stanovanjsko-poslovno pozidavo na severu, poseben sklep, s katerim je Občinski svet zadolžil upravo za izdelavo programskih rešitev eestno-komunalno-energelskih naprav v širšem območju centra ter ji naložil, da čimprej prične s pripravljalnimi deli za lokacijski načrt za vstopno prometnico do centra Domžal na osnovi predložene idejne študije, spregovorila pa jc tudi o manjšem območju sprejetega zazidalnega načrta, kar jc razvidno iz naslednjih številk: Gradbena brutto površina 29424,0 m (prej 32980.0 m) Število stanovanj 127 (prej število ni bilo razdelano) Število parkirnih mest 346 (prej 320). Nove cene Novinarji so zastavili kar nekaj vprašanj v zvezi s povečanjem cen zemeljskega plina in cene odvajanja odpadnih in padavinskih voda, dobili so podatke o porabi sredstev, ki jih občina prejme od sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč za potrebe avtejceste za leto 2000. kjer je županja posebej izpostavila 20 mio SIT, namenjenih dokončanju gradnje vodovodnega sistema Prescrjc-Homcc, ki bo zagotovil temu območju zdravo pitno vodo s kolov-Skega črpališča. Novosti na področju štipendiranja Novinarji so sc na tiskovni konferenci seznanili tudi s spremenjenim Odlokom o štipendiranju, ki določa, da štipendije Občine Domžale dobijo: • nadarjeni dijaki in študenti, ki s svojo intelektualno ali umetniško nadarjenostjo dosegajo izjemne rezultate (zanje se nameni 70% zagotovljenih sredstev); • dijaki in študenti, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega določenega zneska (zanje se nameni 30% zagotovljenih sredstev); • dijaki za deficitarne poklice s področja obrti, ki jih, po predhodnem mnenju Obrtne zbornice Domžale, določi županja s svojim sklepom (ene štipendijah • dijaki in študentje, katerih starši se preživljajo izključno s kmetijstvom (ena štipendija). Višina mesečne štipendije za dijake znaša 24.371 SIT in za študente 32.052 SIT in se valorizira glede na rast življenjskih stroškov. Razpis za nove,štipendije bo objavljen v septembru oz. oktobru 2000. O. u. IZ ŽIVLJENJA IN DELA KS stran Pohod na Triglav V sakolctni spominski pohod, katerega so začeli partizani borci 31. divizije NOV v spomin na partizanske patrulje, ki so se v letu 1944 povzpele na Triglav in tem odstranile mejni kamen med bivšo Jugoslavijo in Italijo ter izobesili na /V^aževem stolpu slovensko zastavo, se je tudi letos zaključil na Pokljuki. S tem pohodom pa obujamo tudi spomine na kruta leta okupacije in boja za osvoboditev slovenskega naroda ter za boljši in pravičnejši socialni red. Pohoda se je kljub slabemu vremenu udeležilo 456 pohodnikov iz vrst bivših borcev NOV veteranov vojne za Slovenijo, združenja Sever ter častnikov Slovenske vojske in mladine. Sprejema ob vrnitvi pohodnikov na Pokljuko se je udeležilo več kot štiri tisoč ljudi. Slavnostni govornik dr. Anton Bebler je v svojem z ovacija-mi spremljanim govorom poudaril pomen boja proti okupatorju ob strani svetovne protifašistične koalicije. Obsodil je prizadevanja nekaterih politikov in nadškofa dr. Rodeta za opravičevanje sramotne kolaboracije z okupatorjem. V kulturnem programu jc sodeloval Partizanski pevski zbor. godba Slovenske vojske m recitalorji. Izostal ni niti vod slovensko vojske, predsednik republike Milan Kučan, ki se vsako teto udeleži pohoda, pa se je letos zaradi službene zadržanosti udeležil le slovesnosti na Pokljuki. 1ž Domžal se tega pohoda vsako leto udeleži g. Marko Gosar, pisec tega sestavku, letos s sinom Bojanom pa tudi ekipa Slovenske vojske ž g. Dominikom Grmekom na čelu. Pesem Pohod na Triglav pa je bila povedana na osrednji slovesnosti na Pokljuki, katere so se v velikem številu udeležili tudi borci iz Domžal. Pohod na Triglav V borbi zu svobodo si bil naš simbol, v miru si planincev vseh idol. Slovenec pravi gotovo ni, kdor na vrhu tvojem stal še ni. Ti kralj vseh slovenskih si gora, V srcih naših si doma. Po višini in lepoti tvoji hrepenimo, zato se vsako leto gor" dobimo. Vse napore in znoj pozabimo. ko tam gori zbrani, srečni smo. Za nas je to najlepši dan, ko zremo s Triglava gorenjsko stran. Ko pa utrujeni in srečno s Triglava pridemo domov, trdno sklenemo v srcu vsi, da drugo leto bomo spet prišli. IVAN LOŽAR Delovno v KS Jarše - Rodica Nepričakovana julijska pripeka me je kljub vsemu pripeljala h g. Marjanu Ručigaju, predsedniku KS Jar-še-Rodica. V prijetnem hladu krajevne pisarne je stekel sproščen pogovor o nizu že uresničenih načrtov in tistih, ki se še skrivajo v predvidenih programih. Ko takole poslušam in gledam sogovornika, vem, da se načrtom in krajanom dobro piše. Tako, o dveh pa je kar prav, da jih zapišem. Tudi v iskanju skupnih rešitev. Igrišče: Dosedanje športno igrišče v Zg. Jaršah-Induplati bo pozidano predvidoma v letu dni. Zaradi te pozidave grozi NK Induplati Jarše izguba tega prepot-rebnega športno-rekreacijskega prostora. NK združuje v svojih sekcijah od 250 do 300 članov, tja od pionirjev, mladine in odraslih. V svoji dejavnosti dosegajo zavidljive uspehe. Na tem igrišču domujc tudi sekcija boljših polovic (žensk) s svojim nogometnim klubom, ki je tudi letošnji državni prvak, s tem da so ta naslov ubranile že večkrat. V tekmovanju pa so sc celo uvrstile v Evropsko tekmovalno nogometno ligo. S pozidavo se torej poraja skrb, kam s tem več-stoglavim članstvom in njegovo dejavnostjo. Ta vsekakor ne sme biti onemogočena, omejena ali celo opuščena! I'ot ludi nc vodi na ulico, saj tu grozijo nevarnosti (droga, alkohol, nasilje in vrsta drugih). Večina KS ima svoje površine, namenjene rekreaciji vseh krajanov in s tem vzgoji k bolj zdravemu in boljšemu življenju ter vedenju. Kol že pregovorno: zdrav duh v zdravem telesu! Ob utemeljenem zagotavljanju delovnih mesl sla enako pomembna varovanje in vzgoja življenj mladega rodu in drugih generacij. »Oreh, ki sc ga moramo načrtno in čimprej lotiti,« zamišljeno dodaja sogovornik in k temu lahko samo prikimam. Ceste: »Nikoli izpeta pesem!« so besede, polne zadovoljstva. KS jc spel pridobila del lepo na novo urejene Jarške ceste, od Pivnice do stare OŠ Jarše. Z rekonstrukcijo ceste na Pcrkovi in na te omenjenem delu Jarške jc občina Domžale pričela že v letu 1999 in zanjo prispevala tudi vsa sredstva. Opravljena dela so bila kar zajeten zalogaj. Vanje so bile vključene zamenjava že dotrajanih, zdravju škodljivih vodovodnih salonitnih cevi (nove so iz alkatena), napeljava oziroma nova menjava javne razsvetljave in plinifikacija. Temu jc na koncu sledila šc preplastitev cestišča (nova asfaltna prevleka) in kar je vse pohvale vredno, tudi pločnikov. Vsa ta rekonstrukcija jc velika pridobitev za krajane, posebej za voznike in šolarje. Nosilec vseh del jc bil Grapix s. p. Domžale, pod izvajalci pa: za javno razsvetljavo Elcktroinštalacijc Milan Skočaj, za vodovod KP Domžale, za plinifikacijo pa IMP Ljubljana. Najin pogovor pa kot žc navadno prekinjajo telefon in obiski krajanov s svojimi vlogami Icr predlogi, nad vsem pa neusmiljeno kraljuje čas kot razsodnik večnosti. »Načrti!«, tako ob odhajanju povrtam šc enkrat. »Nadaljnja rekonstrukcija Jarške ceste, seveda«, jc ponovno prepričljiv odgovor v misli na zahteve kraja in krajanov zatopljenega predsednika KS, »našega Marjana,« kot ga med sabo tako po domače imenujejo krajani. Ja, zares, saj tudi jc! LEON SENGER Že kar nekaj časa pasja stranišča lahko najdemo na različnih koncih naše občine, največ jih je ob sprehajalnih stezah. Prav bi bilo, da bi služila namenu, za katera so bila postavljena. Poskrbimo za tol V prejšnji številki se je v fotokroniko, v kateri smo vas seznanili z novimi komunalnimi investicijami, prikradla napaka. Pisali smo o ureditvi obračališča in avtobusnega postajališča na Sveti Tropci in ob tekst »pripeli« napačno fotografijo. Danes napako popravljamo in vsem uporabnikom novega postajališča želimo srečno! Kdo bo popravil popisano fasado? Pred časom so se zaenkrat še neznani storilci znesli nad fasado poslopja železniške postaje na Rodici. Nad neokusnostjo njihovega dejanja ne kaže zgubljati besed, saj dejanje samo govori o kultiviranosti storilcev. Od njihovega dejanja je poteklo že precej časa, vendar fasada ostaja onečedena. Kdo je tisti, ki bi jo očistil - Občina Domžale, Krajevna skupnost Jarše-Rodi-ca, ali Slovenske železnice. Po informacijah, s katerimi razpolagam, stavba ni v lasti KS Jarše-Rodica, niti ni last S/- ja. temveč je v lasti občine. Bo ta dobronamerna kritika pripomogla k ureditvi fasade? Morebiti pa bi se domžalski Helios izkazal kot sponzor in bi (brezplačno?) uredil fasado? JANEZ STIBRIČ Plinifikacija v Domžalah se nadaljuje! Dela na plinifikaciji v Domžalah in Jaršah se po formalnih zaplctljajih končno zopet nadaljujejo. Narejenega je že več kot polovica glavnega voda, izvajajo pa se tudi priključki. Po izjavah investitorja in izvajalca se bodo vsi porabniki plina iz Domžal »Sever I« in Jarš (kjer je bila plinifikacija letos planirana) priklopili na plin do konca meseca oktobra. Do tedaj pa bo potrebno napeljati še vse priključke in obnoviti cesto z obema asfaltnima prevlekama. Z grafiti popisana fasada stavbe pri železniški postaji na Rodici Gradbeno podjetje IMP opravlja dela zelo solidno, saj do uličnih zapor skoraj ne prihaja, ceste pa po končanih delih vzorno očistijo. Poleg plinovoda istočasno polagamo tudi cevi za kabelsko televizijo. Tudi la naj bi bila izvedena jeseni. 2al prihaja do občasnih prekinitev dobave vode, kar se lahko zgodi v primerih, ko projekti vodovodne napeljave niso popolnoma točni. Krajanom sc zahvaljujemo za potrpežljivost ob gradnji plinovoda in obljubljamo, da cest v naslednjem desetletju nc bomo prekopavali. Predsednik KS Slavka PAVEL PEVEC Zalog pod Sv. Trojico Reja koz Družina KEPEC v vasici Zalog pod Sveto Trojico ima majhno kmetijo, živinorejo, predvsem z oddajo mleka in prirejo telet. Gospodar Vinko jc zaposlen v tovarni v Jaršah, če bo vse posreči, bo dočakal zasluženi pokoj. Potem se bo še bolj posvetil kmetijstvu in kozjereji ter turizmu, vsaj tako planira v prihodnje. Pri Kepčevih imajo v hlevu prijazne živali. Pred tremi leti so kupili pri kmetu v Turnšah pri Dobu dve mladi plemenski kozi sanske pasme. Ko so bile koze godne za paritev, so jih odpeljali k plemenskemu kozlu v Žice. In kaj sc je čez nekaj mesecev zgodilo; postali sla mamici, vsaka z. dvema malima kozličkoma. To je povzročilo veselje celotne družine Kepčevih in tudi vaških otrok. Gospodar Vinko pravi, da je koze kupil zaradi mleka, saj ga ima vsaka dnevno po dva litra, potem zaradi kozlič-kov-naraščaja. prodaje lc-teh. Povpraševanje za kozlički je veliko in tudi cene so primerne. Meso mladega kozlička je enkratno za pečenje. Pravšni za zakol so lahko stari štiri mesece, ob dobri hrani tehtajo tudi do 20 kg žive teže. Cena je različna, odvisna od velikosti in leže, kupčija pa je na »oko« od 10.000 tisoč tolarjev dalje. Pri Kepčevih bodo kozjerejo še povečali, če bo donosna, kajti v Zalogu in bližnji okolici nismo zvedeli, da bi imel šc kdo kozjerejo. Škoda le, da jc to samo na podeželju in da so otroci, ki živijo v mestih, prikrajšani za marši kakšno podobno sliko, ki je nastala pri tej družini. Zapisal in foto: upok. JOŽE NOVAK Sodelovala tudi Občina Domžale Vsak del neba Protokolarni servis Brdo vsako leto namenja del svojih sredstev, predvsem pa dobre volje tudi različnim humanitarnim organizacijam in zavodom. Tako so se letos odločili, da sredstva in dobro voljo namenijo Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Tako že vrsto let v času božično-novoletnih praznikov gojence omenjenega Zavoda iz Kamnika obdarujejo. Lani so mlade povabili na Brdo, kjer so jim pripravili bogat zabavni program, v sodelovanju s Kolinsko pa je mlade goste obdaril tudi božiček. Tradicijo tovrstnega sodelovanja so letos nadaljevali s povabilom vseh mladih iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, da na Račjem otoku Brdu pri Kranju pripravijo prodamo razstavo, v okviru katere so pripravili tudi bogat program in predstavitve na temo kvalitetnog;! preživljanja prostega časa invalidne mladine. Rdeča nit aktivnosti jo bila slikanje na svilo, mladi so si pod vodstvom oglodali park Brdo, sc predstavili z igrico Mojca 1'okrajculja in uprizorili dramsko predstavo Misterij. Nastopili so mladi glasbeniki, katerim se je ob koncu pridružila glasbena skupina BABILON, program so obogatili tudi z nastopom plesne skupine ter glasbenega gosta Rastka Tepine. predstaviti pa so tudi opoldansko zasedanje Otroškega parlamenta. V imenu Občino Domžale so jo srečanja udeležila gospa Andreja Jarc-Pogačnik. svetnica in predsednica Odbora za družbeno dejavnosti pri Občinskem svetu Občine Domžale, ki je ob tej priložnosti predstavila, kako v okviru naše občine potekajo dejavnosti za lažje vključevanje invalidov v družbo, na prodajni razstavi pa jo kupila ludi eno od umetniških slik. V. V. Poročilo CPV za junij Lukovica, 8. 6. ob 17.40 je voznica osebnega avtomobila vozila škoda zapeljala na nasprotni vozni pas in čelno trčila v vlačilec, ta pa jo je odbil nekaj metrov pod cesto. Takoj zatem jc vlačilec čelno trčil še v vozilo golf in ga rinil prod seboj približno dvajset metrov pod cesto in ga delno pokopal pod seboj. Po prihodu so gasilci pričeli najprej z reševanjem osob iz. škodo, ki so utrpeli najhujše telesne poškodbe, potem so rešili šc voznika iz golfa. Zdravstveni delavci so jim nudili medicinsko pomoč in jih odpeljali v bolniško oskrbo. Dob, 15. 6. ob 14.40 jc udarila strela v stanovanjsko hišo in povzročila pravo razdejanje na clck-tro instalaciji in gospodinjskih aparatih po vsej hiši. Gasilci so temeljito pregledali vse prostore in aparate. Ognja niso odkrili, le kadilo se je na več mestih. Vir, 21.6. ob 7.40 jc zagorelo na kmetijskem objektu v izmeri 22x26 m. Zaradi večjega obsega so gasilci iz CPV odšli z. dvoma kom- biniranima voziloma in takoj začeli gasiti ogenj, reševati živino iz gorečega hleva in tudi vse stroje so pravočasno rešili. Popolnoma jc bilo uničeno ostrešje s kritino, slama za nastiljanje in seno za krmo. Na kraju jc bilo dvainštiridc-set gasilcev iz devetih prostovoljnih gasilskih društev in osem gasilcev iz CPV. Studa, 23. 6. ob 19.28 je med čistilno napravo in kokošjimi hlevi »Jata« zagorela večja količina lesenih odpadkov na površini približno 100 nr Ciasilci so najprej ogenj pogasili, nato so material prekopali in ponovno namočili z vodo, na pomoč pa so priskočili Se gasilci iz Štude in Ihana. Domžale, 30. 6. ob 8.05 je v smeri Domžale - Dragomclj nastala prometna nesreča med voziloma škoda favorit in kombijem pc-ugcot boxcr. V prvem vozilu je obtičal vklcščcn voznik. Tega so morali gasilci s hidravličnim orodjem rešiti iz objema zverižene pločevine. Zdravstveni delavci so nudili prvo pomoč in ga odpeljali v bolniško oskrbo. Gasilci so morali nekajkrat pomagati pri odpiranju vrat osobnih vozil, šc večkrat so vlamljali vhodna vrata, ker jo puščala voda, in ukrepali zaradi pozabljene hrano, ki so jo žgala na štedilniku. VIKTOR SVETLIN (CPV) Praznovanje dneva državnosti v Krtini Skozi zgodovino je bilo malo priložnosti, ko bi si kdo od Slovencev z gotovostjo upal trditi, da bo Slovenija v drugo tisočletje stopila kot samostojna država. Povsod po tej na.ši majhni državici so na dan državnosti potekale prireditve ter praznovanja in Krtina med njimi ni bila izjema. Dan državnosti ter kresovo se datumsko ujemata in ravno leta 1991 ob osamosvojitvi sta dve skupini s tega območja ta običaj obudili ter hkrati pozdravili nastanek naše države. Od tedaj jc kreso-vanjc v Zalogu in Kr-tinskem hribu na ta dan tradicija. lxtos se je na pobudo Turističnega društva Raca praznovanje razširilo in združilo v eno. Za lokacijo so vzeli veliko bolj primeren Krtinski hrib, od kmlcr so kres zapazili skoraj z vsakega kotička naše občine. Nekaj hoste jc bilo že pripravljene, da pa jc bil kres večji, jc turistično društvo priskrbelo Se dodatne zaloge palet. Razpoloženje je poživil šc ognjemet; ta je bil skoraj tako veličasten kot tisti, ki se jc videl iz Ljub- ljane. Treba jc dodali, da jc za sponzorstvo ognjemeta ter za pijačo poskrbela krajevna skupnost. Društvo jc poskrbelo tudi za dobro glasbo, tako da ni bilo nikomur dolgčas. Poleg lepe organizacije je najbolj razveseljivo to, da so se ljudje odzvali povabilu. Prišlo jih je okoli 150 in, po dogajanju sodeč, sc ni nihče dolgočasil. Skupaj so zaplesali in zapeli, ko pa je kres pojenjal, so veselo odšli. Organizatorji so za prihodnje leto dobili šc večjo pobudo ter nove zamisli, saj sc ob taki priložnosti vidi, da so sc preprosti ljudje šc pripravljeni zbrati ter se veseliti tistega, kar Slovencu kol državljanu največ pomeni. ROK PIRNAT Gostišče JAMARSKI DOM Mark) Ravnikar s.p.Gorjuša 1233 Dob pri Domžalah td/faKS: 061 721 577, 72-415-77 mob.: 040 646-363 ISCG DOMŽALE A V T O Š O L A LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale lET 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 PRICETEK TEČAJA: @ls> W* ODfffl stran SPOMIN NA ŠOLSKO LETO 1999-2000 Kaj bo novega v vrtcu Urša v novem šolskem letu? Končalo se je šolsko leto in pričeli so se delati zaključki o tem, kaj je bilo dobro in kaj bo še potrebno postoriti. V vrtcu Urša smo dobro delali in šolsko leto zaključili tako, da smo ponosni na svoje uspehe. V tem letu smo skrbeli za okrog 500 otrok. Od tega je bilo sedem skupin otrok do tretjega leta starosti, ostalo pa so bili otroci, stari od tri pa tja do sedem let starosti. Pripravo na Solo jc obiskovalo dopoldan 125 otrok, popoldan v skrajšanem programu pa 12 otrok. Kot vsako leto jc tudi letos posebej deloval šc oddelek t. i. podaljšanega varstva. To jc oddelek, namenjen otrokom, ki v vrtec pridejo kasneje, npr. okrog enajste ure dopoldan, jo so otroci staršev, ki delajo po evropskem delovnem Času oz. otroci staršev, ki delajo popoldan. Nemalokrat sc zgodi, da v tem oddelku ostane tudi kakšen otrok, katerega starSi so imeli popoldan kakšen opravek ali paC kaj neodložljivega Tudi za te otroke poskrbimo. Čeprav v dobro otrok samih pravzaprav nc Želimo, da so otroci v vrtcu od jutra do noCi. Čeprav vzgojno delo pod vodstvom čudovite vzgojiteljice M. Korbar poteka nekoliko drugače kol v drugih oddelkih, so otroci zadovoljni. Radi ga obiskujejo, saj se lam ves čas kaj dogaja. Ves čas pa se je nekaj dogajalo tudi med šolskim letom. Nemalo jc bilo prireditev za starše in otroke, kot jc npr. Ziv - zav, izleti s starSi, nastopi Z otroki v Kulturnem domu in domu v Grobljah Icr lelos najbolj odzivna oblika - pikniki. Moda je bila. da piknik traja kar ves dan, tako da je bilo doživetij res veliko. Vezi, ki sc na ta način splete jo med starSi, otroki in zaposlenimi, so enkratne. Postanemo res pravi prijatelji in ko sc jc bilo potrebno ob zaključku in slovesu od vrtca v »Mali šo- li« posloviti, je bilo rosno marsikatero otroško in starševsko oko. No, tudi vzgojiteljicam in pomočnicam slovo ni bilo lahko, a kaj, ko so nekatere že lakoj prvega julija sprejele nove ot-ročičke in pohitele novim dolžnostim naproti. Da preverimo naše delo in dobimo informacijo staršev o tem, kako in kaj, pripravimo ob koncu leta posebno anketo. Le to starši anonimno izpolnijo in vrnejo. Na temelju anketnih rezultatov nato ugotavljamo, kaj bi bilo potrebno dodati v našem planu vzgojnega dela in kaj spremeniti. Anketni rezultati nam tudi povedo, kako so z našim delom zadovoljni starSi. Rezultati letošnje ankelc so pokazali veliko stopnjo strinjanja staršev z našim načinom dela. Praktično niso imeli pripomb, torej lahko z načinom dela, ki jc v praksi, kar nadaljujemo. Opazili smo, da starSi šc vedno žele, da jim pomagamo pri vzgoji. Želijo, da otrok med bivanjem v vrtcu pridobi čim več in tako popoldan omogočimo družini, da jc skupaj, da imajo družinski člani čas zase in za svoje interese. V vrtcu jc otrok deležen kvalitetnih vzgojnih programov, poleg tega staršem nudimo ludi, da lahko tekom bivanja v vrtcu otrok žc obiskuje razne dodatne tečaje, ki še bogatijo njegovo življenje Tako smo letos imeli za otroke pripravljene tečaje angleščine in plesnih vaj ter tečaj plavanja, letovanje, zimovanje in kotalkanje ter tečaj tenisa. Poleg vseh teh tečajev bi želeli v naslednjem letu ponudili Se več. • Tečaj rolunja v mesecu septembru. Rolanjt je sedaj moda in noviteta med športi. Opaziti je. da m šport ni tako nenevaren. Potrebno hi bilo neko osnovno znanje in tudi nekaj napotkov za varnost. To bo nudil naš tečaj. Izvajalci bodo: I_acky Ijrka d. o. o., iz. Ljubljane. • Otroci radi pojejo in se veselijo ter sproščajo s pomočjo glasbe, ljuhko bi dejali, da jc glasba eden vodilnih elementov našega dela. Ker bi leteli, da otroci, ki v glasbi čutijo nekaj več. tudi nekaj več pridobijo, smo se za novo šolsko leto dogovorili z zasebno glasbeno šolo iz Prelaga pri Domžalah - Parnas d. o. o., da bo za otroke pripravila posebno delavnico. Vodila jo bo priznana pedagoginja s tega področja, ga. Zdenka Krist-Marinič, ki bo strokovno na visoki ravni z otroku prijaznim načinom posredovala otrokom osnove glasbene teorije, jih naučila osnov igranja na blok flavto, predvsem pa ho otrokom skušala približati glasbo na način, ki otrokom ustreza. • Tretja noviteta našega dela je sodelovanje z zasebno šolo tujih jezikov - Dude ii Domžal. Radi bi pripravili delavnico, ki bo otroke seznanila s tujim jezikom in sicer na način, kjer bodo sodelovali otrok in starši skupaj. Torej delavnica bo namenjena očetu ali mami in otroku skupaj. To je način vzgojnega dela, kije v tujini nekaj vsakdanjega. Prinaša izredno dobre rezultate in zakaj ne bi potem poskusili tudi pri nas? Seveda se marsikaj dogaja tudi med oblikami dela, ki jih pripravijo vzgojiteljice za svojo skupino skupaj s starši. Ideje vzgojiteljic žc zbiramo, predvsem pa bi radi ponudili vsebine, kol so: različne razstave, nastopi otrok, prcdbralne aktivnosti in knjižno vzgojo, narodne pesmi in plese, pozabili nc bomo niti na domžalskega Grinija, ki skuša osvestiti domžalske občane o pomembnosti ločenega zbiranja odpadkov. Tudi vsebine, ki so bile aktualne do sedaj, bodo ostale. Nikakor nismo pozabili na otroke, ki .ilca sicer v dopoldanskem času nc obiskujejo. Za njih smo pripravili posebne delavnice, ki se bodo pričele izvajati v začetku meseca oktobra. Razpis za prijavo bo objavljen v septembrski Številki revije Slamnik. Ker bo -število otrok v delavnici zaradi načina dela, prijaznega do otrok, omejeno, vas opominjamo, da z vpisom nikar ne odlašajte! Starše, ki bi želeli vpisati svojega malčka v naš vrtec, vabim na ogled vrtca in pogovor. Tako sc boste laže odločili in nam bolj zaupali. Na ta način bomo z. lahkoto skupaj opravili tako zahtevno nalogo, kot je danes vzgoja našega in vašega otroka. ravnateljica vrtca: DARKA BITENC Vrtec Urša Obvestilo staršem predšolskih otrok! Obveščamo starše otrok, da bomo v začetku meseca oktobra pričeli z izvajanjem posebnih vzgojnih dejavnosti, namenjenih otrokom, ki vrtca ne obiskujejo. Izkušnja, ki jo otrok pridobi v vrtcu, je temelj kasnejšega šolanja, pa tudi temelj kasnejših družbenih interakcij. S pomočjo dobrih rezultatov, ki jih bo otrok dosegal, samostojnega odločanja, življenja v pogojih, ki jih nudi vrtec, bo vaš otrok gradil pozitivno samo-podobo in pozitiven odnos do življenja in dela v skupini. Naši vzgojni programi so živahni, polni prijetnih doživetij, prežeti z veseljem in radostjo nad skupnimi dosežki. O samem vzgojnem delu starše seznanjamo s pomočjo plana vzgojnega dela in tednikov. Programe bo možno s strani staršev sooblikovati in dograjevati. IGRALNE URICE: za otroke, stare štiri in več let. V skrajšani obliki povzema način vzgojnega dela, kot ga izvajajo vrtci dopoldne. Polna mera igre kot osnove otrokovih ravnanj, pravljic, zgodb, petja in plesa, telovadbe... torej vsakega po malo! CICI PRAVLJIČNE URE: za otroke, stare tri in štiri leta. Možnost prisotnosti mamice ali očka! Dejavnost je pravljično obarvana, vodilo vzgojnih ravnanj je igra otroka. GLASBENA DELAVNICA: letos prvič v izvedbi zasebne glasbene šole Parnas d.o.o. in priznane pedagoginje ga. Zdenke Kristl-Marinič. Poleg veselja in sprostitve, ki jo petje otroku nudi, bo vaš otrok s pomočjo igre spoznal lepote glasbe in izražanja s pomočjo nje, pridobil osnove igranja na blok flavto in se seznanil z osnovnimi glasbenimi zakonitostmi. Delavnice se bodo izvajale ob popoldnevih in sicer po dve šolski uri tedensko. Ker želimo, da bo delo v delavnicah strokovno na visokem nivoju in v prijaznih razmerah, je število vpisa omejeno na 15 otrok! Pohitite z vpisom! Prijave in informacije dobite na tel. 7241-834 in 7210-421 ali osebno na upravi Vrtca Urša, Slamnika rska 26, Domžale. Šola Dob ima novo igrišče Šola Dob je srednje velika šola, saj njene klopi zaseda okrog 400 učencev. Polovica jih je iz nižjih razredov. Ti ob lepih in sončnih dneh radi zapustijo učilnice in odidejo skupaj z učiteljicami ven, na travnik in igrišče, kjer v senci velikih lip nadaljujejo delo veliko bolj sproščeno in zadovoljno. A naše šolsko igrišče je zadnja leta kazalo kaj klavrno podobo. Stara igrala so bila že obrabljena, saj so na njih zrasle generacije otrok, ki so že zdavnaj prerasle osnovnošolske klopi. Najmlajši so si želeli novo igrišče, igrala, na katerih bi sprostili svojo domišljijo in mladostno veselje. Letošnjo pomlad smo na novo opremili šolsko igrišče. Neko jutro so nas presenetile čudovite majhne lesene hiške, kjer sc otroci lahko skrijejo pred vročim soncem ali toplim dežjem, kjer lahko klepetajo ali rešujejo naravoslovne naloge. Otroci so takoj splezali na večnamenski lobogan, ki je lahko mostiček, hiška, lestev in še kaj. Najbolj zanimiv pa je prav gotovo oder s klopmi za gledalce. Okoli njega lahko posedemo tudi med urami glasbene vzgoje ali slovenskega jezika. Prijeten prostor kar vabi, da se najmlajši predstavijo drug drugemu. Drugo leto bomo delo nadaljevali. Peskovnik bomo napolnili z mivko in postorili šc marsikaj. Veseli smo, da smo dobili prostor, kjer otroci preživljajo lepe trenutke, se zabavajo in se veselijo lepih dni. TATJANA KOKAU Učenci OŠ Roje v Gardalandu Hvala vam za prijeten dan! 2. junij 2000. Težko pričakovani dan, ko smo se otroci in učitelji, rejniki in prijatelji skupaj z učenci s posebnimi potrebami odpravili na izlet v sanjski Garda-land. CiardiilaiKl. Magična beseda za vse otroke od blizu in daleč. Marsikdo jc bil tam že večkrat. Kaj pa naši otroci? V hipu imamo polno pomislekov: dolga vožnja, množica obiskovalcev, lahko šc izgubi ali poškoduje... Zakaj pa naši Otroci ne bi doživeli le pravljice v živo? In so jo; v svoje in naše veselje. Združili smo svoje moči: učiteljice iz •XI, g. Idi starši rejniki in pnjatehl Vsak otrok je imel svojega spremljevalca, tako da je bilo za njihovo varnost poskrbljeno. In kar naenkrat smo bili vsi otroci. Uslužbenci parka so sc kljub velikemu številu obiskovalcev do nas vedli prijazno in so nam priskočili na pomoč, če jc bilo potrebno. In kaj nam bo ostalo najbolj v spominu? Zc sam Park jc čudovito urejen, poln zelenja i" cvetja na vsiikcm koraku nam ponuja različne možnosti zabave. Naši otroci nc bodo pozabili, kako so jahali konje mi vrtiljaku, sc vozili z, vozički po rudniškem rovu, s čolnom pluli po džungelski reki, nepozabna jc bila vožnja s panoramsko žičnico, z vlakom, z avtomobili, in šc in Se. Preveč naštevanja. Meni pa bo dan ostal v spominu po svoji prijaznosti in nenarejenem veselju naših otrok. Pa Se po nečem. l'o letu. kako lepo so za otroke, ki so brez staršev, ali pa so ti prestari ali bolni, poskrbele učiteljice, g lidi, ga. Majda in g Tone. Nesebično so sc razdajali, da hi osrečili in zadovoljili vse želje učencev iz OCI. Učitelji, hvala vam za dan, katerega naSi otroci ne bodo nikoli pozabili. MAMA Na obisku pri akademski slikarki Urši Žajdela Hrovat Polet z letalom Lions klub jc bil zelo prijazen, ker je omogočil polet z letalom kar osmim učencem z naše šole. Vsi smo si poleta zelo želeli, vendar smo iz mojega razreda morali izbrati le tri učence. Zalo smo se zelo prepirali, kdo bo šel na polet. Vesel sem bil, da so me izbrali. Ko smo prišli na Brnik, smo dolgo časti čakali pilota, medtem pa smo bili na terasi. Ko jc pilot prišel, smo Sli z njim takoj k letalu, kjer smo sc slikali. Nato smo se usedli v avion in pilot nas jc pripel. Mi trije učenci smo sedeli na zadnjem sedežu. Zelo smo se stiskali. Dolgo smo rabili, da smo vzleteli. Sprva sem imel zelo slab občutek, ko pa je pilot porav nal avion, sem sc počuti že bolje l'i-lol nas je popeljal nad Ljubljano. Ko srno pristali, smo šli zopet na teraso, kjer nas jc gospod iz Lion kluba častil s sokom. Bil je zelo prijazen in tudi on se je peljal z avionom. Upam. da bo drugo leto tudi tako. MATEJ PLANINC Končalo sc jc šolsko leto, mi pa se šc vedno spominjamo lepih trenutkov v I. in 2. razredu, ki smo jih preživeli skupai. lep spomin nam jc ostal na obisk pri akademski slikarki Urši Žaj-deli Hrovat. S slikarko so se učenci spoznali žc v učilnici 2. r. na OŠ Domžale, saj jena našo željo prišla svetovali in pomagali pri slikanju na svilo. Nastali so zanimivi m unikatni izdelki. Ni svilene rute, šale ali robčke so narisali Icr pobarvali domiselne motive. Izdelki bodo lahko še vrsto let krasili otroške sobice ali pa si jih bodo mamice s ponosom ovilc okrog vratu. V začetku zadnjega šolskega ledna pa smo sc odpravili vsi skupaj šc na obisk v slikarski atelje na njenem domu. Učencem sta s hčerko Ano, ki jc tudi članici naSc razredne skupnosti, najprej razkazali atelje, delovne površine in na stenah razstavljene oljne slike. Ko so sc učenci usedli na stolčke, jim je slikarka pokazala in razložila postopek, kako pripraviti platno, na katerega nato lahko naslikaš sliko v oljni tehniki. Učenci so ugotovili, da jc potrebno kar veliko dela, preden jc platno pritrjeno na okvir in narejena podlaga za slikanje. Pokazala jim je oljne barve in jim razložila, iz česa so narejene. Nato jc vzela v roke žc pripravljeno slikarsko platno in ga postavila na stojalo. Nanj je narisala osnovni motiv - vazo s cvetjem. Vsak učenec je imel možnost, da si obleče zaščitno haljo in s slikarsko lopatico ter gostimi oljnimi barvami poskusi zapolniti del motiva. Medtem ko so učenci ustvarjali, sem jih fotografirala in v spomin so dobili zanimive fotografije. Na koncu srečanja smo sc šc postavili ob njeno veliko čudovito sliko s sončnicami in nastala jc skupinska fotografija, ki nas bo spominjala na naše druženje. Ob tej priložnosti se Se enkrat slikarki zahvaljujemo za topel sprejem ter ji želimo Se veliko delovnih uspehov in prijetnih uric z »mladimi slikarji«. Učiteljica razrednega pouka MAGDA MIHELCIC Pred panoramskim poletom Komaj sem čakala, da bomo šli na letalo. To je bil moj prvi polet. V začetku me je bilo malo strah in imela sem tudi malo treme. Bila sem vsa nestrpna. Medtem ko smo čakali, smo si ogledali druga letala, kako so pristajala in vzletala. RENATA PLANINC Letenje Za nagrado sem v Soli dobila lei z letalom, Bilo jc super. Leteli smo nad Ljubljano. Bil je zelo dober razgled. Ko sem pogledala dol, so bili avtomobili zelo majhni, prav tako tudi hiSe. Z letalom je Sel malo gor in malo dol. Meni bh^^^^BHHBaaa^HaniH^^BaMBBBB je bilo takrat malo slabo Mis- Rod mlinskih kamnov Tabor na Kolpi Kot vsako leto smo tudi letošnje leto organizirali tabor za tabornike našega rodu. Tokrat smo svoje domovanje postavili ob Kolpi pri AdlcSičih. kjer ta žc meji na HrvaŠko. Dvajset otrok in deset odraslih, vodnikov ter starešin smo si odlično uredili prostor za teden bivanja v naravi. Izpopolnili smo naše taborniško znanje, ki temelji na poznavanju narave in izkoriščanju njenih vrednot. Poleg vseh lepih dogodivščin nam jc hotela Kolpa poplaviti tabor vendar smo ga pravočasno premaknili na varno mesto. Premik je potekal sredi noči vendar uspešno. Na pomoč so nam priskočili tudi taborniki Rodu Mirne reke in osebje kampa v AdlcSičih. Na našo žalost pa nam jc narasla Kolpa odnesla naš kanu. Dvignila seje za več kot 1 meter in nas pošteno prestrašila. Vseeno pa se je tabor srečno končal in vsi smo sc zadovoljni vrnili domov. Komaj čakamo na naslednje poletje, ko bomo zopet organizirali tabor. Zahvaljujemo ni se tudi B. Skobctu, ki nam je dal v najem taborniški prostor. ^ JUREGORJANC lili so, da me je strah, ampak me sploh ni bilo. V letalu nismo bili vsi učenci skupaj, ampak smo šli v skupinan po tri in tri. Vsaka skupina se je vozila dvajset minut. Pred letenjem sc jc skupina slikala pred letalom skupaj z našim šoferjem in k s pilotom. Medlem ko smo čakali prve tri. ki so leteli, se je z nami pogovarjal gospod iz Don kluba, ki je ta let plačal in organiziral. Bilo je zelo super. Upam. da bom še kdaj Sla z letalom. DANIJELA BROVET Na Venclja Perka smo praznovali Bilo je sicer 13. maja, a na osnovni šoli Venclja Perka na 13 ni nihče pomislil, saj so bile vse misli otrok in učiteljev osredotočene le na to, kako bomo naše delo v šoli prikazali našim najdražjim gostom - staršem. Ta misel nas je zaposlovala tudi že mnogo dni prej, ko smo se na ta dan pripravljali. Imeli smo namreč dan odprtih vrat. Tako zelo odprtih, da je v naše šolske prostore pokukala večina prebivalcev Domžal. Letos mineva 20 let, odkar smo se vselili v našo novo šolsko hišo. Stara šola Venclja Perka je bila za hitro rastoče Domžale že dolgo pretesna, zato so krajani Domžal s samoprispevkom zgradili našo današnjo stavbo. Leta 1980 smo se vselili v novo šolsko zgradbo, ki je bila na hitro zgrajena, tako da so še danes vidne razne pomanjkljivosti. A učitelji so v novo stavbo prenesli vso plemenito tradicijo najstarejše domžalske šole, v kateri so se šolali mnogi rodovi Domžalčanov. 20 let v življenju stavbe ni veliko, v življenju človeka pa je. zato jc večina tedanjih učiteljev že v pokoju. Današnji učiteljski kolektiv je mlad in skupaj z našimi 804 učenci smo polni ustvarjalne energije. Sklenili smo praznovali obletnico sicer svečano, a čimbolj delovno. Ze v lanskem šolskem letu so učenci dosegli na državnih tekmovanjih v znanju 8 zlatih odličij. Letos tekmovanja Se niso končana, a se zlata odličja lepo nabirajo: iz fizike, šaha. na športnem področju pa smo ponovno državni prvaki v košarki. Na dnevu odprtih vrat smo staršem in drugim gostom prikazali pouk. interesne dejavnosti in športne igre. Od pouka so bile prikazane najzanimivejše vsebine, ki starše najbolj pritegnejo, na primer poskusi pri kemiji, delo z računalniki, pa angleščina ... Bogate so bile razstave projektov o slamnikarstvu, o preteklosti Domžal, o Matiji Tomcu in likovne razstave učencev razredne in predmetne stopnje. Mlajši otroci so ustvarjali v likovnih delavnicah, igrali na Orffove instrumente, peli in plesali v pevskem zboru ter igrali z lutkami. Igrali smo se gledališče, mlajši v igrici Kdina. starejši pa so mojstrsko uprizorili slavno Matildo. Najbolj obiskane pa so bile stojnice pred šolo, ki so se Sibile od najrazličnejših izdelkov otrok, ki bi jih s skupno besedo lahko imenovali fantazija, (ene so bile simbolične in večino izdelkov so obiskovalci pokupili do svečane akademije, ki jc bila ob II. uri v veliki telovadnici. Tja srno povabili tudi vse nekdanje učitelje in ravnatelje, tako so sc veselo srečali stari prijatelji. Prišli so tudi nekdanji učenci. Častna gostja je bila ludi naša županja. Med točkami kulturnega sporeda smo se spomnili pomembnejših dogodkov v življenju naše šole. Po prireditvi sem spraševala starše in otroke ter goste o njihovih vtisih. Vsem nam je bilo lepo in bi radi še imeli lake dneve odprtih vrat in tako praznovanje. Učitelje nas je skrbelo, kakšen bo odziv, ker je bilo to prvič na naši Soli. Vendar je bil velikanski. Na manjših šolah imajo take oblike pogosteje. Za konec pa Se kapljica pelina. Učiteljem ni lahko vzgajati otrok na tako veliki šoli. Srčno radi imamo to naše malo mesto, veliko nas tudi stanuje tu. Vendar, kaj naj učiteljica odgovori otroku, ki jo vpraša, kje so rože, ki smo jih včeraj nasadili v korita pred šolo? Nekdo jih je preprosto ukradel, vendar vemo, da tO niso bili naši otroci. Ali pa: zakaj se vozijo z mopedi okrog, šole in se jim moramo neprestano umikali, da nas ne povozijo. Saj je vendar z znaki prepovedano in so postavljena celo vrata! In zakaj hodijo sprehajalci s psi po naših zelenicah, da sc moramo igrati med patjt mi kakci? ludi to jc |SMtO z znaki prepovedano. Kdo pa razbija stekla na šolskih oknih? Od-govorov ne vem Ali jih veste vi? Jožica Dekleva, O. Š. Venclja Perka, Domžale IZ NAŠIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV n Medobčinsko društvo invalidov Domžale Prijetno srečanje na Cernivcu Ena izmed oblik dela Medobčinskega društva invalidov Domžale je tudi sodelovanje z drugimi podobnimi društvi. Vodstva si tako izmenjujejo izkušnje, pomagajo drug drugemu, pomembne pa so tudi skupne dejavnosti, ki invalidom prinašajo veliko novih doživetij in prijetnih srečanj. Invalide iz Izole in Domžal so na srečanju v Domžalah pozdravili (od leve): g. Zmago Višnjevec, predsednik Društva invalidov Izola, g. Branko Simono-vič, direktor hotela Delfin Izola, in Edvard Završnik, predsednik Medobčinskega društva invalidov Domžale. Tako je vsako leto tudi tradicionalno srečanje Članov medobčinskega društva invalidov Domžale in Društva invalidov Izola, ki jih druži že 15 let skupnega sodelovanja. Gostitelji letošnje prvega srečanja Članov obeh pobratenih društev so bili Domžalčani, ki praznujejo srebrni jubilej in so se zato še posebej potrudili, da so se prijatelji iz Izole imeli lepo. Blizu 70 gostov so sprejeli v Športnem parku Domžale in jih pogostili s pecivom, ki so ga pripravile Članice domžalskega društva, prijatelji pa so si tudi nazdravili in zaželeli šc veliko skupnih srečanj. Nato so se vsi skupaj odpeljali do gostišča na Cernivcu, kjer je potekalo celodnevno srečanje. V uradnem delu srečanja so Člani vodstva spregovorili o programu in delu obeh društev v letu 2000. posebej pa jc goste pozdravil predsednik Medobčinskega društva invalidov Domžale g. Edvard Završnik in med drugim dejal: »Srečni in veseli smo, ker ste z nami. Želimo vam, da se tudi danes pri nas prijetno počutite, da si naberete novih moči za vsakodnevno življenje in da tudi v prihodnje čimvečkrat pridemo skupaj. Zahvaljujem sc vašemu predsedniku g Zmagu Višnjevcu in vsemu vodstvu za sodelovanje in tudi današnji obisk, vsem članom vašega društva pa želim veliko zdravja in prijetnih dni tudi v prihodnje« V imenu gostov pa jc spregovoril predsednik Društva invalidov Izola g Zmago Višnjevec in se zahvalil za prisrčno gostoljubje in sprejem, hkrati pa povabil domžalsko društvo, da se v čimvečjem številu 2. septembra 2000 srečajo v Izoli, kjer so vedno dobrodošli. Zbrane je pozdravil tudi g. Branko Simonovič, direktor hotela Delfin v Izoli, kjer se člani domžalskega društva vedno dobro počutijo. Prijetno druženje invalidov iz Izole in gostiteljev je trajalo do večera. Vmes je bilo veliko časa za pogovore starih prijateljev, za obujanje spominov na prejšnja srečanja, pa tudi za družabnost. Medobčinsko društvo invalidov Domžale je po mnenju gostov tudi tokrat odlično organiziralo skupno srečanje, Domžalčani pa že težko pričakujejo povratno srečanje v Izoli, ki bo 2. septembra 2000. Livške Ravne Osmi poletni šolski tabor Člani Društva izgnancev Slovenije - Domžale so pozorno prisluhnili predstavitvi zgodovine nekdanjega samostana Žice. Društvo izgnancev Domžale Prijetne počitnice vsem in jeseni na svidenje Člani Društva izgnancev Slovenije, naročniki na Vest-nik, so v teh dneh prejeli drugo številko glasila, ki je v glavnem namenjeno prireditvam, s katerimi so nekdanji izgnanci in interniranci, prisilni delavci in begunci pred fašizmom ter ob vrnitvi iz izgnanstva počastili 55. obletnico zmage nad fašizmom. Na osrednji prireditvi na raj-henburškem gradu pa je bil sprejet tudi Manifest javnosti, v katerem so udeleženci zborovanja opozorili na še vedno nepopravljene krivice žrtev druge svetovne vojne ter zahtevali, da nemška država plača v sklad za poplačilo vojne odškodnine slovenskim žrtvam nacizma zahtevana sredstva za vse vrste oškodovanj, šc posebej za prisilne delavce. »Nacistični in fašistični sistem sta nam odvzela otroštvo in kakovost življenja. Od 80.000 izgnanih in pobeglih pred izgonom jih danes živi šc samo okrog 19.000, večina od njih pa sc šc danes prebija skozi revščino in posledice izgona trpi tudi tretja generacija izgnancev,« so udeleženci zapisali v Manifest in pozvali Vlado RS in poslance Državnega zbora, da nemudoma sprejmejo še predlog zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine za prestano fizično in psihično trpljenje in za svojce ter da v doglednem času pripravijo zakon o popravi škode za premično in nepremično premoženje, država Slovenija pa mora izterjati vojno odškodnino, če ne, pa naj to uredi doma. Ob koncu so pozvali vse države, ki odločajo o miru in vojnah, naj se odločajo za mirno reševanje sporov, saj vojna, tudi če je pravična, prinaša samo zlo, in to predvsem civilnemu prebivalstvu. Avgusta uradnih ur za člane društva ne bo, srečamo se spet v septembru. Do tedaj pa vsem prijetne počitnice in čim več sončnih dni. Na sedlu med Kukom in Matajur-jcni leži vas l.ivek, alpskim smučarjem poznana po nekdaj lepo urejenih smučiščih. Do Livka pelje ovinkasta, a dobro vzdrževana asfaltna cesta, ki sc odcepi sredi vasi Idrsko (med Tolminom in Kobaridom). Le malokdo pozna višje ležečo vasico Livške Ravne, kjer so nekdanjo obmejno stra-žarnico obnovili v moderen Center za šolske in obšolske dejavnosti. Bili smo gostje doma KAVKA (1037 m nad morjem), od koder smo v jasnem vremenu videli Istro, Tržaški zaliv, Videm in Čedad v Italiji. V okolici doma so lepo urejeni športni objekti, v samem domu pa različne učne delavnice, kuhinja z dobro hrano, spalnice z W<' in tuši. Gospa Janka JERMAN in gospa Metka Ć1ŽMEK iz OŠ Prcserje pri Radomljah sta za učence pripravili program vzgoje in izobraževanja, medčloveških dobrih odnosov, spoštljivega odnosa do narave, do zdravja, otroke usposabljale za fizične napore, za občudovanje lepot narave in življenja v njej, jih učili novih modrosti in posebnosti krajev in ljudi v njih, obnavljali pozabljeno znanje. Zelo usklajeno sta organizirali in izvajali celodnevne aktivnosti učencev, kjer sta pokazali poleg vsestranskega znanja dela z otroki tudi izredno telesno usposobljenost. Vse dejavnosti so bile prilagojene sposobnostim otrok. Tudi zaradi velike pozornosti in budnosti kolegic Janke in Metke ter skrbi za dobro in zdravo počutje otrok smo aktivnosti v celoti izpeljali. Otroci so v nedeljo dopoldan, pred odhodom domov, predstavili svojim staršem, kaj so v šestih dneh videli, slišali, čutili, kje so hodili, se navduševali, bili aktivni, žalostni ali utrujeni. Šc preden smo sc z avtobusom pripeljali na čudovite Livške Ravne, smo si ogledali Divje jezero pri Idriji in sc na Mostu na Soči ustavili, da smo sc popeljali z. rečno ladjo locija. Poslušali smo o znamenitostih krajev, ki jih spremljajo resnične in pravljične zgodbe. Zc po kosilu smo radovedno občudvali Kavkino jamo in sc s pomočjo vodnika Tomaža po- Tradicionalno petnajsto srečanje kolesarjev -upokojencev Vse upokojence druži Iju-bezen-prijateljstvo, kolesear-ski izleti, želja do naravnega okolja, spoznavanje krajev, ljudi in seveda hotenja za zdravo in dolgo življenje ter iskrivega duha in varnega kolesarjenja po naši lepi domovini. Eno takih srečanj in prijateljevanje jc bilo junija 1.1. v dopoldanskih urah na kmetiji KUNAVER v vasici Spodnji Tuštanj. Srečanje se jc udeležilo 120 kolesarjev obeh spolov-prednjači vedno nežni spol. Kolesarji so se pripeljali iz sedmih sosednjih društev upokojencev in šestih novo nastalih občin. Letošnje leto je jubilejno za kolesarje DU Kamnik, Komenda in Mengeš. Skupaj smo praznovali tradicionalno 15.srečanje kolesarjev. Kraj smo si zbrali v 15. tradicionalnega srečanja kolesarjev-upoko-jencev se je udeležila tudi skupina iz Društva upokojencev Domžale, ki jo je vodil g. Ivan Bol-har. naravnem čistem okolju. Sicer nas je družina KUNAVER sprejela medse kot prijatelje, letos že petič po vrsti. V upanju, da tudi še naslednje leto. Ob prihodu so bili deležni prijaznega sprejema organizatorjev z. domačimi flancati, orehi, suhim sadjem in šilcem domačega žganja. Potem jc sledil pozdrav predsednika DU Moravče, gospoda Franca Novaka, slavnostni govor pa jc imel predsednik komisije za šport in rekreacijo pri DU, g. Jože NOVAK. Sledila jc podelitev pisnih PRIZNANJ predstavnikom DU Kamnik, Komenda in Mengeš. Priznanja je bila deležna tudi družina KUNAVER. Sledila je ob kramljanju topla malica. Tudi zaplesali smo ob igranju harmonikc-upokojenca-novinca Franceta KOSMAČA iz Drtije. Tudi iger ni manjkalo, skratka, bilo je vsem skupaj zelo prijetno. Sklenili smo, da bodo takšna srečanja še. Tekst in foto: JOŽE NOVAK Katarina nad Ljubljano Mesec junij je, lepo nedeljsko jutro in Katarina je naša lepa in privlačna izletniška točka. Dostopna je z vseh strani tudi z avtomobilom. Najlepši pristop je iz Žirovnika pri DobrOvi nad Ljubljano. Lepa. bela cesta nas vodi ob potoku, malo skozi gozd. mimo vikendov po blagih serpentinah. Med hojo imamo ves čas pred seboj čudovito panoramo Katarine in dominantni koničasti vrh Jakoba s cerkvijo Sv. Jakoba. Po dobri uri pešačenja pridemo na Grap-ce. kjer se križajo poti za polhograjsko Grmado, Toše s Škofjeloškim hribovjem. Ločnico, za Jakoba. Katarino in loško čelo. Ob križišču je gostilna Dobnikar. Midva z Dragom sva za Katarino izbrala pot iz Guncelj čez Golo Brdo, ker sva na drugem koncu Katarine dobila hišo. Iz-\ i rala je še iz leta 1955. Bila je prvi vikend na Katarini, skromna, črno pobarvana, neopazna, postavljena na čudoviti svet ob robu gozda. Va- rovalo jo je gričevnato zaledje, na terasi pred hišo pa smo imeli krasen razgled na zahod. Do hiše je vodila potka, ki seje diskretno ločila od kolovoza. Nad hišo si ogledoval nebo, okrog pa sam gozd. Krasota! Drago, moj pokojni mož, doma iz ohdonnv-ske Panonske nižine, je bil ljubitelj gora, cs-tet, svetovljan in Človek. Ta del naše dežele sc mu je tako prikupil, da si je omislil in ustvaril tu naš vikend. Sam je z mnogo truda na gozdnem terenu splaniral teraso in dvorišče. Glavno stvar je predstavljalo dvorišče, kjer se jc naše življenje največ odvijalo. Tudi bližnja odprta jama, preurejena v bivalni prostor z varnim originalnim ognjiščem in okrog njega izvirne klopi, nam je imenitno sluzila. 'Tu sc jc zbirala tudi večja družba naših otrok in prijateljev. Vedno, kadar je Drago kuril ogenj, sc je spomnil besed svojega gimnazijskega profe- sorja in vodnika izletov po Fruški gori: »Draga, sa jednom šibicom« in »deblji kraj na vatru.« Po profesorjevem receptu jc nad žerjavico opekel rezine kruha, nakapanc s slanino. S česnom natrti opečeni kruhki, servirani s papriko, paradižnikom in čebulo, so bili zunaj v naravi odlični. Sicer sva moko in vse potrebno nosila v nahrbtnikih. V Dragovcm nahrbtniku jc bila hrana, spravljena v vrečkah iz tekstila, paradižnik pa v »lurnu«. Zanimiva jc bila tudi Dragova zakrivljena palica lastne izdelave. Naše življenje, povezano s pristno naravo, je bilo šc posebej razgibano, ko so bili z. nama otroci. Radi so hodili po mehkih gozdnatih potkah, opazovali so rastline in živali, martinčka, ki sc jc sončil blizu studenčka ter nabirali sadeže in različne rože. Niso sc mogli dovolj načuditi bogatemu zelenju dreves in petju ptic pri odprtih vratih, ko so sc zjutraj zbudili. Bili smo srečni. Ostali so lepi spomini in z njimi sc v Domu pogosto srečujem. Vedno jc bilo lepo na Katarini. FRANJA KOLER vzpeli na KUK, kjer smo imeli lepe razglede na Julijske Alpe s Krnom in Batognico, na vasi pod Ki nom, na Sočo, na Gregorčičev slap. Večer smo popestrili s športnimi igrami. Vsako jutro smo malo tekli, malo telovadili in se ob razgledih in pravljici sproščali. Peš smo sc spustili do Livka in s pomočjo carinikov z zanimanjem ocenjevali delo na maloobmejnem prehodu. Prve deževne kaplje so nas pregnale v podružnično šolo na Livku, kjer smo si s pomočjo učiteljice Magde ogledali razstavo »KAKO SO NOSILI IN TOVORILI NEKOČ IN DANES«. Gospod Izidor nam jc pokazal kmetijo v bližnji vasi Dolenje Livške Ravne, kjer doniujc Sc 8 ljudi in 5 krav. Številne njive so porasle s koprivami, vseh težko dostopnih gorskih travnikov nc morejo več pokositi. Gospod Peter Jerman nam je z navdušenjem pripovedoval o zgodovini Soške fronte in fantje so ga z otroškim znanjem in radovednostjo spraševali. Torkov večer smo zaključili s krajšim sprehodom in branjem Gregorčičevih pesmi. 7.c približno 36 let pred prvo svetovno vojno je goriški slavček zapisal: »Tod sekla bridka bodo jekla in I i mi boš krvava tekla.« Ko smo šli v petek na celodnevni izlet po dolini Soče, smo si ogledali Muzej v Kobaridu, ki ni muzej vojne, zmage in slave. V ospredju jc človek, ki v različnih jezikih sveta nenehno govori: planince in učiteljica Magda so nas popeljali na Cvetoči Kolovrat, prekoračili smo številne strelske jarke iz, I. svel. vojne in po razglednih gorskih grebenih občudovali dišeče zdravilne rastline in alpsko cvetje. Ogledali smo si zapuščeno kaverno in videli boj za življenje žabe, ko jo jc ugriznil gad. Na grebenu Kolovrata jc pred nami po zemlji ril divji prašič ali pa jih jc bilo več. Gospod Peter nas jc učil orientacije v naravi s pomočjo kompasa in karte, gospa Janka pa jc v planinskem večeru učila otroke, kako sc opremiti in pripraviti za gorsko turo. Prusikov vozel za nas ni več neznanka. Videli smo Trdnjavo Klužc in bližnjo kaverno, se približali slapu Boka, sc posladkali v kobariški slaščičarni. Otroci so radi balinali in tudi rislanc jc bil zanimiv, a šc najraje so igrali nogomet. Na večernih sprehodih smo v tišini ali v pogovorih rešili težave dneva in vsakega posameznika. Otroci so oblikovali iz gline in poslušali gospo Anico o sladkorni bolezni, predvsem o diabetesu pri otrocih, ("'cz teden smo sc fizično pripravljali na sobotni vzpon na Ma-tajur n. v. 1642 m, ki nas jc s Kav-kinega doma prijazno vabil. Do vasi Avsa smo sc popeljali z avolmobi-li. Navkljub dežju in grmenju smo sc povzpeli na vrh. V sončnem zatonu so otroci v prijetnem domu s pomočjo Metke in Janke pripravili program za nedeljsko srečanje s Novim doživetjem naproti »Prekleta vojna.« Odpravili smo se celo peš v Kobarid (12 km), od koder nas jc kombi rafting kluba X-POINT odpeljal v Ladro, kjer smo se kopali, nekateri pa namakali do kolen v mrzli a bistri Soči. Spoznali smo opremo za raft in kanu in se s pomočjo raf-tarja in kanuista tudi popeljali po brzicah Soče. Kosilo na kamnitem bregu gorske reke jc bilo zelo okusno. Po večerji smo se sprehodili do visoke lovske preže, slikali z vodenimi barvicami, igrali nogomet in poslušali pravljico za lahko noč. D)vcc, starši in zaspali prej kot druge večere. Morda je Matic v polsnu z odločnimi koraki hodil v hribe, morda jc Žiga užival v raftu in kopanju v Soči, morda pa jc Petru us pelo ponovno obiskati Kobariški muzej. Brbotalo je v naših glavah in v na-hrblnikih: ob Soči, na cesti, po markiranih gorskih poteh in stezicah Slovenije in Italije. Pomagali smo otrokom in staršem iskat pot, ne samo otroštva, temveč človeškega bivanja. Zrelost ni ciljna črta, jc večen proces ANICA KVAS, VMS 29. škofijsko peš romanje na Brezje k Mariji Pomagaj Tradicionalno peš romanje k Mariji Pomagaj na Brezje vsako leto privabi množico neutrudnih in Mariji zvestih romarjev. Ti se pozno zvečer (odvisno, iz katerih krajev prihajajo) odpravijo na pot in hodijo celo noč vse do jutra. Naša skupina sc jc zbrala v domžalski cerkvi, kjer smo pričeli s kratko molitvijo. Zatem sc nas jc majhna peščica vila v koloni po Mengeškem polju vse do Mengša, do kamor smo upali, da se nam pridružijo še domačini in Jaršani. Izkazalo se jc, da so nam že pobegnili. Do Brnika smo Sc kar lepo hodili, brez kakršnih koli muk, razen dveh romarjev, ki sla imela hude težave z nadležnimi žulji. Po nc preveč kratkem počitku na Brniku pa jc vsak korak postajal ležji. Če nas pot nc bi vodila k Mariji, bi gotovo že obupali, ker pa smo pred očmi imeli Brezje smo od nc vem kje dobivali moč kljub grozno svinčeno težkim nogam in pekočim podplatom (moč je bila gotovo od Boga). V Kranju pa se nam je pridružilo še veliko romarjev od drugod (Školjc Loke, Rovi, Ljubljane,...). Prek Nakla. Kis trice, Podbrezij smo hodili kar v procesiji. Ko snio sc slrmo spuščali skozi Gobovcc (končno malo oddiha za naše noge), se jc začelo listo najlepše, Zasanjane duše je prebudilo pelje ptic, ki nam jc vlivalo novega poguma, da smo kljub hudi Utrujenosti veselo nadaljevali pot. Po ranem, meglenem, rosnem jutru sc jc dolga kolona vila skoz. Posa-vce, po hribčku navzgor (tu smo malo pogrizli kolena), proti vrhu na Brezjansko polje. Cerkev Marije Pomagaj pa sc nam ni in ni hotela po- kazati. Nekateri, ki jih ni bilo malo, so imeli Se preveč energije, tako, da so zadnja dva kilometra slekli k Mariji. Mi na koncu z močmi pa smo počasi prisopihali na cilj. Klub temu da so nas neučakani žc-lodčki žc med romanjem opozarjali, da je že čas, da jih napolnimo, smo takoj ob prihodu Sli k Mariji, sc ji zahvalili za prehojeno pot. sc jc priporočili, zaupali želje, zahvale in se ji na koncu izročili v njeno varstvo. Nalo smo ustregli lačnim želodčkom in pokramljali z znanci (priložnosti, da najdeš koga znanega, je bilo veliko). Malo pred sedmo uro zjutraj smo odšli v cerkev, kjer so nekateri žc od pol petih sedeli v klopeh in molili (ali pa so sc bali, da bodo ostali brez sedeža). Nekateri so gotovo malce zadremali, čc nc celo globoko zaspali; popolnoma upravičeno. Tudi mene jc mikalo, saj bi sc najraje ulcg-la na klopco v parku in zaspala. Ob sedmih jc bila cerkev polna tlo zadnjega količka; po klopeh, po tleh, ... Sveto mašo je za nas daroval škof Alojzij Uran in nas prisrčno nagovoril, tudi kolesarjenje in tiste, ki so prišli z rolcrji. ludi li so namreč romali in golovo niso bili nič manj utrujeni kot mi, mogoče šc bolj. Tistim, ki nam jc uspelo večji del maše držati glavo pokonci, smo lahko ujeli čudovite misli škofa I liana Kdor sc jc predal spodbudnim melodijam s koia, jc zares lahko začutil BOŽJO bližino in radosl v srcu, da je prišel sem gor k Mariji Pomagaj. Tako so bolečine vsaj za hip izginile, obraz je zažarcl od srci. m solze Zadovoljstva so polzele po li cih. MANICA KOZJEK stran PREDSTAVLJAMO Dober dan, Petra Cotman Domžalčanka Petra Cotman je bila več kot tri leta voditeljica jutranjega programa POP TV. Vsekakor je to zahtevalo od moje sogovornice zgodnje jutranje vstajanje, od česar seje pred kratkim poslovila, njena kariera pa se nadaljuje v isti hiši. Zdaj vodi kratke oddaje, v katerih predstavlja regionalna izbiranja miss Slovenije, vodi mobivizijo in pripravlja prispevke za oddajo 24 ur. Po poklicu je univerzitetna diplomirana novinarka, ki se pripravlja na študij magisterija. Za klepet sva se dogovorili po telefonu, bila jc prijetno presenečenje, ko sem ji zaupala, da bi tudi naši bralci radi kaj več vedeli o njej. Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše za prodor v medijski svet? Je, kar nekaj stvari najbrž, vsekakor je pomembna samozavest, določeno znanje in pa Zelja po delu z ljudmi. Ste znana medijska osebnost. Kaj vam je pri temu delu najljubše? Vsekakor jc ena najprijetnejših stvari spoznavanje novih ljudi, včasih iz tega nastanejo prijateljski odnosi, v novinarskem delu mi je všeč tudi to, da sem stalno na tekočem z dogodki, vem, kaj se dogaja doma in po svetu, in to seveda postaja del moje razgledanosti. Všeč pa mi jc ludi to, da so sc mi odprla marsikatera vrata in sc preko tega udeležujem dogodkov, ki so se mi včasih zdeli popolnoma nedostopni. Nikoli sc nisem predstavljala v medijskem svetu. Ko vas človek gleda na TV, sc mu zdi, da kljub vsemu še skrivate rezerve. Kakšna je resnica? To drži, vsak človek sc namreč razvija in tako tudi jaz pridobivam določene izkušnje, ki me bodo obogatile z znanjem in bodo »privlekle« to rezervo na dan. Ko ste na ekranu tako prepričljivi, samozavestni, sklepamo, da ste tudi v resnici samozavestna ženska? Moram priznati, da sem res, komi to tudi zelo pomaga v odnosu z ljudmi. Vem, da imam za sabo določeno znanje, določene izkušnje, tO pa vliva še večjo samozavest. ljudje si predstavljamo voditeljice kot samosvoje, polne muh. Je to kliše, lama, ki se jih drži, ali jc morda res tako? Jc in ni res. Nekatere so take, druge nc, sama zase moram reči, da to ne drži. Jaz na primer si lahko sama uredim svoj »make up« za na televizijo, si uredim frizuro in si preskrbim oblačila za oddaje, poleg tega jc vse, kar naredim na televiziji, plod mojega znanja in dela, tekste in sliko si pripravljam povsem sama tako, da ne potrebujem ekipe 100 ljudi, ki bi vse to opravljali namesto mene. »Muhavost« ni moja značilnost, ker drugače ne bi mogla sodelovati z ekipo ljudi, ki delajo na televiziji. Kakšno pa je vaše zasebno življenje? Zelo pestro, obkroženo s prijatelji in ljubeznijo. Ker pa o svoji zasebnosti zelo nerada govorim, naj bo to dovolj. Se morate za svojo kariero marsičemu odreči? Niti nc, zdaj je nekoliko laže, ker ne delani več pri jutranjem programu, prav ta oddaja je pomenila največje odrekanje, saj sem hodila zelo zgodaj spat in vstajala sredi noči, ob 3.30 zjutraj. Zdaj tega ni več, tudi sicer pa jc urnik nas, novinarjev, oziroma voditeljev precej neurejen, tako da moramo biti kar fleksibilni, morda pogrešani malo več prostega časa, ker zelo rada berem in kolesarim, pa mi lo poredko uspe. Zdi se mi, da znate uživati? Si radi tudi kaj lepega privoščite? Nedvomno, imam nekaj zares dobrih prijateljev, s katerimi se pogosto dobivamo, hodimo na večer- je, se ven zabavat, s fantom se vedno, kadar imava čas, odpraviva na morje, se ukvarjava s športom, zelo dobro pa se počutim v krogu svoje družine, staršev in dveh bratov, s katerimi se še vedno včasih kar skupaj odpravimo na dopust. Je v vašem življenju tudi kaj časa za konjičke? Premalo, ampak si ga vzamem, kot sem že rekla, imam najrajse branje knjig, rada hodim v naravo, na izlete, največ s kolesom, rada plavam, igram tenis, rada plešem, tudi televizijo rada pogledam, to je že nekako poklicna deformacija. Se tudi zasebno družite z medijskimi zvezdami? Seveda se srečujemo, predvsem na zabavah ali v službi. Včasih skupaj popijemo kakšno kavo. Torej družimo se, prave prijatelje pa imam še vedno tukaj v Domžalah in Kamniku. Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost? Razmišljate o tem, da vas bomo vedno videvali na POP TV? Najprej moram zaključiti magisterij. Jeseni se bom vpisala na študij tržnega komuniciranja - smer odnosi z javnostmi. To mi je prvi in najpomembnejši cilj. S POP IV pa je tako, pot me je na televizijo zanesla po naključju, zazdaj sem tu, kako bo v bodoče, pa ne vem. Vedno so me bolj kot novinarstvo zanimali odnosi z javnostmi, tako upam, da bom nekoč delala na tem področju Moram pa priznati, da mi je televizija že močno »zlezla pod kožo«. Kaj menite o rumenem tisku, ste se že kdaj jezili nanj? Jezila sem se že, ne bom povedala, za katero revijo gre. V njej jc nekoč nek novinar o meni napisal članek čez celo stran, ne da bi bil meni zapostavil eno samo vprašanje. Članek si je v celoti popolnoma izmislil in imam pa še kar srečo, ker je šlo za zelo slabo brano revijo. Mislim, da si on s tem želi delati reklamo. Sicer pa naši mediji še niso tako zelo nesramni in moram priznat, da sem med novinarji vedno naletel na »fer odnos«. Me pa nekoliko moti »udiranje v zasebnost«. Mnogi pravijo, da se moramo s tem sprijazniti, jaz pa mislim, da ni tako. Če želim nekatere stvari ohraniti zase, je to moja pravica. Kaj pogrešate v našem mestu? Trenutno je najpomembnejša stvar zame, da ne morem dobiti štipendije za podiplomski študij, ker naša občina podeljuje štipendije le dodiplomskim študentom. Drugače pa se kar dobro počutim v Domžalah, postajajo zelo lepo mesto, všeč pa mi je tudi to, da je zelo blizu tako lepa narava, kol tudi Ljubljana. Hvala. SAŠA KOS Letovanje RK Slovenije na Debelem rtiču Tudi RK Občine Domžale vsako leto poskrbi, da si otroci med šolskimi počitnicami »naberejo moči« za obveznosti, ki jih čakajo jeseni. Tokrat so se otroci veseli z avtobusom odpravili na letovanje, kije od 7. do 17. julija v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič, ki leži na najlepšem predelu slovenske obale. Obdano je z bujnim sredozemskim rastlin jam in številnim vinogradi. Področje skrbno urejenega mediteranskega parka odlikujejo izredno ugodno podnebje, lahko dostopna plaža in številna lepo urejena igrišča. Poleg tega ima letovišče Debeli rtič lastno urejeno plažo ter dva bazena s prečiščeno morsko vodo. Zaradi ugodne obmorske lege je Debeli rtič primeren za zdravljenje in rehabilitacijo otrok in mladine z različnimi kroničnimi obolenji in po poškodbah. Prav zaradi naravnih danosti tu že desetletja uspešno zdravijo otroke z bronhialno astmo, kroničnim obolenjem dihal, razen TBC, alergičnimi in kožnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, drugimi presnovnimi molnjami. obolenji loko-motornega aparata, gastroentorb-loškimi in hapatološkimi obolenji, epilepsijo, cerebralno paralizo, hemofilijo, motnjami v psihosocial-nem in psihičnem razvoju. Priporočljivo je letovanje tako za otroke kot tudi odrasle, saj jim lahko v pomoč za okrevanje pri hujših boleznih in po težkih operacijah. Zdravstveno delo usmerja zdravnik pediater, z. njim pa sodelujejo različni specialisti. Poleg tega nudi Debeli rtič po-čitnikovanjc v vseh letnih časih, saj ima pokrit bazen s prečiščeno in ogrevano morsko vodo, savno, prostor za fizioterapijo in masažo. Za vso Slovenijo ima Debeli rtič zelo dobro avtobusno in železniško povezavo. Nahaja sc v bližini Ankarana, 14 km je oddaljen od Kopra ter 19 km od Trstjj. SAŠA KOS Skupinska fotografija za lep spomin na prijetne počitnice. »V veselju hitro teče čas« V našem Domu je bil mesec junij res pester in dejaven. Najrazličnejše kulturne, glasbene in družabne prireditve so nam poleg vsakdanje dejavnosti napolnile dneve, tako da sploh nismo opazili, da je meseca že konec. Posebej jc nam, pevcem in pevkam pevskega zbora Spominčice, ostalo v spominu sodelovanje na reviji pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije, ki jc bilo letos v ljubijani. Predstavili smo sc s pesmijo A. M. Slomška »Glejte, že sonce zahaja« in sc družili s pevci iz drugih domov. Prijeten sončen dan je kar hitro minil. Domov smo se vrnili s posebnim pri- znanjem za scensko postavitev in glasbeno spremljavo pesmi. V nedeljo, 18. 6. 2000, nas je župnijska Karitas Dob prijazno povabila k sveti maši in na srečanje za starejše in invalide v župnijsko cerkev Dob. Kar 31 se nas je z veseljem odzvalo temu povabilu in ob pomoči naših sester in negovalk, ki so nas že takoj po kosilu lepo ob- lekle, smo se posedli v kombi in osebne avtomobile, s katerimi so nas prišli prijazni člani župnijske Karitas Dob iskat. Hitro smo bili v Dobu. kjer smo se odpočili v domači, prijetno hladni cerkvi. Po sveti maši, ki jo je daroval g France iz Izlak, smo se pevci in pevke domskega pevskega zbora Spominčice predstavili s krajšim koncertom. Zapeli smo tri pesmi A. M. Slomška in nekaj narodnih. Poslušalci so prijazno in spodbudno sprejeli naš nastop, česar smo bili zelo veseli, saj nam pesem veliko pomeni in nas razveseljuje v našem vsakdanjem življenju. Kasneje smo se vsi zbrali v župnijski dvorani, kjer so nas prijetno presenetile z najrazličnejšimi dobrotami obložene mize. Še bolj pa smo bili veseli prijetnega druženja in veselega petja, ki ga je s kitaro spodbujal in vodil g. župnik Vlado. Prehitro je minil čas, prišel je večer -čas, da odidemo domov. S seboj pa smo odnesli spomine na lepo nedeljsko popoldne v družbi starih in novih prijateljev. Za stanovalce in stanovalke Doma upokojencev Domžale MOJCA KERC Pomemben del dejavnosti Društva upokojencev Vir je povezan tudi s športno-rekreativnj-mi aktivnostmi. Kolesarjenje je le eno izmed njih, ki vedno pritegne veliko število upokojencev in upokojenk tega društva, ki smo |ih fotografirali na enem od številnih kolesarjenj po naši občini. Predstavljamo udeleženko evropskega prvenstva Teja Rus Teja Rus je ena izmed petih kotalkarje, ki so izpolnile kriterij Strokovnega sveta ZK.ŠS za nastop na evropskem prvenstvu za kadete in mlajše mladince, ki bo potekalo od 24. do 29. julija 2000 v italijanskem L'Aqiiila - držala seje vseh kvalifikacijskih tekem, poleg tega pa je pokazala ustrezno tehnično znanje. Za Tcjo. ki bo nastopila v kombinaciji (prosti program + obvezni liki), to ni prvi nastop na velikih tekmovanjih, saj sc je že pred dvema letoma kol kadetima udeležila evropskega prvenstva in pokala Evrope, nato pa so uspešno kariero zmotile številne poškodbe, najhujša lansko leto, ki jo je zdravila kar pol leta Teja je že skoraj pripravljena: »Posebno večje treme običajni) nimam, opažam pa, da zaradi strahu pred padci včasih podzavestno ne izvajam programa tako. kol bi ga morala. Upam, da bom z dodatnimi vajami do EP to premagala, saj je moja največja želja, da bi nastop opravila lako, kol mi lo uspeva mi treningih.« Teja sc bo pomerila s približno 30 tekmovalkami, rojenimi leta 19X4 in 1985. in sicer v kombinaciji, kjer odpelješ najprej kratki (tehnični) program, ki jc sestavljen iz predpisanih elementov in traja dve minuti. Njen kratki program je sestavljen na glasbo Carmina Naburana. Sledi tekmovanje v obveznih likih. Mlajše mladinke vadijo 12 likov, izmed katerih na tekmi izžrebajo štiri. Končno jc tu šc štiri minute dolg program, kje si je Teja izbrala glasbo različnih melodij skupine Abba Tcjin najljubši element pri skokih je »lutz«, od piruct pa najraje izvaja pirueto na peti. Končni rezultat kobinacijc se izračuna po posebni formuli, »lahko pa trdim, da je tekmovanje v tej disciplini poseben psihični napor, saj traja tekmovanje praktično ves teden.« Si tekmovalka kotalkarskega kluba Pirueta iz Domžal... »V svojem klubu se počutim izredno dobro, šc posebej zdaj, ko smo dobili Šotor, je odhod na trening pravi užitek. Poleg terena me vodstvo kluba podpira tudi tako, da mi omogoči, da si sama organiziram treninge, podpira obiske seminarjev, kar se mi zdi nujno potrebno, saj te vsak trener nauči kaj novega.« Poleg tebe seveda je še kdo zaslužen za uspehe? »V svoji športni karieri sem trenirati pod vodstvom več trenerjev. Najprej z. go. Suzano Težak, sedaj z g Silvom Švajgerjcm, pri pripravah pa mi trenutno pomaga tudi nekdanja ođHčna tekmovalka Nina Grilj, ki me bo spremljala tudi na tekmo. Programe sestavljam v Italiji pri svetovno znanem trenerju Mariu Vitlu, od katerega velikokrat, šc posebej ob poškodbah, dobim nasvete« Kot veliko kotalkarjev sc je tudi Teja do nedavnega ukvarjala s plesom, in sicer jc z jazz-balct skupino Mojce Horvat osvajala naslove pr- vakov v Sloveniji in Evropi. »Vpisana sem v gimnazijo, ki zahteva več napora kol osnovna šola. vali} je včasih kar težko usklajevali šolski in športni urnik treningov. Na srečo imamo zadnji čas zelo dobre možnosti v klubu s treningi, saj si v šotoru lahko izbiram najprimernejše ure«, pove Teja in šc doda, da prostega časa nima in si le s težavo odtrga minutke za obisk kino predstav ali klepet s prijateljicami. Sicer počitnice rada zapolni tudi z obiski seminarjev v umetnostnem kotalkanju tako v Evropi kot v Ameriki Kako sc je vse skupaj začelo? Kdo te je navdušil? Kateri so tvoji uspehi? »Kotalkam žc od sedmega leta dalje. Težko bi rekla, kdo me je navdušil, spomnim se samo tega, da je bil v Domžalah organiziran kotalkarski tečaj, ki sem sc ga udeležila s kotalkami, ki mi jih jc kupila mami, in so imele le dva jermena in čisto majhna kolesa. Ne spomnim se treningov, vem pa, da me je klub kmalu za tem povabil, naj začnem z redno vadbo. Na treninge sem hodila zelo rada in kmalu dosegala uspehe. Večkrat sem zmagala na posameznih tekmah, kljub temu pa mi ni nikoli uspelo osvojiti naslova državne prvakinje. Veljam za »stalno vieeprvakinjo« in imenu se nisem izneverila niti letos, saj sem bila druga v kombinaciji, prostem programu in obveznih likih tudi na letošnjem državnem prvenstvu« Nekateri se navdušujejo nad teki, drugi nad lil-nesom.... Kaj ti je všeč pri umetnostnem kotalkanju? »Po mojem mnenju je to težak, a lep šport, saj lahko uživaš tudi v glasbi, lahko plešeš in sc igraš s publiko. Šc posbej mi je všeč. da v klubu Pirueta nastopamo tudi v show kotalkanju v čemer smo tudi uspešne, saj je skupina kvarlcl na evropskem prvenstvu žc dvakral osvojila pelo mesto, letos pa je bila 14.« Na koncu se Teja zahvaljuje vsem, ki jo v icm športu podpirajo, predsedniku KK Pirueta, g (iri-Iju in še posebej občini Domžale ter Športni zve zi Domžale, ki imata velik posluh tudi za finančno pomoč, saj je sicer skoraj nemogoče najti sponzorja. Uspešen nastop na evropskem prvenstvu!! B. VOJSKA Občinski štipendisti Mateja Ocepek, študentka kiparstva Mateja Oeepek je letos zaključila tretji letnik študija kiparstva na Akademiji za likovno umetnost. Zase pravi, da je del nove pop kulture in se zato dobro znajde tudi v »novem umetniškem svetu«, saj od »starih dobrih časov« ostalo le še bore malo. Umetnica - razstave, projekti... Projekti so del vsakdana in največkrat niso samostojni, temveč nastajajo v sodelovanju z drugimi študenti ALU in profesorji. Študentje smo za primer »ustvarili« poznano javno kemično stranišče na Metelkovi, »prste pa smo imeli vmes« ludi pri Podtiku, na ljubljanskih ulicah, ki nudi skrivališča za ptičje in parčke. Poleg semestralnih razstav, kjer študentje, v ateljejih predstavimo svoja dela, se javljam tudi na razne razpise, trenutno pa s sošolko pripravljava prodajno razstavo grafik, ki bo kot majhna finančna pridobitev predstavljala novo možnost za »razvoj«. Kako na pomoč lahko priskoči štipendija? Stipendija mi že od prvega letnika, ko sem jo začela prejemati, pomeni osnovno možnost, da »počnem kiparstvo«. Večino porabim za nakup materiala, kjer je narava stvari pač takšna, da je v likovni umetnosti potreben »stik s fizičnim«, v poletnih mesecih pa pride prav za kakšen obisk Se nepoznanih kotičkov. Seveda pri finančnih zapletih ne smem pozabiti in pomoč staršev... Kaj pa šport... Všeč ni i je sicer rek, naj umetnost poskrbi, da duša ni lačna, družba pa za želodec in ostalo. Ker pa je zdrav duli samo v zdravem telesu, poskrbim tudi za kondicijo. Sprehodim sc na faks, sem ter tja v gozd ali hribe, če pa ostane še kaj časa, ga porabim za vzgajanje rastlin in borbo za čim lepše rože v soseski (mame to dobro poznajo). Še kakšen hobi Veliko mi pomeni taborništ-vo, v katerega sem bila tako-rekoč rojena in ki mi tako kot kiparstvo predstavlja način življenja; lahko bi navedla vsakoletne taborjenje v Bohinju ali kje drugje. Sem tudi vodnica voda Gozdne jagode, prijetnih »smrkljic« 13-ih let. v rodu Skalnih taborov Domžale. Studij v tujini? Študij nameravam popestriti s tem. da grem naslednji semester študirat v Grčijo na At-hens School of fine arts, saj si želim spremeniti okolje in z novega geografskega zornega kota pogledati na sodobno umetnost, kjer trenutno vlada precejšnja zmeda. Kaj ti pomeni uspeh? Uspeti pomeni najbrž žc to, da poskušaš čim bolj slediti sam sebi in se tako osvobajali, formule za slavo in denar ne poznam in se mi niti ne zdi pomembna. Življenjski cilj, moto? Prav veliko o tem ne morem povedati, saj je zame že sama pot cilj, se pravi odkrivanje, učenje na poti. Najbrž to vodi k sreči in pomiritvi, seveda pa je potrebna stalna koncentracija v ustrezni smeri. Nekatere stvari, ki »se nam zgodijo«, torej vzamemo zase, druge pa odvržemo. Mogoče je to »to«, sicer pa je žc Shakc pearc rekel: »Ves svet je oder«. B. VOJSKA IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK IN SINDIKATA str«, 10 (Zgolj v vednost) Mlademu forumu ZL Domžalski mladi Socialdemokrati smo pozitivno presenečeni, da ste sc oglasili v občinskem Časopisa Slamnik, saj v zadnjem Času o Mladem forumu združene liste iz Domžal ni bilo nič slišati, sc manj pa videli. Čudi pa nas vase nepoznavanje in aroganca leme o volilnem sistemu v naši državi. Mogoče celo drži, da je volilni sistem žc »prežvečena« tema, vendar jc za nas in našo stranko ključnega pomena za nadaljnji razvoj slovenske politike. Na podlagi vašega hitrega odziva v Slamniku smo prepričani, da je tudi pri vas. v vašem podmladku, veliko zanimanje za rešitev volilnega sistema, zato nam ni jasno, zakaj sc niste udeležili okrogle mize na temo »Volilni sistem in upoštevanje volje ljudstva. Zakaj mladi ne volijo?« To možnost ste vsekakor imeli. Zakaj je torej niste izkoristili in na njej izrazili vaše pomisleke ali morebitne dodatne predloge o lem. kako voliti, veste ver-ictno le vi sami. Dejstvo pa je. da smo se iz nase občine te prireditve udeležili samo mladi Socialdemokrati - le kje Ste, ostali podmladki političnih strank iz Domžal' Kol že verjetno veste, je zaradi nenehnega spodbijanja večinskega volilnega sistema s strani tako imenovanih levih in levo sredinskih strank (katerim pripada tudi vaša stranka), bila Socialdemokratska stranka primorana, da ubere drugo pol do legitimnega volilnega sistema. Socialdemokratska stranka je zato podala predlog, da bi z ustavnim zakonom razpisali referendum, na katerem bodo volivci dokončno sprejeli zakon o dvokrožnem večinskem sistemu. SDS ponuja tako imenovani švicarski sistem, po katerem bi volivci izbirali med dvema alternativama, od katere bi bil eden večinski volilni sistem, drugi pa bi bil na izbiro drugemu bloku, h kateremu pripada tudi vaša stranka. S tem ustavnim zakonom bi lahko predstavili vaš predlog volilnega sistema in hkrati preverili, koliko volilcev ga podpira. Vase razmišljanje o udeležbi na referendumu, kjer je bil izglasovan večinski volilni sistem, je milo rečeno, smešno in neargumentirano. Referendum jc bil izveden na podlagi tretjega in devetdesetega člena Ustave Republike Slovenije, na njem je več kot 500.000 volilcev glasovalo za večinski volilni sistem, dobrih 23.000 pa za obstoječi volilni sistem, torej je bil referendum legitimen m rezultat je zavezujoč za Državni zbor. Če bi se vaša stranka želela izkazati kot demokratična stranka, ki podpira pravno državo, pravni red. Ustavo ter odločbe Ustavnega sodišča, bi sc morala zavzemali, da sc spoštuje referendumska odločitev državljanov. Nič od tega sc ni zgodilo, vaša stranka si celo prizadeva, da bi sc v Ustavo zapisalo, da imamo pri nas proporcionalni volilni sistem (na prste ene roke sc da našteli države, ki imajo v najvišjem pravnem aktu zapisano, na kakšen način se voli), kar jc pravo norčevanje iz referendumsko izražene volje državljanov po večinskem volilnem sistemu. Zaradi tovrstnih dejanj jc (po anketah med mladimi) delež listih mladih volilcev, ki se ne bi udeležili volitev, precej visok. Verjetno vam mladim v Združeni lisli to ugaja, saj je (po anketah sodeč pa tudi sicer, v razgovoru med mladimi) delež volilcev, ki bi volili vašo stranko, presenetljivo majhen. Zaradi lega sc nc čudimo vašim dejanjem, vendar vam svetujemo, da sc nad njimi zamislile Kar pa sc tiče lastne drže in razmišljanja ž. lastno glavo podmladkov strank o odločitvah vodstev njihovih strank, pri nas temeljito analiziramo in proučimo njihove odločitve m zaenkrat sc ni bilo odločitve, katere nc hi v celoti podprli. Tako na občinski kot tudi državni ravni. V ponos pa nam je. da se vodstvo naše stranke tudi v celoti strinja z našimi idejami in projekti ter nas 100% podpira, tako na občinski kol ludi na državni ravni. MLADI SOCIALDEMOKRATI IZ DOMŽAL Sprejete resolucije II. konference SDS V prejšnji številki Slamnika ste lahko prebrali kratko poročilo o II. konferenci SDS, ki je potekala v Novem mestu. Tokrat vas seznanjamo s krajšim povzetkom sprejetih resolucij. Resolucije v celotnem besedilu lahko dobite v času uradnih ur na sedežu naše stranke (Ljubljanska 70, torek od 17. do 18. ure) ali na internetu (http://www.sds.si/). Resolucija o predlogih za določitev volilnega sistema z ustavo; v njej je zapisano, da bo SDS podprla le tiste predloge, ki bi z ustavo oz. ustavnim zakonom določili volilni sistem, ki bo upošteval tudi referendumsko odločitev ljudstva za volitve po dvokrožnem večinskem sistemu. V primeru, da bi dve tretjini poslancev v ustavo hotelo predpisali proporcionalni večinski sistem, ki je povsem v nasprotju z referendumsko odločitvijo. SDS zahteva, da se o tem odloča na ustavnem referendumu, ki pa mora bili postavljen tako, da ponuja dejansko možnost odločanja. Resolucija o gospodarskem položaju; SDS ugotavlja, da sc slovenska razvojna družba ukvarja z. vsem drugim, le z. razvojem nc. Malo gospodarstvo jc zapostavljeno, pesti ga nelikvidnost, predrag kapital, slab dostop do informacij in je brez pravne varnosti. Nova vlada bo te slabosti učinkovito odpravila. Podjetja nc potrebujejo podpor, pač pa normalne pogoje za delo. Državna pomoč naj gre za izboljšanje razvoja, znanja in organizacije poslovanja. Potrebno je pomagati podjetjem, da SDS SocialOemofcratl Slovenije bodo proizvajala takšne izdelke, ki bodo primerni tudi za izvoz. Resolucija o odnosu do civilne družbe; v tej resoluciji je zapisano, da bo Socialdemokratska stranka Slovenije samostojno in v okviru koalicije Slovenije vzpostavljala pogoje za neodvisen in nemoten razvoj civilne družbe. Eden pomembnejših pogojev jc, da sredstva javnega obveščanja nc bodo več v rokah samo enega dela družbe. To namreč onemogoča celovito in pošteno obveščanje ljudi. Resolucija o notariatu: bistvo te resolucije je vzpostavitev objektivnejšega imenovanja notarjev, večji obseg izbire za stranke, izključitev monopolnega položaja izvrševalca javnih pooblastil pri sestavi notarskih zapisov, pocenitev storitev, kre-dibilnejši pravni sistem, zaslužki bi morali biti rezultat delovnega tekmovanja in ne monopola. Resolucija o družinski politiki; v njej jc izražena zahteva po tem. da mora država starše dodatno zaščititi. Ni dovolj le pisati zakonov, treba jih je tudi uresničiti. Pravice zaposlenih mater, ki veljajo le na papirjih, je potrebno udejaniti tudi v praksi, prav tako ne sme nihče odrekati socialne varnosti zaposlenim nosečnicam in materam z majhnimi otroki. Država mora za nujne otroške pripomočke znižati stopnjo obdavčitve. »Kako lahko država obdavči otroške plenice po najvišji stopnji?« Starši zaslužijo dodatne olajšave pri dohodnini, zaslužijo pomoč pri reševanju stanovanjske stiske. S spremembo vladne politike in določitvijo nove verodostojne družinske in demografske politike bo lahko Slovenija spremenila kazalec upadanja števila prebivalstva. SDS vidi prav v teh spremembah zagotovilo za boljšo prihodnost države za bogatejšo družbo in za cenejšo državo. Resolucija o zaščiti živali; zapisano je, da je novi zakon o zaščiti živali prinesel nekatere nujne rešitve na področju reje živali, na katerem doslej v Sloveniji večinoma nismo upoštevali niti minimalnih standardov humanega ravnanja z. živalmi. Vendar pa la zakon sam sebe negira, saj določa nerazumljivo dolgo predhodno obdobje, v katerem morajo rejci živalim zagotoviti življenjske pogoje v skladu z zakonom. SDS zalite* va, da sc prehodno obdobje, v katerem morajo rejci pogoje vzrcie uskladili z novim zakonom, zmanjša iz sedaj predpisanih 10 let na 2 do največ 5 let. Resolucija o dopolnilnih de- javnosti na kmetijah: ker jc stanje na podeželju vedno bolj zaskrbljujoče, saj zadnji podatki kažejo, da v Sloveniji 40% kmetij nima naslednikov, v 10% kmetij pa so vsi člani gospodinjstva starejši od 64 let. Socialdemokrati smo prepričani, da je nujno potrebno zaustavili negativne trende praznjenja slovenskega podeželja in s tem povezanih socialnih problemov ostalih kmetij. Cilj bomo dosegli tako, da bomo omogočili slovenskim kmetom ter njihovim članom primerno socialno in ekonomsko varnost. Slovenske kmetije so majhne iii redke dosegajo zadovoljiv ekonomski uspeh, zato jc nujno potrebno zagotoviti možnost zaposlovanja doma ali v neposredni bližini doma Socialdemokrati smo prepričani da je nujno potrebno sprejeti zakon, ki bo celovito obravnaval problematiko dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Resolucija o evropsko primerljivi univerzi; Socialdemo-kniii sc zavzemajo za evropsko primerljivo in učinkovito univerzo v Sloveniji, saj vemo kaj in kako narediti. Univerza mora poslovati navzven prek uglednega rektorata. Rektorat in rektor morata imeti pristojnosti celovitega uglednega vodenja univerze. Evropska primerljivost pa pomeni, da jc iz naše univerze možen prestop na univerze v Evropi ali obratno prestop Evropskih študentov, ki bi želeli študirati pri nas. Izvedbo evropskih primerljivih univerz pri nas vidimo v preoblikovanju univerz v več samostojnih, (politično) neodvisnih organizacijskih enot znotraj integrirane univerze. Resolucija proti izključevanju starejših iz javnega življenja; v naši državi živi veliko upokojencev, ki pa si jih stare politične strukture na žalost šc vedno prisvajajo (predsednik Zveze društev upokojencev je hkrati tudi visok funkcionar Zveze borcev NOB) in zagovarjajo privilegije manjši grupaciji v okviru upokojenih državljanov. Socialdemokrati v nasprotja s poslanskimi skupinami DE-SUS-a, LDS-a in Združene liste zagovarjamo ukinitev privilegijev ter zagotovitev pravic tudi listini upokojencem, ki se s svojimi pokojninami s težavo prebijajo iz. meseca v mesec. Zaradi finančnih težav so tovrstni upokojenci odrinjeni na rob družbe in praktično izključeni iz javnega življenja. Opažamo, da zaradi tega v njih prevladuje miselnost, da so nekoristni za družbo. Zato Socialdemokrati pozivamo vse upokojence, da narede tudi nekaj za sebe, da sc podajo na volišča in s svojim glasom pripomorejo k rešitvi njihovih težav. Resolucija o ustvarjalnosti in inovativnosti; Socialdemokrati verjamejo v ustvarjalni in inovativni potencial Slovencev. Zato bomo skupaj s programsko sorodnimi strankami in organizacijami civilne družbe soustvarjali takšne razmere, ki bodo omogočale in spodbujale ustvarjalnost in inovativnost ter izrabo znanja in človeških potencialov vseh državljanov. To je najboljši porok, da sc bo s tem izboljšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva na svetovnem tržišču. Resolucija o soudeležbi mladih v politiki; mladi sc zavzemamo, da le z udeležbo na volitvah soodločamo o tem, kakšno oblast bomo imeli in kakšnih družbenih pogojih bomo živeli. Zato socialdemokratska mladina poziva vse mlade, da se udeleže volitev, ki bodo izvedene v skladu z ljudsko voljo, izraženo na referendumu in z odločitvijo Ustavnega sodišča. Ce volitve ne bodo izvedene v skladu z odločitvijo ljudstva in temeljev pravne države, nam bo odvzeta najvišja pravica demokratične družbe možnost odločanja na legitimnih volitvah. Zato pozivamo parlamentarne stranke, da sc ne igrajo s principi demokracije. RAJ KO MIKLIČ Vodstvo Mladih SLS na svojem zadnjem kongresu Nova generacija SLS združena podmladka Podmladek politične stranke jc zagotovo najpomembnejša notranja organizacija vsake stranke, saj predstavlja bodočnost v najbolj neposrednem pomenu. Tudi nova združena SLS + SKD Slovenska ljudska stranka ima razumevanje za mlade, željne delovanja za dobro vseh mladih v Sloveniji. Šc pred združitvijo sta bila oba podmladka Mladi SLS in MKD zelo dejavna in združena bosta zagotovo tvorila eno pomembnejših mladinskih gibanj v Sloveniji. Združitveni kongres mladih SLS in SKD jc potekal 1. julija v Svečini pri Zg. Kungoti. Nekaj ur poprej sta oba podmladka na ločenih kongresih izvolila vsak polovico novega vodstva ter sprejela skupni statut in program, tako, da jc bil sam združitveni kongres zares le slovesna formalnost. Omeniti jc potrebno, da se jc podmladek bivše SLS prav v zadnjem letu ob izrednem prizadevanju vodstva uspel z aktivno organizacijo in različnimi mladinskimi projekti iz poprej blede strukture razviti v podmladek, ki sc jc lahko enakovredno združil s tudi zelo aktivnim podmladkom SKD. V zahvalo in priznanje jc zato predsednik dr. Franc Zagožen na zadnjem kongresu podaril zaslužnim članom vodstva podmladka, tudi Roku Ravnikarju iz domžalske SLS, izvod Prešernovi poezij s svojim posvetilom. Za predsednico Nove generacije SLS jc bila izvoljena Nataša KavaS, absolventka filozofske fakultete, ki ima bogate domače in mednarodne izkušnje iz. delovanja v mladinski politiki in mladinski civilni družbi. V svojih začetnih intervjujih je poudarila, da si želi Novo generacijo SLS, kalere člani bodo glasniki interesov mladih na vseh ravneh. Od izobraževanja do gospodarstva pa do oblikovanja pravne države. Poudariti velja, da jc v Sloveniji najbolj celovito poskrbljeno le za interese študentov, bolj malo pa jc zanimanja in posluha za ostale mlade do 30 leta. Seveda je ena osnovnih nalog političnega podmladka tudi izobraževanje mladih politikov, predstavljanje in vnašanje stališč mladih v politične razgovore, urjenje političnih spretnosti ter nenazadnje druženje mladih iz vse Slovenije. Sedaj je po zgledu »matere« stranke na vrsti združevanje podmladka tudi na terenu. Vsi člani SLS + SKD Slovenske ljudske stranke v starosti od 15 do 30 let so avtomatsko tudi člani Nove generacije SLS. Zato bo ob združevanju SLS in SKD v Domžalah oblikovan tudi močan skupni podmladek, ki bo skrbel, da problemi in interesi mladih ne bodo končali v pogovorih med mladino, ampak bodo predstavljeni na vseh ustreznih občinskih ravneh. Za neposredno zvezo z vodstvom Nove generacije SLS jc tudi poskrbljeno, saj je novoizvoljeni predsednik nadzornega odbora združenega podmladka prav iz naše občine. Dejstvo jc, da bomo za nas mlade najbolje poskrbeli le mi sami - z. Novo generacijo SLS za nove generacije! ROK RAVNIKAR t_~ SKD SLOVENSKIKRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR DOMŽALE prijazno vabi vse svoje cenjene članice in člane in njihove bližnje in daljne sorodnike ter naše simpalizerje, na 1. TABOR SLS iSKD Slovenska ljudska stranka ki bo v nedeljo, 10. septembra 2000, v Mariboru, na snežnem stadionu pod Pohorjem. Začetek bo ob 10. uri s sveto mašo v mariborski stolnici. Po njej se bo ob 11.30 začel kulturni program s slavnostnim nagovorom dr. Franca Zagožna, predsednika SLS + SKD Slovenske ljudske stranke, in pozdravom predsednikov Vlade RS dr. Andreja Bajuka in Državnega zbora Janeza Podobnika. Potem: • družabno srečanje s priznanimi imeni slovenske zabav nc in narodno zabavne glasbe, • športna tekmovanja (teniški turnir, mali nogomet, košarka, šahovski hilropolczni turnir, odbojka, vlečenje vrvi, kolesarska tekma...), • kmečke igre (košnja, grabljenje Iravc in sestavljanje kopice, sestava kmečkega voza...), nastop konjeniške šole iz Lipice, bogal srečolov, poseben program za otroke (zagotovljeno strokovno vodstvo), • ckshibicijska tekma v malem nogometu (nogomelašice Ilirije proti funkcionarjem SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. (cz dan sc bodo zbranim lahko predstavile tudi folklorne skupine, pevski zbori, godbe na pihala in druge zasedbe. Za vse udeležence bo tudi možnost organiziranega ogleda številnih kulturno-zgodovinskih in drugih znamenitosti Maribora in okolice. Prireditev bo v vsakem vremenu. Poskrbljeno bo za primer dežja ali hude vročine. I-cpo povabljeni na tradicionalno množično prireditev in veliko predvolilno zborovanje SLS+SKD Slovenske ljudske si ranke. Prosimo vas, da nas pokličete ali obiščete v času naših uradnih ur (sreda od 17.-19. ure), sicer pa se je možno prijaviti najkasneje do petka, 25. avgusta 2000. Uihko nas pokličete po telefonu (v sredo) ali pa nam pošljete faks (tudi prej) - 711-2.34. Stroške avtobusnega prevoza v celoti krije naš občinski odbor. Če pa vam bolj ustreza, pa lahko na naš naslov (00 SKD Domžale, Ljubljanska 70/11. 1230 Domžale) v pisemski ovojnici pošljete izpolnjeno tole prijavnico: PRUAVNICA ZA 1. TABOR SLS+SKD j Ime in Priimek: ■ Naslov:_ Tel. št__ Drugi udeleženci: __I iOuttov & s Zvtia Svobodnih Sindikatov WF Slovenije Veliko dela za inšpektorje Na konferenci območne organizacije ZSSS Domžale so predstavniki Inšpektorata za delo seznanili člane z delom na svojem območju. V svoji uvodni predslavilvi jc Nada Jovanovič, pomočnica glavnega inšpektorja za delo in vodja območne enote inšpektorata za delo Domžale, Kamnik in Litija izpostavila, da so pogodbe o zaposlitvi najpogosteje nespoštovana listina. Pogosto so tudi pomanjkljive, saj na primer nimajo podatka o tarifnem razredu, v katerega je delavec razporejen. Inšpektorji od delodajalcev praviloma najprej zahtevajo naj odpravijo pomanjkljivosti v pogodbah. Inšpektorji opažajo, da manjša podjetja praviloma nimajo aktov o sistematizaciji delovnih mest, v večjih podjetjih pa ti akti pogosto nimajo podatka o številu delovnih mest. Sindikati podjetij praviloma niso povab-ijeni, da bi k aktom o sistematizaciji izrazih mnenje. Z zakonom predpisan delovni čas sc pogoslo podaljšuje, šc posebej v trgovini. Prekoračuje sc ludi dovoljeno šlevilo nadur, ki jih delodajalci praviloma ne plačujejo. V gradbeništvu delavci delajo dnevno (udi po 14 ali celo 15 ur. Pravica do tedenskega počilka delavcev ni spiislovana. Delodajalci vodijo dve evidenci prisotnosti delavcev na delu, prvo za inšpektorje, drugo pa po dejansko opravljenem delu. Te druge pa inšpektorji težko dobijo. Pri uvajanju nočnega dela Inšpektorji inspektorata za delo, ki delujejo na domžalskem območju Nada Jovanovič, Bojan Mohor in Jadranko Grlić delodajalci pogosto nc prosijo za soglasje, ki je po zakonu obvezno. V enem od podjetij jc sindikat dal soglasje k sklepu o programu presežnih delavcev, čeprav sc jc kasneje pokazalo, da sklep ni bil zakonit. Veliko nepravilnosti je pri razporejanju invalidov, saj delodajalci pogosto nc upoštevajo omejitev za delo, ki jih imajo posamezni delavci-invalidi. Ncpravilnosli se dogajajo tudi pri izdaji sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Inšpektorica za to svetuje vsem, ki takšen sklep dobijo, da ostanejo na delu, dokler nc dobijo pisnega dokumenta. Nepravilnosti so tudi pri plačah, kjer delavci pogosto izplačujejo le minimalno plačo, razliko pa dobijo na roko. Pri izplačevanju plač inspekcija le posreduje, ncpravilnosli pa lahko odpravi le sodišče Vse takšne primere inšpekcija prijavlja davčni upravi. Inšpektorji imajo tudi pravico nezakonit sklep zadržati do sodne odločbe. Delavcem, ki Iri mesece ne prejmejo plače, lahko inspek torji pomagajo tudi tako, da jim omogočijo prijavo na zavodu za zaposlovanje. Za nc-prejetc plače pa morajo delavci delodajalca somi ložili. Pri tem delavcem pogoslo poma' ga ludi sindikat. Inšpektorji ugotavljajo, da zaposlenim manjka osnovno znanje o delovnih razmerjih. Posamezniki sploh nc znajo brali pog(xlb o zaposlilvi in bi potrebovali krajše tečaje, V takšnih razmerah inšpektorji pomagajo ljudem ludi z nasveti in jim dajejo neko obliko brezplačne pravne pomoči. Neveščemu delavcu inšpektor ludi včasih sam napiše pritožbo na sklep, s katerim jc kratena njegova pravica iz dela. Pogoste nepravilnosti se po besedah inšpektorja Mohorja tudi na področju skrbi za varstvo in zdravje pri delu. Delodajalci praviloma ne prijavljajo nezgod pri delu. čeprav so delavci zaradi njih z dela odsotni tri ali več dni. Te prijave m spekcija prejema le od nekaterih družb. Delodajalci sc očil-110 šc nc zavedajo svojih odgovornosti po novem zakonu o varstvu in zdravju pri delu, po katerem gredo prizadetim delavcem visoke odškodnine. Ocen tveganja za poškodbe in zdravje delavcev se večina de lodajalccv sploh še ni lotila. Pri malih delodajalcih jc ludi veliko neznanja. Inšpektorat prejme letno le kakšnih desel prijav, kar je veliko premalo. Vzrok za to je predvsem slrah delavcev in pa njihovo premajhno poznavanje pravic. JUSTI ARNUŠ Volilna seja območne organizacije ZSSS Domžale Konferenca območne organizacije ZSSS Domžale je prejšnji četrtek sprejela poročilo o delu v preteklem štiriletnem obdobju in program dela za naprej. Za sekretarko območne organizacije je bila ponovno izvoljena Jus-ti Arnuš. Člani nadzornega odbora in sekretarka območne organizacije Justi Arnuš s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem. Prepolno pokopalšče na Koševu. stran 11 FOTOREPORTAŽA Utrinki s ceste, ki prihaja Počasi, a z velikimi koraki prihaja v našo občino bodoča avtocesta. Vsakodnevni sprehodi po njej prinašajo vedno nove poglede, zato so fotografije izpred nekaj dni že preteklost, pa vendarle si jih poglejte in primerjajte, kako hitro se spreminja svet okoli nas in kako se bomo kar naenkrat iz Krtine mimo Domžal in Dragomlja pripeljali do Ljubljane. Besedilo: V. V., foto V. R. Novi most čez Kamniško Bistrico. Nadvoz iz druge perspektive. Pogled z nadvoza, ki povezuje Domžale z Ihanom, proti Prelo-gu in Ihanu. Takole se bo avtocesta pod Boštajem spustila do priključka v Zaborštu. I J i m/. Sarajevo Sarajevo je posebno mesto. Mnogim je blizu, pravijo, da jih z njim povezuje neka posebna energija. Ko človek prihaja vanj, čuti, da se vrača med svoje ljudi, kjer je nekoč že bil in bi tam lahko živel, delal, našel svoje mesto. Pred vojno sem bila tam kar nekajkrat, vedno sem se imela dobro, ljudje so bili prijazni, v bivši Jugi pa je poosebljal neko posebno multikulturalnost, svobodo, sobiva-ii je različnosti in drugačnosti. S svojim muslimanskim pridihom, s svojo kulturo in preteklostjo je bilo posebnež in simbol. Simbol možnosti, da ljudje lahko kljub razlikam bivajo drug ob drugem. Mladi Sarajevčani so bili vedno tako odprti, njihovi glasbeniki so ustvarjali najboljši jugorock, nad realisti so nas znali zabavati in se norčevati iz naših napak in bosanski režiserji so ustvarjali tako dobre filme. Potem jc prišlo leto I992. 5. april. Pisateljici Nura Bazdulj-Habijar v svojem romanu Baš mi jc Zao, v katerem opisuje svoje preživljanje vojnega Časa. pravi: »Ubio ga Bog ko izmisli rat.« Prevod najbrZ ni potreben. Vojna v BiH in obleganje Sarajeva, ki jc bilo nekaj najbolj krutega in nedoumljivega v, šc posebej za Balkan, prekletih devetdesetih, kot prepeva Dordc Balašc-vie, in Urina ni već tekla v globino, pač pa je nekaterim tekla desno, nekaterim pa levo (Sevdalinka). Moderno mesto in njegovi in prebivalci so bili žrtve krutih političnih igric, obicgani z gora, ki obkrožajo mesto. Žrtve ostrostrelcev, granat, topovskih krogel, ki so padale med ljudi, na najbolj obljudene ulice in trge, na tržnico, na Baščaršijo. Ostali so ujeti v sodobno mesto, brez vode, elektrike, zaprti v blok in hiSc, ki so jih obstreljevali, laćni in prezebli. A ljudje so se znašli, preživeli in dočakali Daj/tonski sporazum in mir. Decembra 1995. Preživetje vojne, trpljenje, vsakdanje srečevanje s smrtjo, vse to človek še dandanes opaža na obrazih ljudi, ki jih srečujem na sarajevskih ulicah. Pa vendarle jim obrazi nekako posebno žarijo, lepi so in svetli, nekje globoko pomirjeni in radostni. Saj so preživeli pekel, ki jih jc dvignil in jim odkril nove možnosti in predvsem vrednost življenja In kot pravi že omenjena avtorica na koncu svoje knjige: »E baš mi je žao raje, koja neznaju. Sta je rat.« - Kako žal mi je za ljudi, ki ne vedo, kaj je vojna. Veselila sem se ponovnega srečanja s Sarajevom in priložnosti, da ga obiščem. V Sarajevu jc namreč nemška fondacija Konrada Adcnaucr-ja pripravila konferenco o lokalni samoupravi in izmenjavi izkušenj med državami, ki so nastale na tleti bivše Jugoslavije. Na njej smo sodelovali tudi predstavniki Slovenije in predstavili razvitost lokalne samouprave pri nas, delovanje in financiranje občin, zakonsko ureditev in pristojnost občin, težave pri delu in odnose z državo. A bodi dovolj o tem, rajši še kaj o Sarajevu. Pot proti Sarajevu danes ni več posebno doživel ie. Pa vendar jc več kot triurno čakanje na mostu pri Slavonskem Brodu (po žigu v potnem listu ugotovim, da so ga bosanski Srbi preime- Zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice v Sarajevu. novali v Srbski Brod) v tisti grozni junijski vročini pomenilo grozno izkušnjo. Še zdaj ne vem, kaj so počeli cariniki in policisti Republike Srbske na meji, a vse je teklo nenormalno počasi. Na črpalki in povsod drugje potnik lahko plačuje v dveh valutah: nemških ali pa bosanskih konvertibilnih markah, ki imata enako razmerje. Konvertibilno marko so uvedli v juniju leta I998 in še zdaj mi ni jasno, na kakšen način ohranjajo njeno vrednost in konvertibilnost. Na policah polno slovenskih izdelkov. Laško pivo in drugi slovenski izdelki so zakon, ob cestah veliki reklamni panoji domžalskega Hcliosa, v hotelu pa polno slovenskih poslovnežev, ki trguje z Bosno. Predstavniki Perutnine Ptuj so imeli zaključne pogovore v zvezi z gradnjo perutninske farme v bližini Velike Kladuše, veleposlanik Mirošič pa je ob slovenskem državnem prazniku pripravil sprejem v hotelu Bosnia, na katerem je bilo preko 400 udeležencev. Slovence imajo vsi radi, prijazni so, sprašujejo nas, kako živimo. Pot do Sarajeva jc dolga. Ob poti porušene hiše. Neverjetno je, kako hitro jih je preraslo grmovje in drevje. Življenje se še ni vrnilo. Se bo sploh kdaj! V mesto Sarajevo človek stopa v bližini llidže, tam je predel, kjer je bila meja med Srbi in Bošnjaki. Tu ni ostala nepoškodovana niti ena sama stavba. Sodobna Stiripasovnica pelje po novem delu Sarajeva, kjer so visoki bloki. Mnogi imajo na svojih pročeljih Se rane od granat. V bližini letališča je Se vedno kot opozorilo videti v celoti porušeno naselje, uničene so nekatere poslovne stavbe, šc posebej opazna je bivša zgradba dnevnika Oslobođenje. A preseneča me, kako veliko je žc obnovljenega. V osrednjem delu mesta, v centru, je le še nekaj porušenih stavb. Prav zdaj obnavljajo osrednjo stavbo pošte, ki je bila požgana na začetku vojne. Ob Miljacki Moji šc vedno ponosna prečudovita stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, na oknih lesene planke. vhod zaprt. Stavba, ki so jo barbari morali zažgati, ker je pomenila simbol narodne biti in zavesti, v njej je bila zbrana in hranjena zgodovina, preteklost, narodov spomin. V plamenih jc izginilo prekop milijonov knjig Nihče je še ne obnavlja, morda zato, ker vanjo ni kaj shraniti! Na bregovih in pobočjih Starega Grada opazim polno belih pik, muslimanskih grobov, nagrobnikov, ki imajo pomenljivo ime - nišan - in ki spominjajo na vojno in na padle. Tudi v mestu je na vsakem koraku polno grobov, kar tako, sredi parka. Ni bilo dovolj prostora na pokopališčih, ali pa so bila ta predaleč, prenevarno daleč. Pokopališče pri športnem centru Zetra na Koševu je polno. Moram se sprehoditi med grobovi, da se poklonim spominu umrlih. Ne moreš prešteti vseh grobov, umiranje je bilo v tistih letih nekaj normalnega. Takrat je Mirza lahko prepeval: »Smrt je masovna pojava...« Na nagrobnikih imena, letnice: 1992, I993. 1994.. Večina pokopanih jc mlajša, kot sem sama. Mati z otrokom, cela družina. Veliko grobov je zapuščenih, ker zanje nima kdo skrbeti. Med vojno je nastala tudi naslednja zgodba: ko jc kdo začel razmišljati in sanjati, kaj bo počel, ko bo konec vojne, mu je drugi oporekal: Počakaj no malo, ali več, kdo bo takrat zgoraj - ti ali trava? Res je, preveč jih je tam spodaj, pod travo. Življenje je takrat spet dokazalo, da je samo hip. zdaj si, potem greš z balkona proti postelji, ali pa stečeš preko ulice po vodo. ali čakaš v vrsti za kruh in - prileti granata, pok in konec. Zvečer so ulice polne, prepolne. Vsi se sprehajajo, pogovarjajo, posedajo po lokalčkih. kafi-čih, srečujejo se prijatelji, znanci. Še posebej polna je glavna ulica Ferhadija. Tudi na njej je plošča, ki spominja na žrtve granat, ki so padale na najbolj obljudene kraje. Imenujejo jih »rdeče vrtnice«, kraji, kamor so padale granate in ubijale ljudi, ki so čakali v vrstah, na najbolj nujne življenjske potrebščine, na kruh, jajca, malo moke. vodo... Saj se še spominjamo: tržnica Markale -66 mrtvih, ulica Vase Miškina - 16 mrtvih, Titova ulica - 38 mrtvih, Alipašino polje - 8 mrtvih. Samo nekatere najbolj pretresljive in največkrat omenjene. Žalostni kraji, ki opominjajo. Na Baščaršiji vse teče tako, kot je vedno. Nič je ne more uničiti, vsakokrat, ko je pogorela, so jo v nekaj mesecih obnovili. Tudi tokrat. Mnogi so se vrnili, mnogi lokali so dobili nove lastnike, a ćevapčići pri Eerhatoviču so se vedno tako dobri. Žal so se odločili, da upoštevajo verske zakone in ne prodajajo piva. Zato se odločimo za Hodžiča, na drugi strani ulice. Ta ima tudi pivo. Naročamo tudi burek, pa kavo. Se dandanes še kdo spomni, koliko je stala škatla cigaret med vojno? Zjutraj se sprehajam ob Miljacki. Slavnih odtisov stopinj Gavrila Principa ni več. So jih odstranili, ker jih spominjajo na nekaj in nekoga, na nekaj, kar želijo pozabiti, izbrisati Iščem rojstno hišo prijatelja Nenada Jovičiča, po opisu Najdem jo nasproti pošte, še stoji, le na sivem pročelju ima Se nekaj ostankov strelov, granat. Ne-nad bo vesel fotografije. Spominjala ga bo na mladost, ki jo je preživel v Sarajevu in kjer je, kot mi je povedal, spoznal, kaj je film. Preden se odpeljem nazaj, še obvezni obisk knjigarne. Založim se z knjigami, romam Zemljevid obleganega Sarajeva s slavnimi predori, ki so vodili mnoge v svobodo, Holbrookova knjiga o vojni v Bosni, romani bosanskih avtorjev o vojni. Prebirala jih bom letos poleti, na dopustu. Hvala ti, Sarajevo, za vse, kar si mi ponovno dalo. Hvala za spoznanje, kako dragoceno je imeti zobno pasto, vodo, prašek za pranje, čaj. olje, odprto okno, hvala, da vem, kako lepo se je sprehajati brez strahu po ulici. Hvala, da si me naučilo in opomnilo, kaj je svoboda. Hvala za to, da vem da mi vse ni dano kar tako, kajti že jutri lahko tega već nimam. Zato. ker se bodo nekateri bedaki tako odločili, in ko bo prišel konec, spoznali, tako kot v Bosni, da niso dobili nič. da je rezultat neodločen in ničen. Zakaj potem požigi, ropi, uboji, rušenja-. Le zakaj je še vedno toliko bedakov in norcev, ki v sebi negujejo takšne ideje. Jih znamo prepoznati in spregledati dovolj zgodaj? CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Upočasnimo korake - 6 Obraz domžalske pokrajine Gradbišče v okolici Krtine, kjer je že skoraj vse pripravlje-no za začetek gradnje nadvoza. (nadaljevanje s prejšnje številke) Glede tipov krajine so Domžale občina, kjer se izmenjujejo trije tipi krajine: gozdna krajina, kmetijska krajina in urbana krajina. Slednji tip uvršča domžalsko občino med območja z izrazito močno poselitvijo, saj znaša gostota prebivalstva kar 292 preb/ km1, kar je 4x več kot povprečje za Slovenijo. Zato tudi ne preseneča, da je urbanizirane skoraj 20% površine občine. Glede na površino prevladuje kmetijska raba tal, gozdovi pa pokrivajo 33% površine občine, (podatki za stanje domžalske občine z današnjo občino Trzin) Če bi želeli domžalsko pokrajino označiti glede na reliefne razmere, bi kot prvo izpostavili ravninski svet, ki sc razteza ob reki Kamniški Bistrici in njenih glavnih pritokih tod okoli, kot sta Raca in Pšata. TekoCe vodovje s poudarjeno hudourniško naravo, ki jc uveljavljala svoje »pravice« ob močnem deževju in povodnjih, je torej glavni povzročitelj omenjene ravnine, nastale z dolgotrajnim nanašanjem proda, peska in glinenih materialov. Prostorski okvir »domžalski pokrajini« pa dajejo vzpetine z izstopajočimi arhitekturnimi znamenji (cerkev, gradovi), ki bogato razgibajo krajinsko veduto, zlasti ob robovih meje današnje občine. K razčlenjenosti ravninskega sveta prispevajo predvsem naravno ohranjeni vodotoki, ki jim sledijo ekološko zelo pomembno obrežno drevje (vrbe, jelše) in pa skromni ostanki nekdanjih hrastovih nižinskih gozdov - dobrav, ki navidez dolgočasno pokrajino prostranih polj spreminjajo v prijetnejšo in polnejšo pokrajino. Ker večji del ob- čine Domžale leži na ravninskem svetu, sc tod kot posledica počasi odtekajoče vode pojavlja cela vrsta ogroženih in ekološko izjemno pomembnih vodnih pojavov, izmed katerih v prvo vrsto sodijo mok-rišča na Mlakah, v ("ešeniških gmajnah, vzhodno od Radomelj (njihova ekološka vrednost narekuje njihovo zavarovanje v krajinski park) in Sc mnogo drugih ohranjenih strug potokov, mlak. poplavnih travnikov.... posejanih Sirom po občini. Vsa omenjena prehodna območja med vodo in kopnim ali z eno besedo mokriSča, pa žal zaradi mnogokrat prehitrih in pretirano ekonomsko pogojenih posegov v vodno okolje (radikalne hidromelioracije) vizualno, Sc bolj pa po svoji funkciji izgubljajo prvenstven in univerzalen namen. In logična posledica tako grobega in hitrega preobraževanja močvirnega sveta se kaže v zmanjševanju od mokrih tal odvisnih rastlinskih in živalskih vrt (in njihovih ckosisleniov), katerih odsotnost nedvomno zmanjšuje ekološko stabilnost prostora (vodne ujme. siromašenje biotske raznovrstnosti) Rastlinstvo jc ena izmed glavnih in sestavnih prvin krajine, saj s svojo prisotnostjo bogato barva videz, pokrajine in jo dopolnjuje z razgibano in spreminjajočo se odejo gozdov, grmičevja, travnikov in pašnikov ter raznovrstnih kultur na polju, sadovnjaku, vrtu, ... Nekaj manj kot tretjina ozemlja občine je oblečena v pretežno iglaste gozdove (večje površine okoli Kolovca in Krumpcrka, vzhodno od Sela pri Ihanu, med Zelodnikom in Rovami). izkrčenc površine pa pripadajo travnikom in pašnikom (okoli 19% celotne površine), njivam in vrtovom (okoli 20%), sadovnjakom in močvirjem (oko- li 2%), ostalo območje pa je poseljeno (okoli 17%). Primeri zaraščanja v gozd zlasti nekdanjih pašnikov in travnikov slabših kakovosti so minimalni, kar je v manjših obsegih opaziti na travnikih v zaselku Jasen pri Rovah, na nekdanjih travnatih krpah v že omenjenem močvirnem območju Mlak JV od Radomelj in verjetno Se kje. 70% delež iglavcev (bor in smreka) predstavlja neuravnoteženo sestavo gozda, kjer bi morali po naravnih danostih prevladovati listavci (večinoma bukev, vmes pa tudi hrast, javor, lipa. kostanj), ki pa so zaradi ekonomske uveljavitve smreke močno izrinjeni Kljub temu da so problem neuravnotežene sestave gozda s sonarav-nim gospodarjenjem polagoma zmanjšuje, pa se na drugi strani odpira morda se hujši problem vdiranja urbanizacije in novih cestnih povezav v gozdni prostor (avtocesta, povezovalna cesta Želodnik-McngeS, ind. cona Zelodnik?. zazidalni načrt južno od Rov). Tovrstni posegi pa nedvomno razbijajo homogenost gozda in s tem močno slabijo mat njegovih vlog (vodna, rekreacijska, pestri«!na vlo-ga gozda). Pomembna značilnost in hkrati razpoznavna sestavina »domžalske pokrajine« je torej gozd. ki se jc tod obdržal v značilni obliki razpršenih krp. ob-rečnega in drugega obvodnega drevja ter razčlenjenega gozdnega roba z bujnim grmičevjem in slikovitimi jasami. Mozaično prepletanje gozda z njivami, travniki, potoki, ribniki in vasmi predstavlja postopen prehod urbane krajine v naravno, kjer si je človek ustvaril enkratno bivalno okolje, ki ga neposredno obdajajo mestne funkcije in bogat oddih v naravi. Tovrstne pasove, kjer se preliva narava, polje in poselitev, bi morali ostati obvarovani pred raznimi stihijskimi gradnjami, saj le te najbolj porušijo ravnotežje vpetosti človeka med naravo in mesto, obenem pa močno zmanjšajo kvaliteto bivanja in ustaljeno dinamiko ckosistemov. JOŽE KOZJEK Obnovljeni otroški bazen Obnovljeno kopališče vabi Skupaj je bilo za ta namen zagotovljenih 50 mio SIT, z omenjenimi sredstvi pa je bila urejena tudi obeljena večnamenska površina za roler-ski park, ki je izven bazena: obnovljena so bila igrala na bližnjem otroškem igrišču, sanirane pa tudi sanitarije in garderobe. Ob tem naj zapišemo, da je sicer izven bazena tudi možnosti igranja odbojke na mivki. Obnovljena bazena nista spremenila tlorisnega gabarita, pač je bila znižana globina in sicer je voda v velikem bazenu visoka od 80 do 170 cm. urejen je tudi novi dostop, ter obnovljen stari, vse to pa je omogočilo, da smo v Domžalah dobili rekreativni bazen, primeren tudi za učenje plavanja, kar je ena najpomembnejših nalog sedanjega bazena. Znižala se je tudi globina manjšega otroškega bazena, ki omogoča brezskrbno igranje najmlajših kopalcev, katerim se v bazen ne bo treba veC spuščati po stopnicah, odpravljeni pa so tudi vsi ostali ostri robovi. Glavni del obnove je bil namenjen pripravi vode, ki sedaj pri-haia iz talnih šob in se prek robov preliva v kompenzacijski bazen ter se nato prek filtrov, kjer se očisti, vrne v bazea Zamenjali so kompletno oblogo obeh bazenov, ki je bila prej le v obliki premaza, sedaj pa je to PVC obloga z garancijo več kot 10 let. Nova obloga je boljša ta- ko z vidika zagotovitve kvalitete vode kot varovanja okolja, s prelivanjem pa je delno zagotovljeno tudi ogrevanje vode. K temu pa bo prispevala tudi barva obloge, saj predstavlja celotna površina Ic-ic neke vrse kolektor. Dosedanje dolivanje vode tako odpade. Dodano ogrevanje pa jc predvideno v primeru gradnje manjšega pokritega bazena, katerega gradnja je del idejnih zasnov za ureditev Športnega parka Domžale. Ob odprtju bazena je županja zbranim novinarjem predstavila tudi osnovna izhodišča bodočega Športnega parka Domžale, v okviru katerega najprej načrtujejo celovito obnovo atletske sleze, nato pa pride na vrsto športna dvorana in že omenjeni pokriti bazen, hkrati pa se jc vsem, ki so poskrbeli za obnovo kopališča, tudi zahvalila za opravljeno delo. Vsak dan od 9. do 19. ure Bazen je odprt vsak dan od 9. do 19. ure, po zagotovilih upravljavca pa lahko pričakujemo tudi možnost nočnega kopanja, zagotovljena pa je tudi pestra gostinska ponudba. Cene vstopnic so od 300 do 500 tolarjev, med vikendi 600 tolarjev, posebne cene veljajo za družine. Vse to pa pomeni, da jc kopanje na domžalskem bazenu eno najcenejših. To je bila ludi želja občine, saj bo za marsikoga obisk domžalskega kopališča edina možnosl preživljanja počitnic. Poskrbljeno jc tudi za varnost kopališča - tako z. obhodi kot z. tehničnim varovanjem s senzorji, v celoti pa je popravljena tudi ograja okoli kopališča. Kol že povedano, trenutno z bazenom na osnovi pogodbe upravlja Nogometni klub Domžale, sicer pa jc predvideno, da bi za celotno področje športa in športnih objektov v prihodnosti poskrbel javni športni zavod. Dobrodošli in veliko prijetnih uric na domžalskem bazenu vsem skupaj! Odgovorna urednica Županja Cveta Zalokar Oražem odpira obnovljeno domžalsko kopališče. Vsi skupaj smo velika srečna družina Dne 27.6. 2000 se je zgodaj zjutraj na parkirišču pred Vele v Domžalah zbralo 70 udeležencev letovanja; rejnice/-ki in rejenci. Z njimi sta bili tudi dve strokovni delavki; Marta Tomec in Mak.similjana Mali ter štiri vodje delavnic - vzgojiteljice. Odpeljali so se na prijetne počitnice, katerih so se vsi že prav veselili. Letovanje je organiziral Center za socialno delo Domžale. Na urniku so imeli vsak dan organiziran privlačen program za otroke pa tudi za odrasle. Vzgojiteljice so dopoldan uro in pol imele v varstvu otroke, da so se rej-nice/ki lahko sprostili v raznih delavnicah. Po kosilu so odšli vsi skupaj na plažo, kjer so zopet po popoldanskem programu vzgojiteljice uro in pol pazile otroke, jih učile plavati, zabavale v vodi, idr. V popoldanskem času so bile tudi vedno tekmovalne igre, tako da nikoli ni bilo dolgčas. Med drugimi so tekmovali v igri med dvema ognjema, igre brez meja, hitrosti plavanja, idr. Poskrbljeno jc bilo seveda tudi za prijetne in zelo prikupne nagrade. Sponzorji za nagrade so bili: Avto Dcbevec, d. o. o., Mengeš, Slaščičarna Lcnčck, Domžale, Mcrcator, d. d., Ljubljana. Ob tej priliki se udeleženci Ic- i Alf * JT' gii iT I " tovanja v Pineti pri Novem Gradu, v času od 27. 6. do 3. 7. 2000, želijo iskreno zahvaliti za nagrade. zahvaljujemo sc tudi Centru za socialno delo Domžale za izredno lepo organizirano letovanje. F. R. Pool party 2000 I etos je bila prireditev 29. junija v Športnem parku v Domžalah. Program ni ravno potekal, kot jc bil sprva predviden, a prireditev jc kljub vsemu dosegla svoj namen. Mladi so se zabavali od druge ure popoldan in vse do zore. Športni program sc jc začel s tekmovanjem v ulični košarki. Tekmovalci so pokazali dobro, predvsem pa borbeno igro. Najboljše tri ekipe so si prislužile lepe nagrade. Obilo smeha in zabave jc bilo pri namiznem nogometu, kjer jc med tekmovalci vladalo pravo športno navdušenje. Zadnja od športnih kategorij, ki jc bila na sporedu, je bilo vlečenje vrvi. Mini bazen, simbol letošnjega Pool party, je bil glavni sodnik tekmovanja Turistična društva v akciji Igre zabave in prijateljstva Turistično društvo Turnše - Češenik je doslej vsako leto pripravilo vaški piknik, na katerem ni nikoli manjkalo družabnih iger. Navadno so bile to oblike tekmovanj, kjer so ekipe prikazale nekaj znanja, predvsem pa veliko spretnosti, piknik pa so združili tudi z razstavami, igrami za otroke in prijetnim druženjem. Navadno je zmagovalca določila igra vlečenja vrvi, kateri je sledilo družabno srečanje prebivalcev obeh vasi. Ekipa Turistično rekreativnega društva Konfin Člani ekipe Turističnega društva Jarše-Rodica letos se je vodstvo društva, ki ga vodi g. Janez Orehek, odločilo, da pripravi igre zabave in prijateljstva ter nanje povabi tudi sosednja turistična društva. Rečeno, storjeno! Prijaznemu vabilu so se odzvali člani Turističnega društva Jarše-Rodica, katerega ekipo je pripeljala ga. Nevenka Narobe, g. Franc Ravnikar je predstavil člane ekipe Turistično-rekreativnega društva Konfin s Svete Trojice, domačo ekipo pa je vodil Emil Kiselak in igre so se lahko začele. Na prijaznem prizorišču, kjer so nekdaj stali objekti za potrebe kmetijskega kombinata in ki smo vam ga predstavili že v prejšnji številki, so se ekipe najprej pomerile v žaganju debla. Vsi tekmovalci in tekmovalke so pokazali veliko iznajdljivosti in spretnosti, vendar je bila domača ekipa daleč najboljša in voditelja iger Maks ter Staša sta jim vpisala največje število točk, saj so pri igri uporabili tudi svojega jo-kerja. Med posameznimi igrami se je kot rdeča nit prepletalo streljanje kamnov v tarčo - s fračo. Pri prevažanju paketov in so-tekmovalcev s samokolni-co so zmagali gostje s Svete Trojice, precej izenačeno pa je bilo tudi smučanje več tekmovalcev na enih smučeh po travi, kjer smo najmanj usklajenosti našli prav pri domači ekipi. Tako je bilo po ugibanju naslovov pesmi, ki jih je zaigral za prijetno razpoloženje zadolženi slepi glasbenik Ekipa domačega Turističnega društva Turnše-Češe nik Mitja, jasno le, da je domača ekipa dosegla tretje mesto, gosti pa so bili izenačeni. Zmago je Turistično rekreativnemu društvu Konfin prinesel njihov vodja g. Franc Ravnikar, ki je večkrat zadel s fračo v tarčo kot voditeljica ekipe Turističnega društva Jarše-Rodica. Domačini so poskrbeli za priznanja, vsi tekmo- valci pa so dobili tudi malico in obljubo, da so prihodnje leto enako dobrodošli in da bodo gostitelji tudi ob pomoči Komisije za turizem Občine Domžale skušali k tekmovanju privabiti še več ekip. Najbolj so se zabavali gledalci; teh je bilo iz ure v uro več. Navdušeno so spodbujali svoje favorite in se »jezili« ob njihovih Najboljši (z desne): g. Franc Ravnikar (TRD Konfin Sv. Tro|ica) - prvo mesto; ga. Nevenka Narobe (TD Jarše-Rodica) - drugo mesto; g. Janez Orehek, predsednik TD Turnše-Cešenik in vodja domače ekipe g. Emil Kiselak. Dajmo, še nekaj metrov in bova na cilju) Žaganje hloda Streljanje s fračo neposrečenih potezah, na koncu pa navdušeno zaploskali vsem tekmovalcem in tudi organizatorjem. Domače društvo jc poskrbelo za bogat sreče-lov, za okusno malico in hladno pijačo, pa tudi prijetno glasbo, ob kateri so se vrteli do drugega dne. Tisti, ki jim ni bilo za ples, so se mimogrede pomerili v odbojki, nekateri so bili bolj za nogomet, vsi pa so bili navdušeni nad prijaznim vremenom in domačim razpoloženjem. Vaški piknik jc torej letos presegel meje tekmovanja dveh vasi in pokazal, da so člani Turistič- nega društva Turnše-Cešenik naredili še en korak naprej v svoji pestri dejavnosti. S tem se je strinjal tudi g. Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem naše občine, obljubil jc, da bo naslednje leto sodelovala tudi ekipa iz Radomelj. Letošnje prve igre zabave in prijateljstva so popolnoma uspele, zato organizatorjem iskrene čestitke, v njihovem imenu pa tudi iskrena zahvala vsem številnim sponzorjem, ki so jih omogočili. Drugo leto pa nasvi-denje! Tekst in foto: VERA VOJSKA Namizni nogomet ni privabil le igralcev, temveč so se v tej zanimivi »športni disciplini« pomerila tudi dekleta. Ob zaključku športnih iger so zaplesala dekleta iz plesne šole Miki. S svojo plesno točko so še posebej očarale moški del občinstva, ki pa je ostal nekoliko nepotešen. Pričakovali so namreč več kot le en nastop. Ruško, odgovorni za napoved programa, podelitev kolajn, žrebanje vstopnic ... jc skrbel, da jc imela prireditev svoj začetek in konec. D. J. Malo jc skrbel, da sc jc glasba slišala vse do devetih gora. Mladeži jc dobra muzika ustrezala. Organizatorji pa smo že naleteli na prve pritožbe okoliških občanov, katerim smo dolžni opravičilo, da jc glasbil odmevala tudi v poznih urah in jim kratila nočni spanec. Športni del prireditve sc jc tako zaključil, sledil ptt jc Sc glasbeni večer. Najprej je na odru zavladala predskupina Tabu. Energična pevka kljub divjim ritmom in izvrstni izvedbi ni privabila občinstva na plesišče. Med publiko je vladala nekakšna prestrašenost, le tu in lam jc kakšna od mladenk ujela ritem ter z boki pomigala malo na desno, mak) na levo. Ko se je pošteno stemnilo, jc napočil čas, da fantje in dekleta iz gledališke skupine Kud Eranc Kotar iz. Trzina izvedejo svojo točko. Zado-neli so bobni in na prizorišče so prikorakali možje na hoduljah. Z bruhanjem ognja pa so svoj nastop Se dodatno obogatili. Sledil jc težko pričakovani nastop zagrebške ročk skupine Soul Fingcrs. Kitare so zaigrale in publika sc jc končno razživcla ter se predala ritmom. Za konec se želimo zahvaliti vsem našim sponzorjem, ki so prispevali nagrade za žrebanje vstopnic in s tem pomagali pri izvedbi naše prireditve. ŠTUDENTSKI SERVIS DOMŽALE Najboljši v ulični košarki so si prislužili lepe nagrade. stran 13 ČESTITAM 120 let Prostovoljnega gasilskega društva Domžale-mesto Pot, na katero se oziramo s ponosom in spoštovanjem »Stodvajseta obletnica delovanja Prostovoljenga gasilskega društva Domžale-mesto je čas in težko prehojena pot, na katero se lahko s ponosom in spoštovanjem ozremo. Izjemen čut za pomoč bližnjemu v nesreči je vodilo nam, gasilcem, ki opravljamo na tisoče prostovoljnih, organizacijskih, operativnih in delovnih ur brezplačno,« je v uvodu knjižice, ki sojo domžalski gasilci izdali ob pomembni obletnici, zapisal g. Stane Kovač, ml., predsednik PGD Domžale - mesto, ki je sredi junija praznovalo 120-letnico ustanovitve. Zgodovina in razvoj V knjižici Zgodovina in razvoj PGD Domžale - mesto 1X80-2000 je Florjan Zabrel kronološko dogajanje ođ ustanovitve do praznovanja stoletnice društva povzel po knjigi Staneta Stražarja »Domžale, mesto pod Gorieico«, zadnji dve desetletji pa je opisal sam na podlagi arhiva PGD Domžale, razgovorov s posameznimi člani in lastnih izkušenj v društvu. Kot je zapisal v knjižici, je pisanje kronike zanj pomenilo velik izziv, zato je k delu pristopil resno in odgovorno, saj nadaljevati delo za tako uglednimi kronistom, kot je bil Stane Stražar, ni bilo lahko. Obdobje zadnjih dveh desetletij uspešnega dela PRD Domžale-mesto je razdelil na petletke in v posameznih kronoloških prispevkih predstavil vse pomembne - organizacijske in tekmovalne - uspehe društva, ki je posebno skrb vseskozi namenjalo mladim in pa strokovnemu usposabljanju članov in članic. Vse to jc prineslo vrsto uspehov, med katerimi sc še danes posebej blešči udeležba desetine PGD Domžale-mesto na gasilski olimpiadi v Berlinu, kjer so bili v letu 1993, ter obnova gasilskega doma sredi mesta. Akademija Praznovanja ob 120-lelnici so se začela s slavnostno akademijo v Kulturnem domu Franca Bcrni-ka Domžale. Številni domaČi gasilci in gosti, med katerimi so Slovenije, med njimi pa so bili tudi gostje - pobrateni gasilci iz Koprivnice. Vse ekipe so pokazale veliko strokovnega te ucličnega in praktičnega znanja, prvo mesto pa so med članskimi ekipami osvojili gasilci iz Šmartna na Pohorju, med dekleti pa je bi- Zupanja Cveta Za-lokar Oražem slovesno izroča ključe novega gasilskega avtomobila Mercedes strojniku Mihi Lenčku. PGD Domžale pa je s čestitkami ob 120-letni-ci podarila tud* umetniško sliko gasilskega doma, ki jo je naslikal g. Janez. bili tudi predstavniki Gasilske zveze Slovenije in Domžale ter predstavniki vodstev gasilske organizacije sosednjih občin, so najprej prisluhnili slavnostnim govornikom, med katerimi je zgodovino in sedanjost društva predstavil Stane Kovač, ml., predsednik društva, nato pa zaploskali bogatemu kulturnemu programu, v katerem so sodelovali učenci Osnovne šole Venclja Pcrka Domžale in rogisti. Podeljena so biki tudi številna priznanja, med katerimi je potrebno posebej poudariti, da jc starosta domžalskih gasilcev, tov. Stane Kovač, prejel priznanje za 70-letno zvestobo društvu, med gasilske veterane pa so bili slovesno sprejeti: Jože Fe-renček, Janez Ccrar, Franc Dovč in Franc Hribar. Boter mladinskega prapora, ki ga je iz rok predsednika PGD Domžale-mesto tov. Staneta Kovača, mL, sprejel Peter Pavli, so bile krajevne skupnosti Domžale. Republiško gasilsko tekmovanje V petek. 16. junija 2000, jc v centru mesta potekala gasil-sko-reševalna vaja Domžale 2000, ki je bila namenjena tako preverjanju pripravljenosti civilne zaščite in drugih enot, kot 120-letnici PGD Domžale-mesto, ta jc bil eden izmed organizatorjev vaje. Ker smo vajo predstavili že v prejšnji številki, tokrat podrobneje predstavljamo republiško gasilsko tekmovanje, ki je bilo naslednji dan v Športnem parku Domžale. Tekmovanja se je udeležilo 50 ekip prostovoljnih gasilskih društev iz vse la najboljša ekipa iz Loke pri Mengšu. Tekmovanje se je zaključilo z družabnim srečanjem. Najbolj slovesno v nedeljo V nedeljsko praznično jutro 18. junija 2000 so najprej za-donele budnice in promenadni koncerti Godbe Domžale in godbenikov iz Vuzc-nice, popoldne pa je bila v centru Domžal velika gasilska parada, v kateri je sodelovalo več kot 200 gasilcev. Pridružile so sc jim tudi obe godbi, narodne noše, ma-žoretke, slovesno okrašeni vozovi, prikaz nekdanje in najsodobnejše gasilske tehnike, na poseb- Iskrene čestitke starosti domžalskih gasilcev tov. Stanetu Kovaču, Kebrovemu atu, ki v gasilski organizaciji požrtvovalno dela že sedem desetletij. nem mestu pa je bila tudi najstarejša obnovljena domžalska brizgalna, ki jo jc obnovil tov. Sašo Majcen, člani PGD Domžale-mesto. Slovesnim govorom tov. Staneta Kovača, ml., predsednika PGD Domžale-mesto, županje Cvete Zalokar Oražem, predstavnikov Gasilske zveze Slovenije, ki so domžalskim gasilcem izročili odlikovanje, tov. Marjana Lenarčiča, predsednika Gasilske zveze Domžale ter gostov iz Koprivnice - vsi so jubilantom iskreno čestitali, jim podelili odlikovanja in jim zaželeli veliko uspehov tudi v prihodnje. Nato je sledil najpomembnejši del: predaja novega gasilskega vozila ter slovesni prevzem članskega in mladinskega prapora. Nova prapora in avto Za MERCEDES ATEGO GVC 16/25 AAF so kot donator-ji prispevali: Občina Domžale. Ministrstvo za obrambo RS, Gasilska zveza Domžale, Krajevne skupnosti Domžale ter prebivalci in prebivalke Domžal. Vsem se gasilci iskreno zahvaljujejo. Botri avtomobila pa so VELE Dom- žale, Banka Domžale. SKB Banka ler Helios Domžale, za članski in mladinski prapor pa so prispevali: Zavarovalnica Triglav, Območna obrtna zbornica Domžale, AS Bus Domžale ter Gasilska oprema Ljubljana. Spominske trakove za članski prapor so prispevali: Paliska -boter prapora; Le k Mczzo ter Herle M&V, za mladinski prapor pa KS Domžale ter Cafe Raca Domžale. Slovesnosti so se zaključile z družabnim srečanjem za VELE Domžale. Iskrena hvala Ob koncu slovesnosti g. Stane Kovač, ml. predsednik društva, pravi: »Prostovoljno gasilsko društvo Domžale-center se vsem, ki so kakorkoli prispevali in pomagali gasilcem tako pri delu društva, kot pri organizaciji in izvedbi slovesnosti ob 120-letnici društva, iskreno zahvaljujem. Hkrati čestitam vsem članom in članicam ter se vsem skupaj zahvaljujem za požrtvovalno delo z željo in prepričanjem, da ga bomo tudi v prihodnje opravljali tako uspešno.« V. V. ■tifpntri veitJEJBH Na Viru jc bil ob magistralni cesti Ljubljana-Manbor 29. junija 2000 odprt nov prodajno servisni center FIAT Veit LANCIA, k. obsega več kot 2000 m2 površin. Moderno zasnovan center ponuja: • Prodajo novih in rabljenih vozil FIAT, LANCIA (tel. 7246-555,7246-550,7246-560) • Pooblaščeni servis vozil FIAT, LANCIA, ALFA ROMEO (tel. 7246-540,7246-544) • Prodajo rezervnih delov in dodatne opreme (tel. 7246-542) Kleparstvo in avtoličarstvo Ročno pralnico in vulkanizerstvo. Družinsko podjetje VEIT Tcam (Vir, Cufarjeva ulica 24, 1230 Domžale) je že več kot dve desetletji znano kot kakovost,., servis, pred sedmimi leti pa so postali pooblaščeni trgovci za omenjena.vozila. Z novim prodajno-servisnim centrom so obogatili svojo ponudb.' Povsem ix. vsem ljubiteljem vozil FIAT. IANC1A in ALFA ROMEC^ov* holjšc pogoje za nakup in servisiranje jeklenih konjičkov. Delovni čas novega servis:., katerega odprtja sc jc poleg številnih gostov in.prijateljev ter poslovnih partnerjev udeležila tudi domžalska županja Cvtta Zalokar Oražem. jc od 7.30. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Poleg kvalitetnih servisnih storitev, ki jih ponuja najsodobneje urejen servis, vam Veitovi omogočajo tudi ugodno financiranje nakupa avtomobilov na kredit ali Icasing, pripravljajo pa PrlJCtna presenečenja za svoje kupec. Dobrodošli! UP Radomlje d. d. Četrto srečanje delavcev Druga sobota v juniju je postala že po tradiciji dan srečanja delavcev LIP Radomlje d. d. Tudi tokratno že četrto srečanje po vrsti, je organiziral Sindikat podjetja. Lepo jutro nas je kar vabilo v naravo in že samo po sebi vplivalo na dobro razpoloženje. Zbrali smo se v dopoldanskih urah in dobre volje ni manjkalo. Po tradicionalnem golažu se jc pričel športno rekreativni del, v katerem smo s posebnim zanimanjem spremljali izredno izenačeno nogometno tekmo med »starimi« in »mladimi«. Vsi brez izjeme si zaslužijo priznanje že zato, ker so vzdržali tekanje po »peklenski vročini«. Izredno razburljivo jc bilo tudi tekmovanje v vlečenju vrvi, ki je pokazalo, da lahko zmaga tudi ekipa, na katero bi le malokdo stavil. Pohvaliti velja sodelavec, ki so poskrbeli za hrano in pijačo. Ne le, da jc bilo obojega na pretek, tudi najbolj kritični so ostali brez pripomb. V popoldanskem delu je sledilo še nekaj družabnih iger, za dobro raz- M rte f,f položenje pa so poskrbeli tudi glasbeniki. Zdi se, da so tovrstna srečanja v javnosti dobila prizvok nekakšnega ostanka preteklosti oziroma nečesa, kar je preživeto. Živimo v svetu, v katerem sta medsebojna odtujenost in egoizem že močno načela in razdelila ljudi. V Lipu menimo, da je medsebojno druženje potrebno za ohranitev dobrih medsebojnih odnosov v kolektivu, ki so v vsakodnevnem tempu za realizacijo ciljev pogosto na preizkušnji. Če takšno srečanje vsaj malo pripomore k dobremu razpoloženju in krepitvi pripadnosti, potem je namen vsekakor dosežen. M.M. Od leve proti desni: Anton Vrankar, Štefan Starbek, Milan Šinkovec (vodja ekipe) ter Peter Saree, državni prvak med poklicnimi šoferji in avtomehaniki. Čestitamo! Zveza šoferjev in avtomehanikov Domžale Gospod Peter Šareč, državni prvak, ekipa pa druga Na IV. državnem delovnem tekmovanju poklicnih voznikov Slovenije, ki je bilo 24. junija 2(HKI v organizaciji ZŠAM Kranj, so člani domžalske ZŠAM prijetno presenetili. /.<■ osvojenim številnim lovorikam so dodali še drugo mesto med ekipami, gospod Peter Šareč pa je postal državni prvak med poklicnimi šoferji in avtomehaniki. Se ni bik) vse, saj je član ZSAM l>>m-žalc. gospod Peter Saree, zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Predsednik ZŠAM, gospod Janez Jeglič, je na svoje fante zelo ponosen, saj uspehi na tekmovanjih dokazujejo odlično delo ZŠAM. Tekmovaki se za prvenstvo namreč ne pripravljajo posebej. Pri vsakodnevnem delu. ki zahteva od njih veliko praktičnega in teoretičnega strokovnega znanja, ni časa za posebne priprave. Tako je priprava njihovo dobro vsakdanje delo. s katerim uresničujejo program ZSAM. katerega člani so. Zveza Šoferjev in avtomehanikov Ižomžalc tudi v letošnjem letu uresničuje svoj program deL v katerem poseb no skrb namenja varnosti v prometu, še posebej [Ki vzgoji mladih voznikov v njihovi aviosoli, ki tudi v poletnih mesecih ne bo zaprla svojih vrat. najnVb- pa jo v Domžalah, na Ljubljanski cesti 87. Ob tem mi predsednik, g Jeglič, pove. da so eni redkih, ki imajo urejene »vse papirje«, ki jih zahtevata nov zakon in pravnilnik o avtošolah. Uspešno sodelujejo z vrtcem Urška, kjer vsako leto v dogovoru z vodstvom vrtca pripravijo srečanje in predavanje o varnosti v cestnem prometu, s posebnim poudarkom na varnosti malih šolarjev in prvosolč-kov v cestnem prometu. ZŠAM Domžale pa že dve leti pogreša občinsko oz. medobčinsko akcijo Kaj veš o prometu, za katero menijo, da je bila ena najboljših oblik seznanjanja osnovnošolcev s pravilnim obnašanjem v prometu To pa jih ni ovirak), da ne bi s svojimi člani pomagali pri izvedbi podobne akcije v okviru Mestne občine Ljubljana, za kar jih je zaprosil Svet za vzgojo in varnost v cestnem prometu Republike Sloveti! jc: sodelovali pa so tudi pri izvedbi Kaj veš o prometu na državni ravni Ekipi ZŠAM Domžale ler gospodu Petru Šarcu ob odličnih uspehih iskrene čestitke! V. V. Zveza šoferjev in avtomehanikov Domžale se državnih delovnih tekmovanj udeležuje že od začetka. Nekaj časa so tekmovalci na prvenstva odhajali neorganizirani, odkar pa je bil leta 1994 za vodjo ekipe določen gospod Milan Šinkovec, se uspehi kar vrstijo. Jako so se od tega leta dalje vselej uvrščali v sam vrh slovenskih šoferjev in aviomeham-kov. Ekipa jc največkrat dosegla drugo mesto, pohvalijo pa se lahko tudi z osvojenim naslovom državnega prvaka med posamezniki To jc pred leti uspelo njihovemu članu, gospodu Štefanu Starbku. Na letošnjem tekmovanju v Kranju je sodelovalo 27 ekip iz vse Slovenije Domačemu društvu so pri organizaciji pomagali pokrovitelji Zavarovalnica Kranj in Alpctur Kranj ter podjetje Sava Domžalcani so ob koncu tekmovanja pohvalili njihovo gostoljubnost in odlično organizacijo tekmovanja, ki je minilo brez zapctljajev, v prijetnem ni/ položen ju, ki ni bilo le tekmovalno temveč tudi družabno. Tekmovalci so svoje znanje najprej preverjali na teoretičnem delu. po katerem so se člani ZŠAM Domžale prebili v vrh in se tako uvrstili med kandidate za vrh. Iako je tekmovanje za člane ekipe ZŠAM Domžale, ki so jo sestavljali: Štefan Starbek. Peter Šareč. Milan Šinkovec, vodja ekipe, ter Anton Vrankar. postalo še bolj napeto. V praktičnem delu so poka/ali vse svoje spretnosti in znanja m do konca tekmovanja ni bilo jasno, katero mes-lo jim jc prineslo odlično praktično znanje, ki si ga vsakodnevno pridobivajo pri svojem delu v aviosoli Končni rezultati so pokazali da so le za 2 cm za-ostali za ekipo ZŠAM Žalec in zasedli drugo mesto ter s tem ponovili lanski uspeh. Zal jc bila Športna sreča, ki jc tudi pomemben del tekmovanja, tokrat bolj naklonjena »hmeljarjem«, čeprav je tudi drugo mesto odličen uspeh. To pa Naši gasilci večkrat zlati na državnem gasilskem tekmovanju Maribor 2000 Tekmovali so zmagovalci Od 30. junija do I. julija 2000 je v Mariboru v organizaciji (Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Maribor potekalo Državno gasilsko tekmovanje, katerega se je udeležilo tudi precej ekip iz Gasilske zveze Domžale. Predsednik tekmovalnega odbora Matjaž Klrič je med drugim zapisal, da je državno gasilsko tekmovanje dogodek, ko se srečajo vse najboljše slovenske tekmovalne enote, ki so že v lanskem letu začele tekmovalno pot, na tekmovanjih gasilskih zvez in regij. Priprave mi zahtevale veliko dela in odrekanj tekmovalcev, njihovih mentorjev in vodstvenega kadra gasilskih organizacij. Rezultati, doseženi na državnem tekmovanju, so pokazali na velik napredek na tem področju. Najboljše tekmovalne enote so dokazale, da skrbijo za stalno pripravljenost tekmovalcev skozi vse leto, priprave pa potekajo po skrbno pripravljenih programih, v katerih mora bili dovolj prostora tako za tekmovalni del na področju strokovne vzgoje kot za širjenje prijateljstva in družabnosti v gasilskih vrstah Na državnem gasilskem tekmovanju so uspešno sodelovale tudi ekipe z območja nase občine in dosegle naslednje rezultate: Med člani B je ekipa PGD Dob z uvrstitvijo na peto mesto osvojila zlato medaljo, z enako medaljo pa sc Dobljani lahko pohvalijo tudi med člani A, kjer je zlato medaljo z minimalnim zaostankom prejela tudi ekipa PGD Studa, ekipa PGD Rova pa jc v tej kategoriji prejela srebrno medaljo. Zlate so bile tudi članice B PGD Dob, v tej kategoriji pa je srebrno medaljo dosegla ekipa IOSA M/V z bronasto medaljo pa se lahko pohvalijo tudi članice A PGD Studa. Med veterani čestitke zaslužijo vsi, najboljši iz nase občine so bili veterani iz PGD Jarše-Rodica, ki so prejeli bronaste medalje. Vsem iskrene čestitke! O. U. Zlata ekipa PGD Studa: Boštjan Narobe, Dušan Zaje, Matjaž Mejak, Matic Narobe, Matej Mejak Gorazd Rahne, Mar |an Lebeničnik, Primož Rahner, Igor Colarič, na fotografiji pa manjka Rok Cerar. Novosti v knjižnici Domžale JULIJ 2000 Junija smo v domžalski knjižnici vpisali 478 novih knjig, vi-dcokasct. avdiokasct. zgoščenk in računalniških datotek. Dopolnjevali smo tudi izvode revialnega tiska, ki si ga med uradnimi urami lahko ogledate v Čitalnici knjižnice. Na področju etike smo vpisali knjigo Dalai Lame XIV: Etika za novo tisočletje, ki razpravlja o etiki, vrednotah, samozavedanju in osebnem razvoja Druga knjiga, ki jo je vredno prebrati, je delo Rega Greena Nicholasova zgodba: fantičev dar svetu. Psihologija je bogatejša za već novih dcL med njimi izpostavljamo knjigi Andrevra Matthewsa Bodi srečen z ljudmi in Morrie Schvtartz Živeti do konca: življenjska modrost izjemnega človeka. Zanimivo branje ponuja dek> Su-zy Chiazzari 8ar\>e. Bralca seznanja s psihokigijo barv in njihovim pomenom za človcka. Verstvo je pridobilo kar nekaj novih del. Knjigo z naslovom Minuta nesmisla jc izdal znani avtor Anthonv De Mello. Novost v naši knjižnici je tudi zbornik l./u bim te in trpim: pogledi na Cerkev v sedanjem svetu. Na področju sociologije smo vpisali knjigo Monike Neme-IschekVe čas prihoda in je čas slo \esa. v katerem avtorica bralca seznanja s sprejemanjem smrti, žalosti in odnosom do smrti. Področje politike jc bogatejše za delo Anthonvja Giddensa Tretja pot: prenova socialne de-nu>kracije. Oddelek s knjigami o ekonomskih znanostih smo dopolnili s knjigo Vekoslava Potočnika Trženje storitev, ki bo v pomoć vsem tistim, ki ste kakorkoli povezani s storitvami Med počitnicami in dopusti lahko sežete tudi po novih knjigah s področja vzgoje in izobraževanja. Knjiga Doroth v Ijiw Nolte Otrtm so podoba svojih staršev: starševstvo, ki oblikuje vrednote, je lahko v pomoć vsem staršem, pa tudi učiteljem in vzgojiteljem. Ljubitelji matematike bodo posegli po knjigi Zgodovina matematike: zgodbe o problemih, ki jo je izdalo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Medicina jc pridobila kar nekaj novih knjig in priročnikov, med njimi del Barbare Nees De-laval Le otrok zboli in Jana Wi-cioka Vitek krvni tlak: prepoznavanje, preprečevanje, zdravljenje. Nova je tudi knjiga Daria Cor-teseja Sadje - moč naravne hrane: prehranske in zdravilne lastnosti, shranjevanje in priprava. Priročnik Lepota skozi leme čase je dek> sloveaske kozmetičarke LQi Car-sten. Področje kmetijstva smo obogatili s priročnikom Julije Smole Češnje in višnje: pridelovanje in uporaba. Oddelek vodenja in organizacije poslovanja podjetij smo dopolnili s kii|igo Davida T. Kyla Štiri moči voditeljstva: navzočnost, namen, modrost, sočutje, ki jc pravo branje za vse, ki so na vodi-tcljskih mestih ali pa bi tja želeli. Ljubitelji slikarstva bodo lahko prebirali knjigo Meščanska slika: slikarstvo prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije. Področje biografij je pridobilo več novih knjig, med njimi to-krat izpostavljamo delo Mateje Hrastar l-enomcnalno!: zgodba o Srećku Katam u. Zgodovino smo dopolnili s precejšnjim številom knjig o različnih zgodovinskih obdobjih. \Vnlfgang Benz je napisal knjigo Holokavst, ki govori o Židih in vojnih zločinih med II. svetovno vojno. Počitniško branje seveda ne more mimo leposlovja, zato smo tudi ta oddelek obogatili s številnimi novostmi, o katerih pa boste več izvedeli med obiskom knjižnice, ki je poleti odprta v ponedeljek, sredo in četrtek po-podlnc, od 13, do 19. ure ter v torek in petek od 8. do 14. ure. Različne informacije o delu. poslovanju in novostih Knjižnice Domžale so dostopne tudi na internem http://sikdom.dom.sik.si. BZO Tudi ob letošnjem mednarodnem festivalu komorne glasbe je županja Cveta Zalokar Oražem v imenu Občine Domžale pripravila sprejem za nastopajoče in obiskovalce. To je bilo po končanem prvem koncertu, ko sta nastopila domači painist Aci Bertoncelj in violončelist Heinrich Schiff. Foto: ACO MAJHENIC Druga sezona Kulturnega doma Franca Bernika Druga sezona delovanja javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale nas že oh hitrih pregledih osnovnih statističnih podat kov števila prireditev in števila obiskovalcev skorajda vodi k »zgodbi o uspehu«. Pa brez hudomušnih primerjav in zlorab besed v narekovaju, t )<16. oktobra 1999 do 15. julija 2INK) navajamo 1411 dogodkov in skoraj 50.00» obiskovalcev. Samo ta dva številčna podatka lahko prevedemo tako, da Kulturni dom Franca Bernika Domžale omenja v svoji drugi sezoni vsak drugi dan kulturni dogodek in da je bil vsak občan občine Domžale v povprečju enkrat v sezoni na prireditvi Kulturnega doma 1- ranca Bernika. V poletnem gledališču Studenec je zazvenela opereta Planinska roža Operetne predstave so v zadnjem obdobju, ne samo v domžalskem, ampak tudi širšem slovenskem prostoru preveč zapostavljene. F.dina opereta, ki smo jo imeli v povojnem času priložnost večkrat doživeti, je prav PLANINSKA ROŽA Radovana Gobca. Samo v Domžalah je z režiserjem Francetom Lazarjem doživela v eni sezoni več kot 150 ponovitev, Domžalcani pa se še danes radi spominjajo prijetne glasbe, odličnih solistov in igralcev, je v lepem gledališkem listu zapisal režiser Alojz Stražar, ki so mu tedanji uspehi, prijetni spomini občinstva in optimistična glasba zbudili željo, da opereta zaživi tudi v poletnem gledališču Studenec. Skupni zbor, ki ga sestavljajo: Domžalski komorni zbor (Tomaž Pirnat), MEPZ Kulturno društvo Groblje (Janja l)ragan-(rombač), MEPZ Limhar iz Moravč (Elizabeta Kunaver), MEPZ Šutna iz Kamnika (Rok Rakar), MEPZ Šentviški zvon iz Šentvida (Karel Les-kovec) in MEPZ Svežina iz Radomelj (Primož Lcekovcc), je pripravil Karel Leskov ec. povedati pa jc treba, da so ne glede na čas dopustov pevci sprejeli povabilo, saj je sodelovanje v opereti zanje pomenilo poseben izziv. Čudoviti pogled na res lepo sceno in številne planince. Glasba Med glasbenimi dogodki v sezoni 1999/2000 prevladujejo koncerti klasične glasbe. Sest koncertov v okviru abonmajskega cikla in šest koncertov v okviru 30. mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje 2000. Zagotovo kaže poudariti, da je jubilejni festival gostil eno največjih imen evropske poustvarjalnc scene, violoncclista Hcinricha Schiffa in vrhunske slovenske poustvarjaJcc: flavtistko Ireno Gra-fcnaucr. violinista Primoža Novsaka pianista Acija Bcrtonclja Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in številne druge. Violončelist Heinrich SchifT je umetnik svetovnega formata ki se je našemu povabilu (oz. povabilu pianista Acija Bcrtonclja) odzval tudi zato, ker jc pred 23 leti, ko jc bil na začetku svetovne slave, začenjal svojo visoko pot prav v Grobljah. V abonmajskem ciklu smo med drugim gostili gotovo najboljši mladinski zbor v Sloveniji Carmino Slovenico. Ob koncu leta jc bilo zanimivo srečanje z bobnarsko skupino Nino di Kongo & Afir Bafir. pa jazz večer mladih glasbenikov, med zabavnejšimi prireditvami pa kaže omeniti nastop Ota Pestnerja in orkestra Petra Ugrina sezono pa smo tudi letos zaključili s koncertom dalmatinske klape. Gledališče Lahko trdimo, da je izredno bogata abonmajska ponudba, v kateri so se predstavili poklicni gledalisniki z Kranja Ljubljane, Maribora in Celja ponudila nadvse pester in skoraj brez izjeme zelo kakovosten program, ki je obsegal tako dramo kot komedijo, od klasičnega do sodobnega avtorja Dve izvrstni komediji (Zbrana dela Willi-ama Shakespeara in Skopuh) ter odlično uprizorjeni drami (Gospodična Julija in Dolgega dne potovanja v noč) zagotovo pomenita za vsakega ljubitelja gledališča nepozaben dogodek. V pravkar zaključeni sezoni pa smo bili producenti tudi monokomedije. Mirni je pozitivka v izvedbi Alenke Vidrin, s Šestimi pnovitvami v našem domu in z osmimi ponovitvami na go-sotvanjih po Sloveniji. Gledališko sceno smo popestrili šc / nekaterimi izredno zanimivimi uprizoritvami, ki so po zaimki plaii dopolnjevale redno abonmajsko podobo sezone. Za otroke Na področju zadovoljevanja in navajanja na kulturne potrebe otrok jc bilo tudi v minuli sezoni uspešno uresničena organizacija predstav za otroke, ki so potekale vsako drugo soboto od oktobra do konca aprila. Otroci različnih starosti (predvsem predšolski otroci) so lahko sledili igranim in Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale lutkovnim predstavam, različnim lutkovnim tehnikam do glasbenih in plesnih predstav. Izredno uspešno pa smo žc drugo sezono uresničili sodelovanje z. Vrtcem Urša. kjer njihovi otroci kot mladi abonenti pridobivajo navajenost na kulturne prireditve. Otroci tako razvijajo svoje estetsko zaznavanje, spoznavajo posamezne umetniške zvrsti in se navajajo na doživljanje in uživanje v umetnosti. Galerija Domžale Z letom 2000 smo pričeli skrbeti tudi za stalno in načrto skrb za Galerijo Domžale; ta v najstrožjem središču Domžal ponuja ljubiteljem likovne umetnosti tisto zadovoljstvo, ki ga lahko ponudi mesto s kulturnimi ambicijami, za kar si prizadeva prav Kulturni dom Franca Bernika. S štirimi razstavami v prvem delu letošnjega leta in štirimi odkupi likovnih del gostujočih umetnikov smo pripravili prvo zasnovo za bodočo stalno galerijsko zbirko mesta in občine Domžale. Nova sezona Okvirni program nove sezone bomo razgrnili septembra, ko bomo pričeli z vpisovanjem abonmajev. Gledališki abonma bomo povečali šc z enim abonmajem, koncertni abonma pa bo ponudil nove kvalitetne izvajalec. Morda nam bo uspelo pridobiti sponzorja s pomočjo katerega bomo še obogatili program v zadovoljstvo oblikovalcem in predvsem obiskovalcem kulturnih dogodkov Kulturnega doma I ranca Bernika Domžale. MILAN MARINIČ Odlični solisti in igralci Med 130 sodelujočimi glasbeniki, ig-raki, plesalci in solisti so se odlično znašli mladi operni umetniki, med katerimi je bila edina ženska sopranistka Pija Ur. >. 1111 k (Katja Silvana. filmska igralka) okoli katere so sc vrteli: tenorist Marjan Trčck. kot Miran Svetlin, gledališki igralec. Zoran Potočan. bas bariton, kot Kazimir Kalan, ravnatelj gledališča. Marko Kohal. bariton, v vlogi Stanislava Cirila Dobrovnika dirigenta in skladatelja, ter Jože Vidic, bariton, kot Ervin Gabcri, režiser. Predstavili so sc vsak s svojim odličnim petjem in usklajenim skupnim petjem, ob tem pa so se izvrstno znašli tudi kot igralci, čeprav je sopranistka ljubka Pija Brodnik na tiskovni konferenci izjavila da jc bilo z učenjem teksta kar nekaj težav, saj so mladi oporni pevci navajeni predvsem peti. Ob tem pa nc smemo pozabiti šc na enega mladega pevca, ki ga ljubitelji predstav Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan že dobro poznamo. To jc bil baritonisl Primož Krt, ki se jc odlično znašel v hudomušni vlogi gledališkega sluge Izidorja, podobno uspešna pa jc bila v svoji gledališki vlogi Tadeja Capuder kol Melita žena režiserja Frvina Gabcrnika. Od pomembnejših vlog omenimo šc Rajka Majdiča kot doktorja Pravnika, odvetnika. Staneta Maslja kot oskrbnika planinske koče, Franca Prclovška, Staneta Zcmljariča in Roka Pirnata kot kmečkih fantov ter Monike Jerclina kot ravnateljeve tajnice. Čudoviti skupinski prizori Režiserju Lojzetu Stražarju jc bil ob dr. Mirku Cudcrmanu, za katerega priznava, da sc brez njega operete nc bi lotili, in zborovodkinji Karlu leskovcu, v veliko pomoč asistent režije France Stražar, vodja predstave pa jc bila Mo-nika Jcrctina Koreograf jc bil Ivo Kosi, kot lektorico so posebej hvalili Natašo Dolenc, korepetitorka pa je bila Milka Živulovič. Čudovito sceno je izdelal Jože Napotnik, kostume pa je izbrala stara znanka Studenca ga. Nada Slatnar, medtem ko sta nastopajoče ure- dila masker Sašo Vene in frizerka Darinka Lct-nar. Za luč so poskrbeli Mavrici j GfO&clj, Janez lukman in Marjan Jančar, tonski mojster jc bil Dominik Krt, insciptent-ka Marta Majdič, šepe-talka pa Nataša llladkv. Številni pevci, igralci in statisti so se odlično znašli na Srečnem vrhu, k.imor so prihajali kol planinci na okrepčilo k planinski koči, kjer jc našla zatočišče pred vsiljivo slavo tudi glavna junakinja Katja Silvana. jiihkotost. igrivost, ved-rost, lepa spevna glasba jc očarala vse poslusakc. ki so radi zaploskali ob posameznih spevnih melodijah, pa sc tudi nasmejali ob posameznih poskusih vsiljivih snubcev. Hvalnice čudovitemu gorskemu svetu jc v drugem dejanju zamenjal gledališki vrvež v mestnem okolju, vrsta nesporazumov in spletk ter vedno rado gledani nastopi gledališkega sluge in režiserjeve žene Melite, nato pa smo se v zadnjem »dejanju« vrnili v romantični gorski svet in ob zvokih po mnenju večine obiskovalcev in obiskovalk čudovite melodije Planinske rože sklenili prijeten večer. Hvala zvesti publiki Kljub zelo slabemu vremenu, nenehnemu deževju in skoraj zimskemu mrazu jc premiera pod studenške lipe privabila številne gledace in gledalke. »Najzvcslcj-šo publiko na svetu« jih jc imenovala županja Cveta Zalokar Oražem, ki sc jim jc zahvalila za udeležbo, hkrati pa iskreno čestitala režiserju in vsem nastopajočim za čudovito izvedbo operete Ra- »Zvečer bo pred planinsko kočo na Srečnem vrhu zabava, pridite,« je povabil planince oskrbnik koce (Stane Maselj) Dr. Mirko Cuderman - iskrene čestitke ob 70. obletnici. Kulturno društvo GODBA DOMŽALE Domžale, Kajuhova 5 1230 Domžale objavlja javni razpis za mesto DIRIGENTA Pogoj za prijavo je dokončana akademija za glasbo -smer pihala-trobila, dirigiranje z izkušnjami. Prednost imajo kandidati z izkušnjami iz dirigiranja. Rok za prijave z dokazili in kratkim življenjepisom je 15. 8. 2000. Odlični solisti Jože Vidic, Pija Brodnik in Marko Kobal v enem od prizorov v gledališču. neutrudno delo zahvalili vsi prisotni. Ti pa so šc posebej glasno zaploskali, ko so s prijetno slovesnostjo čestitali dr. Mirku Cudcrmanu ob njegovi sedemdesetletnici. Zazvenela jc pesem Slovenskega okteta, jubilant pa jc ob obletnici prejel tudi umetniški sliki in prisrčen aplavz hvaležnih nastopajočih ter publike. Iskrene čestitke Planinska roža v izvedbi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan jc lahkotno, igrivo glasbeno delo, polno ljudskega humorja ob kalerem smo sc prisrčno nasmejali vsiljivim mestnim škricem, ki jih preprosti kmečki fantje naučijo kozjih molitvic. Opereta Planinska roža je še en uspeh Kulturnega d r u S -tva Miran Jarc Škocjan, ki jc pod vodstvom režiserja lojzeta Stražarja dirigenta in zborovodje dr. Mirka Cudcr-maiia in zborovodje skupnega zbora Karla Leskove*, dokazalo, da je sodelovanje neprofesionalnih mladih opernih solislov, odličnih pevskih zborov iz več občin. Simfoničnega orkestra Simfoničnega orkestra Domžak-Kaninik ter številnih igralcev, plcsakcv in statistov, prineslo l'KOI I 'SIGNALNO PRFDSTAVO, ki vedno /no va očara. Zalo iskrene čestitke vseni, ki so kakorkoli prispevali, da je PIANINSKA ROŽA Radovana Gobca zaživela v Poldnem gledališču na Studencu. VERA VOJSKA Pred premiero operete Planinska roža je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pripravilo tudi tiskovno konferenco, na kateri sta med drugimi sodelovala tudi režiser Alojz Stažar in sopranistka Pija Brodnik. dovana Gobca Planinska roža. saj je očaral vse. Jubilant dr. Mirko Cuderman Ob koncu premiere Planinske rože so sc predstavili vsi sodelujoči, ki so sc jim je / dolgotrajnim aplavzom za njihovo Presenečenje prihaja 1. septembra, ne zamudite ga Etno ročk festival 2000 Godba Domžale bo v dneh od 23. do 28. avgusta 2000 gostila prijateljsko godbo iz italijanskega mesta Manziana.Vse prijatelje godbe vabimo, da prisluhnejo promenadnim koncertom obeh godb, o katerih boste pravočasno obveščeni. Veselimo se vašega obiskal Povsod po svetu lahko opazujemo razcvet etno in folk glasbe oz. zanimanje za glasbeno dediščino različnih et-ui j. ki so skozi stoletja oblikovale vsaka svojo hit. To velja tudi za našo občino, kjer je doma eden izmed pomembnejših nosilcev te glasbe skupina KON-TRABANT. ki bo I. septembra 2000 pripravila na ploščadi pred VIT.F Domžale že četrti tradicionalni ETNO ROČK FESTIVAL 2000. Organizatorji obljubljajo, da se bo prireditev pričela že zgodaj popoldne, poleg gostiteljev pa bodo nastopile še naslednje glasbene skupine: ORI.EK jc skupina, ki ima svoj domicil v Zagorju ob Savi, ime pa jc ansambel povzel po hribu na obrobju Zagorja. Uspešno so nastopili na vrsti festivalov, zaradi samosvojega zvoka in besedil pa jc skupina vzbudila zanimanje tako strokovne kritike kot široke javnosti. THE STROJ jc skupina lolkalcev, ki so idejo o gradnji zvočno ritmične mašine začeli uresničevati v začetku leta 1997. Člani »plemena« so si zaradi hotenja po izrazito fizičnem glasbe- nem pristopu, usmerjenem v raziskovanje gibanja, ki proizvaja zvok, glas bila našli na najbližjem odpadu: deli odsluženih strojev, prazni sodi za skladiščenje goriva in kemikalij, konstrukcijske cevi in šc kaj ... ZUFDEŽUR jc skupina, ki sc jc lo-lila ljudske in Iradicionalnc glasbe krajev na Goriškem na prav poseben, klezmer način. Njihov nastop bo prinesel odmeve Balkana, podonavsko za mišljcnost, furlansko podeželje, židovsko mclodičnost, pa tudi običajne pesmi s ceste, ljubezenske pesmi, tradico-nalnc plese in nove melodije JIIHEJIN VVHMEI'IŠ je neverjetno sveža, samosvoja in hkrati taka glasbena skupina, kot da hi jo poznali žc vrsto let. Spretno združuje sestavine domače tradicionalne godbe s prijemi countryja, popa, jazza in ročka, jc poletna in večkrat šaljiva in jc ljudsko burkaški rock'n'roll ... V-novno čez eno leto. Tako je izzvenel ludi otvoritveni koncert, na katerem jc zaigrano sedem mladih nadarjenih violončclistdv in je pomenil pričetek novega prijetnega druženja z glasbo. Zelo nas je razveselila udeležba mladih in nadarjenih iz krajev, ki so oddaljeni od kulturnih središč, pa tudi lislih, ki so zadnja le-la naši redni udeleženci. Violončelo je kot instrument manj prisoten v glasbenih šolah, zato je takšno delo, kot ga lahko ponudi intenzivna ob-l.ika poletne šole. zelo pomembno. Šola jc bila odprla ludi za pedago- ge. V kar veliki ponudbi poletnih šol jc naša šola edina, ki je namenjena samo violončelistom. Namen in usmeritev naše poletne šole jc prisluhniti mladim in jim nuditi najbolj uspešno strokovno vodenje. Desetdnevni pouk jc potekal dopoldne in popoldne in po vsakodnevnem individualnem pouku s profesorjem so učenci poslušali tudi učne ure drugih slušateljev, vadili in imeli vsak dan možnost igranja s spremljavo klavirja. Manjkalo ludi ni igranja v skupinah. Zaključni koncert, na katerem so se predstavili vsi udeleženci, jc bil skrbno izbran in temeljito pripravljen. Snemal ga jc tudi Radio Slovenija. V naši poletni šoli vedno skrbimo tudi za dobro počutje pouka. zato nam jc nadvse pomembno, da mladi tudi bivajo skupaj in da poletna šola deluje kot skrbno organizirana ustanova. Prebivali smo v Hotelu Krona, kjer smo ob kosilu in večerji poslušali tudi posnetke vrhunskih violončelistov. Med poletno šolo smo prisluhnili tudi dvema koncertoma v Grobljah. Spat smo odhajali zadovoljni, polni celodnevnih vtisov in z občutkom, da smo v največji meri izkoristili dan za pridobivanje novih, še kako potrebnih znanj. Tako je deset dni prijazen zvok našega instrumenta ves dan napolnjeval učilnice Srednje šole v Domžalah, ki nas je prijazno sprejela v svoje prostore, za kar se jim najlepše zahvaljujem; saj smo le tako lahko uresničili šolo prav v Domžalah. Zakaj smo si izbrali Domžale? Verjamem, da postajajo Domžale s Kulturnim domom Franca Bernika pomembno kulturno središče in kol občanka Domžal želim s takim delom tudi promovirati kraj, ljudi in kulturo. Mnogi starši so bili presenečeni nad lepim kulturnim domom, a ko so me spraševali o glasbeni šoli, sem jim žal morala povedati, da je za nas zaprta. Po končanem koncertu smo za učenec, starše in povabljene pripravili sprejem, na katerem ni zmanjkalo veselja in zadovoljstva do poznih ur. Ko smo se poslovili, smo si rekli: Zagotovo se vidimo spet prihodnje leto - kje bomo našli svoj prostor pod soncem pa še ne vemo. ZDENKA KRISTL MARINIČ Festival dia esejev ob zaključku sezone S prvim klubskim FESTIVALOM DIA ESEJEV smo člani kluba MAVRICA v četrtek, 29. junija, zaključili bogato zimsko-pomladno sezono, v kateri seje zvrstilo lepo število razstav in drugih prireditev. DIA ESEJI so zvrst fotografske pripovedi ali izpovedi multimedijsko, ko avtorji svojo fotografsko govorico nadgradijo in Obogatijo z glasbo in umetniško besedo. Tako fologral-sko izražanje ni ravno novo, je pa manj znano in redki ga uporabljajo, morda ludi zalo, ker od avtorja Za- turnih organizacij na regijskem srečanju NAŠA BESEDA v Tržiču. / letošnjim prvim festivalom dia esejev smo želeli obudili in med našimi člani spodbuditi zanimanje za to lepo in zanimivo ustvarjalno zvrst. V prihodnje naj bi festival ponavljali vsako drugo leto. tako da bi postal Razstava »Radomlje z okolico od 1900 do 2000« je med obiskovalci zbudila veliko zanimanja hleva precej več kot zgolj fotografsko znanje. Med številnimi društvi in klubi, ki delujejo v okviru Fotografske zveze Slovenije, se trenutno najbrž samo v Mavrici ukvarjamo Z dia eseji. Z dia eseji smo sc zaceli ukvarjati že v osemdesetih letih. Prvi so bili tako imenovani dia recitali. Eden takih je bil z naslovom »Jaz, bratje, pa vem za domovino«, ki smo ga naštu-dirali ob stoletnici Cankarjevega rojstva. Naslednji je bil dia recital na Kunlnerjevo poezijo, itd. Ti, dokaj izvirni in enkratni recitali, so bili plod ustvarjalnega sodelovanja naših ljubiteljskih fotografov in pa članov naše dramske sekcije, ki je bila posebnost kluba, znanega predvsem po filmski in foto dejavnosti. Srečno in koristno naključje, bi lahko rekli. Z enim lakih recitalov smo leta 1982 uspešno zastopali domžalsko Zvezo kul- Modra galerija Pevec Razstava ruskih umetnikov V Modri galeriji PEVEC s.p. na ljubljanski cesti 90 si lahko do 14. avgusta 2000 ogledate razstavo ruskih umetnikov akademskega slikarja SERGEJA HAHONINA in akademske slikarke in keramičarke LJUBE HAHONIN. Oba umetnika sta se ie uveljavila v svetu, znana pa sta tudi širši slovenski javnosti, saj v Sloveniji delata že od leta 1993. Umetniške dosežke dokazujeta z bogato biografijo kot z razstavno dejavnostjo, posebno na mednarodnih žiriranih razstavah, kot so Grafični hienale v Ljubljani in Svetovni trienale male keramike v Zagrebu, na zadnjem sta oba prejela mednarodni odličji. Njuna umetniška dela so kot odkupne nagrade uvrščena v različne stalne zbirke. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 7. do 12. ure in od 15. do 17.30. Mladi violončelist med nastopom in v prostem času Leon Senger »Le zgolj spomin« Berač brez. cule je ljudi spomin, podari nam le preteklosti drobtin, pest spoznanj za vsak minuli dan in morje sanj za novi dan. Kam, povejte, kam gredo spoznanja, sanje, usahne morje, umro utripi morje sanj, utrip spoznanj. Berač brez cule je ljudi spomin, podari nam le preteklosti drobtin, pest spoznanj za vsak minuli dan, in morje sanj za novi dan. Ex Tempore v Grobljah Kulturno društvo Groblje jc odprlo prodajno razstavo Ex Tempore v Kulturnem domu Groblje. Otvoritev razstave jc bila 30. 6. 2000 ob 20. uri. Na to slovesnost so bili povabljeni vsi likovniki, ki so za to razstavo poklonili društvom svoja dela. Ogled razstave je bil nato vsak dan od 19. do 21. ure, vključno do 9. 7. 2000. Obiskovalci so bili prav presenečeni nad tako lepo urejeno razstavo kakor tudi nad samimi deli vseh likovnikov. S svojimi deli so prispevali likovno društvo Petra Lobode Domžale, Likovno društvo Krašnja, Likovno društvo Mengeš, Prijatelji Dragomlja, Lukovice in Domžal ter domači likovniki. K tako lepo uspeli razstavi so finančno pripomogli Občine Domžale, Gostilna Bunkež. Pivnica Adam Ravbar, Trgovina lacara d. o. o.. Okvirji Jeretina. Ob zaključku razstave sc vsem likovnikom lepo zahvaljujemo in si želimo Se takih srečanj. TONE KOSENINA tradicionalen. Za letošnji prvi festival je osem članov naše foto sekcije prijavilo petnajst naslovov. Tematika je bila zelo različna, prevladoval pa jc dokumentarni žanr. Pri organizaciji festivala nas je finančno podprl republiški Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, del stroškov so prispevali sponzorji, preostalo pa smo nadomestili iz sredstev za lasi no dejavnost. Smo pa v Mavrici veliko pozornosti in truda v pretekli sezoni namenili ludi strokovnemu izpopolnjevanju. Na prošnjo študentskih klubov iz Kamnika in Domžal smo od januarja do konca aprila izpeljali začetni in nadaljevalni tečaj fotografije za študente. Tečaj je uspešno zaključili 14 mladih obiskovalcev. V maju in juniju pa smo člani kluba organizirali seminar likovne in fotografske kompozicije, ki ga je vodil priznani akademski grafik Črt I relih. Bogata je bila tudi razstavna dejavnost, saj smo v osmih mesecih pretekle sezone odprli kar pet razstav, od tega eno na državni ravni (Lepota gibanja). Precej zanimanja je med krajani Radomelj in okolice zbudila razstava reprodukcij starih fotografij in dokumentov z naslovom RAIXJM-IJE Z OKOLICO OD 1900 IX) 2000. Izjemno delovna je bila tudi naša video sekcija, ki je na višku sezone razdeljena na dve petčlanski snemalni ekipi poleg številnih cerkvenih, posnela tudi večje število kulturnih dogodkov. Naročila so prihajala tudi iz bolj oddaljenih krajev. Tako so v juniju na Prešernovem Irgu v Ljubljani posneli masovno prireditev POZDRAV POLETJU, nove mase v Anicah pri Brežicah, v Št. Lampertu pri Zagorju in 2. julija v Radomljah ter več drugih prireditev v bližnji in daljni okolici. Po poletnem zatišju, ki pa nam za radi številnih priprav ne obeta kaj dosti počitka, sc v novi jesenski sezoni spel napoveduje veliko dogajanj na vseh področjih našega udejstvova-nja. J. K. Maks Koželj -razstava slik in akvarelov Kulturni center Kamnik (Kamniški muzej na gradu Zapriee) vabi k sodelovanu pri pripravi pregledne razstave del kamniškega slikarja Maksa Koželja (1883-1956). Kulturni center Kamnik načrtuje v prihodnjem letu razstavo del priljubljenega kamniškega krajiiiarja Maksa Koželja. Razstavni projekt želi dopolniti vedenje o uspešni slikarski družini Koželj (razstavo del Matije Koželja, očeta Maksa. Koželja je pripravil muzej leta 1986, oba sinova. Anion in Maks sta bila prav tako slikarja). Priprave na rastavo so sc pričele z zbiranjem obsežnega slikarskega opusa kot tudi skieirk ter informacij o Maksu Koželju. Razstava in študijska analiza del želita rekonstruirali umetnikov opus in ga ustnestiti v okvir slovenske umetnosti, zalo Kulturni center Kamnik prosi za pomoč pri zbiranu informacij o slikarju kot tudi o njegovih umetniških delih. Muzej sc obvezuje, da bo diskretno upošteval želje kot tudi prejete informacije, Kulturni center Kamnik Muzejska pot 3 1241 Kamnik tel.: 01 831 76 62 tel.infax. 01 831 76 47 h, zakladnice pregovorov »Ne poizveduj, kaj se kuha v sosedovem loncu« Skupno življenje v naselju ali mestu zahteva medsebojno obzirnost in spoštovanje zasebnosti. Ena najgrših lasi nosi i je sti-kanje za tem, kako živijo in kaj delajo drugi ljudje ter vtikanje v njihove zasebne zadeve. Temu pravimo zvedavost ali pa kranjsko »firbec«. Beseda izhaja iz nemščine (Furvvitz), povezana jc z glagolom »vvissen« (vedeti) in pomeni čezmerno željo po vedenju Radovednost sama po sebi ni nič slabega, saj je mati znanja, kol pravijo v Istri. Tu pa imamo v mislih hlepenje po vesteh in novicah, ki niso namenjene nam. Blaise Pascal je zapisal: »Radovednost je nečimrnost. Večinoma hoče človek nekaj zvedeli zato, da potem o tistem govori«. Temu se rada pridružita še zavist ali pa privoščljivost: Ni radovedneža, ki ne bi bil zlohoten. Bolje je, da te gleda divja zver kakor zvedav človek. Številne komedije bičajo žensko radovednost. Pregovor se takole pošali: Radovedna ženska je sposobna tudi mavrico okoli obrniti in pogledati, kaj je zadaj. A bi delali krivico, če bi menili, da samo ženske »vlečejo na uho« in »vtikajo nos v vsako stvar«. Koga Se ni zamikalo, da bi nepoklican kaj zvedel! Pri tem navadno zvemo še več, kot si želimo: Kdor prisluškuje pri vratih, cesto sliši, kar mu ni všeč. Prisluškovalec sliši lastno sramoto. Radovednost ima lahko tudi hujše posledice. Tako je bilo že na začetku človeškega rodu, saj srno menda zaradi prevelike radovednosti izgubili raj. Pregovori takole svarijo: Kdor vtika svoje prste v vsako luknjo, jih često težko izvleče. Riba, ki grizlja vsako vabo, se bo kmalu ujela. Zaradi prevelike radovednosti se ptič ujame v mrežo. Kdor se v vsak oblak ozira, se streli nastavlja. Ne sprašuj (preveč) in ne boš slišal laži. Še slabše kot radovednost je vtikanje v zadeve drugih. Ljudska modrost svetuje, naj vsak najprej pomete pred svojim pragom in naj ne hodimo plet na tuja polja. Izreki raznih narodov so v tem pogledu zelo slikoviti: Enajsta zapoved pravi: »Ukvarjaj se s svojimi zadevami!« Samo človek, ki je brez časti, se vtika v zadeve svojega soseda. Kdor preveč govori, ne more živeti v miru s sosedom. Kdor ne moli doma, hoče ma-ševati pri drugih. Ne hodi s svojim pravilom v tuj samostan. Ne opečite si prstov z ugašanjem sosedove sveče. Ker vsak sam najbolje pozna svoj posel, je treba po mnenju Angležev tudi pri nasvetih imeti pravo mero: Ne deli nasvetov, če te nihče ne vpraša zanje. Novice so se v vseh časih dobro prodajale, še posebej, če so razkrivale zasebno življenje znanih ljudi. Ob smrti princese Tžiane se je pokazalo, v kakšni meri lahko postane človek plen in žrtev vsiljivih novinarjev. Krivda se seveda porazdeli na vse, ki takšne novice kupujejo. Eno je pravica do obveščenosti, nekaj drugega pa zvedavost. O novicah pa še tole: Če sc ljudje držijo svojega poslanje malo novic. ( e ni novic, je to dobra novica (ker je večina slabih). Vedno je kaj novega, a redko kaj dobrega. V časopisih je vse premalo dobrih, spodbudnih novic tudi zato kei so dobre novice počasne, slabe pa imajo peruti, pridejo zmeraj prezgodaj m so - žal -1 skoraj i zmeraj resnične. Pri naslednji prigodi pa ne gre za radovednost, ampak za pravico do obveščenosti: V prvem razredu osnovne šole je prvi dan pouka. Otroci sedijo v klopeh in eden dvigne roko. - No, kaj je, kaj bi rad zvedel? vpraša učiteljica. - Prosim, tršica, kdaj se pa začnejo počitnice? BOGDAN DOLENC ŠPORT tmm mmm stran 16 Atletski klub Domžale V pričakovanju boljših pogojev Atletski klub Domžale, katerega začetki segajo v letu 1978, je več kot 20 letih svojega obstoja dosegel številne uspehe, med katerimi ne manjkajo niti državni rekordi, njegovi člani in članice pa so se udeleževali tudi mednarodnih tekem, evropskih in svetovnih prvenstev ter uni-verziad. Vsa leta delovanja pa ostaja nerešen problem - ustrezni vadbeni pogoji na atletski stezi v Športnem parku v Domžalah. Med tem, ko se lahko že številni klubi pohvalijo s tartan-skimi stezami in drugimi ugodnimi pogoji za trening tekačev, metalcev in skakalcev, ostajajo domžalski atleti brez najosnovnejših pogojev za treninge in tekmovanja. Vso opremo je potrebno na stadion prinesti iz bližnjega skladišča, ki je na drugi strani zelo prometne ceste. Tekmovalci morajo pred treningi sami poskrbeti za športne rekvizite, poleg tega pa je skoraj nemogoče trenirati skok v višino in daljino, pa tudi steza iz »leša«, že dolgo ni več primerna za tekače, saj je zelo nevarna. Vodstvo Atletskega kluba Domžale se že vrsto let trudi, da bi imeli tekmovalci vsaj najosnovnejše pogoje za vadbo. Tekmovalcem, ki so tO želeli, je v zimskem času klub omogočil vadbo v atletski dvorani v Ljubljani, trening je bil organiziran v telovadnicah v osnovnih šolah, atleti pa so lahko obiskovali tudi fitnes. Kljub slabim pogojem so vsi tekmovalci in tekmovalke ostali zvesti domaČemu klubu. Čeprav jih veliko trenira pod vodstvom drugih trenerjev v Ljubljani, kamor se vozijo vsak dan. Klub je prisluhnil njihovim potrebam in vsem kvalitetnim atletom zagotavlja tudi finančna sredstva za pokrivanje najosnovnejših stroškov. Po najnovejših informacijah se atletom in atletinjam obetajo boljši ćasi. V okviru celostne ureditve Športnega parka Domžale naj bi še v letošnjem letu v celoti obnovili atletsko stezo s šestimi progami 400 m in osmimi progami za 100 m in tako spomladi omogočili boljše pogoje za treninge, hkrati pa bodo s tem Domžale pridobile tudi možnost za organizacijo večjih atletskih tekmovanj. Atleti in vodstvo AK Domžale se nove pridobitve veselimo v tipanju, da bo le-ta med tekmovalce privabila še več mladih tekačev, skakalcev in metalcev, ter na stadion pripeljala še več ljubiteljev kraljice športov. B Predsednik Atletskega kluba Marjan Gorza v družbi s sprinterjem Matejem Juhartom, ki je letos 100 metrov že pretekel v času 10,66 s in v teku na 200 m osvojil tretje mesto. Najboljše slovenske tekačice na 400 metrov z ovirami, med katerimi je tudi članica AK Domžale Bojana Vojska, v družbi z Borisom Mikužem, direktorjem Atletske zveze Slovenije (desno) ter trenerjem Nikom Muhičem. Atletski klub Domžale 5 medalj z državnega prvenstva V soboto in nedeljo, 15. in 16.7.2000, je v Kranju potekalo državno prvenstvo za člane in članice ter za mlajše člane in mlajše članice. Kategorija mlajših članov in članic vključuje le tekmovalce in tekmovalke rojene leta 1980,79 in 78. Ker je bilo prvenstvo v znamenju postavljanja norm za olimpijske igre, so se na tekmovanju pojavili skoraj vsi trenutno najboljši in najbolje pripravljeni slovenski atleti in atletinje, ki so za kar nekaj gledalcev postavili skoraj 10 rekordov stadiona, videli pa smo tudi nov državni rekord v teku na 400 m za ženske. Med številnimi nastopajočimi, ki so se borili za visoka in najvišja mesta, je bilo tudi enajst domžalskih atletov, ki so nastopili tako v metih, skokih in seveda tekih, kjer so bili po številu osvojenih medalj tudi najboljši. Glede na uspešno sezono je bilo najveC pričakovati od Bojane Vojska, ki se je v teku na 400 m z ovirami na vseh tekmovanjih uvrščala v sam vrh, sprinterjev Bojane Hostnik in Mateja Juharta. ki sta se redno uvrščala v finale tekov na 100 m in 200 m, ter Jerneja Kastclca, ki je vidne rezultate dosegal v daljših tekih. 5 medalj za Bojano, Mateja in Ano Bojana Vojska, ki jo trenira Niko Muhič, je le z dvema tekoma (400 m in 400 m z ovirami) prišla do treh medalj, in sicer je bila zlata med mlajšimi članicami ter srebrna med članicami v teku na 400 m z. ovirami, drugo mesto pa je v kategoriji mlajših članic zasedla v teku na 400 m. Bron si je v zadnjih metrih finala teka na 200 m priboril Matej Juhart, kateremu je finale na 100 m »ušlo« le Državnega atletskega prvenstva v Kranju so se udeležile tudi metalka Ana Naranča, tekačici Bojana Hostnik in Metka Pungerčar, ter skakalka Nastija Capuder. Polo Variant. Povsem svež! • Gremo na počitnice! Kam bomo pa pospravili vso prtljago? Polo Variant z novo notranjostjo in velikim prtljažnim prostorom ponuja odgovor na dlani. Za dobro voljo in razvedrilo med vožnjo pa bo poskrbel serijsko vgrajeni radio »alpha«. Odslej se ne bo potrebno odpovedati ničemur več. * cena je informativna in odvisna od valutnih razmerij Za neverjetnih 100.770 SIT* lahko dobite še centralno zaklepanje, električni pomik stekel, meglenke, električno nastavljivi zunanji ogledali, nastavljiva sprednja sedeža... O nakupu vozila na ugodne mesečne obroke se prepričajte sami. Polo Variant AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. Ol 721 50 59 za stotinko sekunde. Glede na številno udeležbo sprinterjev sta uspešna teka atleta AK Domžale, ki sicer trenira pod vodstvom Jureta Kascliea, lep obet za prihodnost. Zbirko medalj je z bronasto medaljo v kategoriji mlajših članic v metu krogle povečala še Ana Naranča, ki je dan prej nastopila tudi v metu diska, kjer je z novim osebnim rekordom razveselila sebe in svojega trenerja, Toneta Založnika. Uspešni nastopi ostalih Bojani Hostnik je bilo na državnem prvenstvu usojeno peto mesto, saj ga je osvojila tako v finalu teka na 100 m kol v finalu teka na 200 m. Tudi Bojana ima novega trenerja, in sicer Slavca Černeta. Po krajši bolezni se je na atletsko stezo uspešno vrnil tudi Jernej Kas-tclic, ki je nastopil le v teku na 5000 m, kjer je osvojil pelo mesto. Jernej je tekel že precej bolje, ven- dar pa sta bila glede na okoliščine s trenerjem Lojzetom Pungcrčičem zadovoljna tudi z doseženim rezultatom, ki mu je prinesel peto mesto. Kar v treh disciplinah jc uspešno nastopila Erika Pirn.it (met kopja, suvanje krogle, met diska), Jože Pirnat, ki pa je nastopil le prvi dan v metu kopja in suvanju krogle, pa je zasedel peto oz. šesto mesto in se ponovno uvrstil med najboljše slovenske metalce. Največ kilometrov jc na tekmovanju pretekla Meta Pungerčar, saj jc nastopila v tekih na 5 km in 3 km. Nastija Capuder pa jc kot najmlajša domžalska udeleženka nastopila v skoku v daljino in v troskoku, kjer jc bila šest. Med člani sta se pomerila tudi še starejša mladinca, Dušan Zaje in Matija Narobe. Dušan jc nastopil v teku na 800 m, kjer mu jc uspel lek pod 2 minutama, Matija pa je tekmoval v skoku v daljino. Ocena letošnje sezone Oba dneva državnega prvenstva je poleg trenerjev spremljal tudi Marjan Gorza, predsednik Atletskega kluba Domžale. Z doseženimi rezultati jc bil zelo zadovoljen in je tekmovalcem tudi v prihodnje obljubil vso pomoč - tudi finančno, kluba. Z državnim prvenstvom se letošnja atletska sezona počasi zaključuje, saj je na sporedu le še nekaj mitingov in državno prvenstvo za mladince in mladinke. Glede na doseženo lahko sezono 1999/2000 ocenimo kot zelo uspešno, saj so se atleti in atletinje iz Domžal praviloma uvrščali med dobitnike medalj v vseh kategorijah, razveseljivo pa jc tudi dejstvo, da v klubu trenira precej mladih atletov. Medalje na mednarodnem mitingu v italijanski Gorici V nedeljo 2. 7. 2000 je bil v italijanski Gorici 1. miting »brez meja«, »1. campionato senza confini«, udeležila se gaje vrsta dobrih atletov iz večih držav. Nastopilo je tudi pet domžalskih atletov in atletinj, z rezulltati pa niso dosti zaostajali za najboljšimi in tako dokazali, da so dobro pripravljeni za državno prvenstvo. Na najkrajši progi, 100 m, sta nastopila Bojanu Hostnik (kvalifikacije: 12,71 s, finale: 12,29 s), ki jc končno zasedla tretje mesto, in Aleš Pranjič, ki se z rezultatom 11,90 s ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Na 400 m z ovirami je s časom 1:02,38 min. Bojana Vojska v finišu osvojila srebrno medaljo, v teku na 800 ni si jc Dušan Zaje prvič z rezultatom pod dvema minutama (1:59,35 min) pritekel osmo ineslo, Jože Pirnat pa jc z metom kopja 58,30 ni osvojil tretje mesto in s tem za domžalski klub prispeval Sc trčijo uvrstitev med najboljše tri. ('estitamo. A. K. Predstavljamp novega predsednika Športne zveze Domžale Ne izredni seji Športne zveze Domžale Jana nasledil g. Tone Dragar iz Ihana, k sveta Domžale, predsednika komisije za na področju športa. Zato je bilo naše prvo vprašanje, kako je postal predsednik športne zveze? Najprej seveda lep pozdrav vsem ljubiteljem in prijateljem športa. No. po odstopu prejšnjega predsednika smo na predsedstvu Športne zveze odprli kandidacijski postopek za vse organe zveze, istočasno pa smo Športno zvezo Domžale statusno spremenili, tako tla so sedaj člani »nove« športne zveze samo klubi in društva iz občine Domžale in ne več iz cele upravne enote. Bil sem evidentiran s strani klubov in kasneje na zboru članov tudi izvoljen za predsednika. Uvajanje nc ho ležko, saj jc podpredsednik poslal g Gorza, sekretar ostane gCukrov in tudi člani predsedstva so povečini »stari« z nekaj mlade, sveže moči. Kakšna pa je bila tvoja športna pot? Začel sem zelo zgodaj kot nogometaš pri NK Krim iz .Ljubljane, igral sem tudi košarko in odbojko in seveda v klubu resno treniral rokomet, kjer sem bil rokometni vratar. Ker sem si na smučanju zlomil nogo in to zelo grdo, je bilo mojih sanj o vrhunskem športniku konec, lotil sem se bolj mirnih športov, tako sem pričel trenirati streljanje z zračno puško pri SD Krim in tudi šah pri istem klubu. Potem pa sem se odločil, da bom pomagal mladini perspektivnim Športnikom pri nabiranju denarja za njihov trening in razvoj. »Moji« so bili med drugimi tudi olimpijce v biatlonu Lckan Boštjan, pa vrhunska alpinista Karo-Jcglič in drugi. Sedaj pa pomagam pri nogometaših, smučarjih, balinarjih, skakalcih in rekrcativ-cih in seveda sc takole ukvarjam s športnim funkcionarstvom. Izredno rad pa gledam šport tako v živo kot tudi na TV. Skoraj nc mine prenos, če imam le čas, da ga ne bi gledal. Alije šport pomemben za ljudi, mlade? Šport jc pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost življenja posameznika. Pomembno je, da sc ljudje ukvarjajo s športom prostovoljno na osnovi interesa. Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena v vseh segmentih športa (kar poskusa tudi Športna zveza Domžale), predvsem pa na področjih športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa in športa invalidov. Kaj v bistvu obsega dejavnost Športne zveze? Morda je potrebno na tem mestu povedati, da ima nova Športna zveza sedaj 43 članov (stara jih jc imela 56) in enega člana na čakanju za sprejem. je bivšega predsednika g. Gorzo Mar-i ga poznamo kot svetnika občinskega šport pri županji in aktivnega delavca letos pa smo na zboru članstva od leh 43 sprejeli tudi 4 nove člane. Naša dejavnost obsega: * sodelovanje z društvi člani in sodelovanje pri odločanju o sofinansira-n j 11 programov športa i/, proračuna pri Komisiji za šport pri županji in na podlagi Pravilnika za vrednje športnih programov v občini Domžale, * osnovna dejavnost (šport predšolske mladine in šolski Spori - lako šport v šoli kot šolska športna tekmovanja) « skupni programi - izobraževanje Strokovnih kadrov, zdravniški pregledi Športnikov, večje promocijske prireditve, počitniške dejavnosti in izvedbe zaključne letne prireditve s podelitvijo priznanj Športne zveze Domžale * strokovna dela športne zveze in v zvezi z. objekti tekoče in investicijsko vzdrževanje in investicije. Najhri bi na vprašanje ali je za šport v Domžalah premalo denarja odgovori da, zanima pa me, komu bi ga namenil: športnikom, objektom organizaciji tekmovanj? Dovoli, da ti odgovorim Z vprašanjem. Ali dobro pripravljen športnik, ki nima kje tekmovati in nima prireditve s tekmovanjem lahko pokaže kaj zna, če ni objektov, ali športnik ki ima lepo dvorano in obilo tekmovanja pa nima sredstev, da bi sc ustrezno pripravil za tekmovanje lahko pokaže, kaj zna in ali športnik, ki je dobro pripravljen in ima lepo dvorano nima pa tekmovanja lahko, pokaže kaj zna? Hotel sem povedati, vse troje je zelo pomembno, zato moramo mi, ki nekako razporejamo denar zelo previdno deliti denar za pripravo športnikom, denar za vdr-ževanje in gradnjo objektov in denar za organizacijo dobrih tekmovanj. Upamo, da v Domžalah tO nekako gre, seveda pa nam denarja vedno primanjkuje in tu sc potrebni naši sponzorji. Tudi na tem mestu se vsem, ki podpirajo Spori, lepo zahvaljujem. Na kakšen način reševati probleme vrhunskega športa v občini? To je problem. Danes vrhunskost pomeni dejansko profesionalnost, biti v športu 120% in imeli voljo, srečo, trmo, denar, željo,.. Morda je rešitev v delno zastavljenem sistemu zaposlovanja na državni ravni, morda jc rešitev v p(xlpisu sponzorskih pogodb za daljši rok, morda ludi ustanovili nek sklad za financiranje vrhunskih športnikov, morda poskušali del sredstev zagotoviti v proračunu... Vrhunske športnike obravnava ludi zakon 0 športu, vendar bolj na simbolni ravni. Pravzaprav občudujem ljudi, ki imajo tako voljo, da skrbijo za vrhunske klube in posameznike. g. Tone Dragar Kako komentiraš dejstvo, daje na področju športa prišlo do popolne samostojnosti občin, ki so pravzaprav najdlje ostale skuhaj? Že kar nekaj časa smo imeli težave pri udeležbi ostalih občin razen Trzina, iako organizacijsko koi finančno in neudeležbe na naših akcijah so nam dale misliti. Moje mnenje jc, da smo sc pni vilno odločili, žal pa mi je samo, čc bodo zaradi naše odločitve zagotoviti čim bolje pogoje domžalskim, zato utrpeli kakršnokoli škodo oslali športniki iz bivše občine Domžale. Odločitev je bila premišljena in pretehtana in upam, da smo se pravilno odločili. Kako bi odgovoril na očitke, da vse preveč denarja ostaja v centru občine? To je dejansko lipično slovensko vr-tičarstvo, »zaplankanost«, kaj pa je center, jc to športni park Domžale, morda športni park Vir, morda športni park Ihan, športni park Radomlje ali morda športni park Dob. Namenoma sem naštel vse športne parke kamor sc trudimo dokaj pravično razdeliti sredstva, strokovnjake, kadre, prireditve. Saj vemo, misliš na športni park v Domžalah, vendar ali ni tu prvoligaški nogomet, ni tu atletska steza, kegljišče, ploščad za mali nogomet, rolanjc, bazen, ali ni tu ogromno teniških igrišč nc nenazadnje Tentcn. To sodi v center mesta, zato gre tudi več sredstev tja. vendar pit želimo in upamo, da bo tako, da naši obdomžalski športni parki nc bodo zamrli in da jih bomo poskušali s proračunskim denarjem ustrezno servisirali. Si telet za konec še kaj povedati? Rad bi namenil par besed športnim navdušencem, ki z ogromno brezplačnih delovnih ur, z ogromno volje do »prosjačenja« financ in svojim vzgledom dajejo upanje in motivacijo mlajšim športnikom, da sc maksimalno potrudijo v svojih treningih. Ti ljudje zaslužijo enako pohvalo kol mladi športniki, ki dosežejo odmeven rezultat in sc tO, na letošnji podelitvi najboljših športnikov v osnovnih šolah sem slišal za lo-liko mladih perspektivnih odličnih športnikov iz Domžal na nivoju države, da se nam za dobre športnike ni bati, na nas pa jc, da jim poskušamo zagotoviti čim boljše pogoje za delo... V. VOJSKA m stran 17 ŠPORT Pirata 2000 Odlična organizacija, dobri rezultati Kotalkarski klub PIRUETA iz Domžal je bil v soboto IS. julija gostitelj že S. Iriidicionalnc mednarodne tekme PIRllKTA "2000. Slabo vreme je preprečilo, da hi tekmovanje potekalo na odprti ploščadi v TKN-TEN centru, zato je bila prireditev prestavljena v šotor v Športnem parku Domžale, kije omogočil odlične možnosti za vse tekmovalce. Nastopilo je 50 tekmovalcev iz petih držav: Italije, Hrvaške, Nizozemske, Danske in Slovenije. Prav ob napovedanem začetku tekme jc pričelo dcZcvati. zato so organizatorji (pod vodstvom Marjana Ravnikarja) glede na nestabilne vremenske razmere tekmo preselili v Šotor v Športnem parku v Domžalah, za tekmovalce pa jc bil postavljen šc dodatni šotor, ki jim jc Služil kol garderoba. Šotor jc res nekoliko manjši od predpisanih meril za kotalkanjc, vendar sc jc na tekmi izkazalo, da ima odlično asfaltno podlago, kar so navsezadnje dokazali odlični nastopi tekmovalcev ■ in tekmovalk. Uvodoma sta prireditev pozdravila predsednik Športne zveze Domžale, go. Toni Dragar, ter predsednik Kotal-karskega kluba Pirueta, g. Tone Grilj. G. Dragar jc sicer obžaloval smolo z vremenom, vendar je bil po drugi strani vesel, da imajo Domžale vendarle rezervni prostor, ki jc bil lokral prvič preizkusen z organizacijo mednarodne tekme. G. Grilj pa ni mogel skrivati zadovoljstva, da so sc na tekmo odzvali vsi povabljeni klubi iz petih držav, kar daje mladim priložnost za nova znanslva in prijateljstva. Tako smo v Domžalah komaj teden dni po državnem prvenstvu lahko spremljali odlične nastope, saj bi lahko rekli, da (o bili tekmovalci bolj sproščeni kol leden pred tem. Tradicionalni favoriti iz Nove Gorice tudi tokrat niso odpovedali, ob tem pa jc treba posebej pohvalili nastop najmlajših iz domačega kluba, saj jc kar II tekmovalcev prvič izvajalo program v konkurenci. Z rezultati in »korajžo« so več kot navdušili. Šc bolj sproščeni so bili v izvajanju revijske točke »Sunshinc«. v kateri jc nastopilo kar 20 najmlajših. Tako Zadnje vaje pred nastopom Tri kotalkarske princeske pred svojim nastopom številni podmladek kaZc, da sc klubu in Dom/alam v bodoče ni treba bati za potencialno dobre tekmovalce In Številne kotalkarje. Piruetina shovv skupina KVARTET (Cirili. Grmck, Rus, Ravbnikar) pa jc G. Anton Grilj, predsednik KK Pirueta, je spominska darila izročil tudi štirim udeleženkam evropskega ko-talkarskega prvenstva, med katerimi |e tudi domačinka Teja Rus. gledalce ponovno razveselila s predstavitvijo ločke Wcsl side Story, s katero SO dekleta nastopila na EP v začetku junija na Nizozemskem. Tudi letošnja Pirueta sc jc končala s prijetnim družabnim srečanjem, s tradicionalno dobro postrežbo in Zeljo, da se vsi tekmovalci, njihovi trenerji in spremljevalci dobijo tudi na Pirueti 200I. Klub sc ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali k iz- Rezultati: Cicibani: IS. Kurent (Pirueta) Ckibanke: (.Rejec (NG- Nova Gorica), 2. Mikcln (Pirueta). 3. Tijanič (Olim-pija), 4. Baje (Pirueta), 5.1'rpic (Rollci l'u la), d. s. KovacJe, 7. štiri.i. (Pirueta), 8. Pa-vlovič (Olimpija), 9. Ferko, 10. T. Kovačič (Pirueta) Pionirke »C«: I.MohoriC, 2. Bezeljak (obe NG), .1. Simunič (S. Hloudek). 4. Bre-s.ir (Perli), 5. Pengal (Domžale), S.Cerit (Bloudck). 7. DvorSčak (Perla). S.Gjergek. 9. Gregorin. 10. Brumec (vse Pirueta) Pionirji B: Vatcotto IJolly Trst! Pionirke B: I.Strosar (NG), 2. Danic Andlovič (Olimpija), 3. Biicžnik, 4. Krali (obe NG), 5. Krenker (Olimpija), 6. Kurent, 7. Pasar (obe Pirueta) Pionirke A: I. BaStjanciC (NG), 2.1 Ol (Jollv Trsi), 3. Velcpct (Domžale 4. Ravu (Danska) Kadetinje: I. N. Arčon, 2. T. Ar-čon (obe NG), 3. Ravnikar (Pirueta), 4. Damijanić (Roller Pula), 5. Pengal (Domžale) Jeunesse: I. Slankovič (Olimpija) 2, Rus (PirUeta) 3. Sinchovich. 4. Vidach (Jollv Trst ), 5. Nijman (Nizozemska) Mladinke; I.Conlossi (Roller Pula), 2. 2. Nijman (Nizozemska) Člani: I. Braida (Jolly Trsi), 2. Hanscn (Danska) Članice: I. Vrhovšek (Domžale), 2. Gandrup (Danska) peljavi turnirja, v prvi vrsti vsem svojim članom, organizacijskemu odboru ter številnim sponzorjem, med njimi zlasti tradicionalnima pokroviteljema Občini Domžale in Športni zvezi Domžale. g Gasilska slika gostiteljev Udeleženci tekmovanja »Trzin 2000« Turnir v karateju - »Trzin 2000« V petek, 16. junija, je Karate šola DVNAMCA organizirala v telovadnici Osnovne šole Trzin turnir v shotokan karateju - imenovan »TRZIN 2000«. V drugem delu turnirja so učenci tekmovali v dogovorjeni borbi - kumiteju. Tu so bili najboljši: Mlajši učenci - 8. kyu: 1. mesto Nejc LAVRINC - Moravče 2. mesto Žiga DOSTAL - Moravče 3. mesto Rok HROVATIN - Trzin Učenci - beli in rumeni pasovi: 1. mesto Gašper SKOK - Trzin 2. mesto Jan CeSNJEVAR - Brdo 3. mesto Žiga SKOK - Trzin Učenci 4. in 3. kyu: 1. mesto flaris ODOltASK"' - Kamnik 2. mesto Mark DOJČI NOVIC - Kamnik 3. mesto Matej NARAT - Brdo Mladi karatcisti so s svojimi nastopi dokazali, da jim tekmovanja pomenijo samoumevni sestavni del Športnega treniranja in da je to tista končna pot do cilja, na kateri preverjajo svoje delo. zmogljivost in sc primerjajo s tekmeci. Spori je preprosto potrebno v/ljubili, uživati v gibanju, sc ob njem sproslili in se navduševali. Zahvaljujemo sc Zavarovalnici TRIGLAV iz Domžal in Trgovski družbi VELE za praktične nagrade. VESNA GORJAN Mladi tekmovalci so gledalce navdušili z znanjem, kulturnim naslonom in pozitivno energup ki jc vseskozi prevevata njihove samozavestne nastope. Tekmovanje .je bilo sestavljeno s prikazom kat - to so nekakšni posredniki, v katerem so shranjene vse informacije o karate tehniki in borbi ter nastopom v dogovorjeni borbi - »jiju ip-pon kumiteju«, kjer napadalec napada s poljubno tehniko v naprej dogovorjeni del telesa. Tu jc potrebno vključevanje borbenega duha v učinkovito uporabo osnovne tehnike in povezovanja blokade in protinapada. V kalah so najprej nastopili mlajši učenci - 8. in 7. kyu, kjer ie osvojil: 1. mesto Peter BUDJA - Trzin 2. mesto Dejan BUDJA - Trzin 3. mesto Nejc LAVRINC - Moravče V drugi kategoriji so nastopili učenci -htli in rumeni pnsovi, kjer so bili najboljSl I. mesto Edvard LAVRIČ - Brdo 3. mesto Žiga SKOK - Trzin 3. mesto Gašper SKOK - Trzin Zadnji so v katah nastopUi starejši učenci - 3. in 3. kyu, kjer so med samimi dobrimi karatcisti osvojili najvišja mesta: 1. mesto Naris bDOBAŠIČ - K anank 2. mesto Blaž RUPNIK - Kamnik 3. meslo Klemen KONJAR - Brdo Na črno belih poljih »Ljubljana OPEN 2000« Rusu Gleizerovu V Ljubljani je potekal v drugi polovici junija H-mednarodni šahovski turnir mesta Ljubljane; lokrat se ga je udeležilo 129 Sahistk in šahistov. Zmagal jc ruski velemojster Evgeny Gleizcrov Pred hrvaškim velemojstrom Robertom Zclčičcm in najbolje uvrščenim Slovencem - velemojstrom Duškom Pavasovičcm. Med Domžalčani sc je imenitno odrezal Boris Skok: v močni zasedbi jc pristal na 23. mestu, Luka Lenič pa jc osvojil naslov prvokategornika. letos jc na turnirju sodelovalo šest vclcmoj-Strov in 15 tekmovalcev z naslovom mednarodnih mojstrov ter 15 udeležencev z mojstrskim naslovom. Prepričljivo je bil najboljši Gleizirov, osvojil je sedem in pol točke, po sedem točk pa so zlu ali velemojstri Zelčič, Pavasovič. Timoščenko, mednarodni mojster Kovačevič in slovenski velemojster Dražen Scrmek. Slednji jc ob koncu pri štal na Šestem mestu, vendar predvsem zaradi neprijetnega poraza v prvem kolu z mladim, dva- najstletnim Markom Srebrnićera Sermek je na Ljubljana OPEN prispel z clrurcjM turnirja, se išli dan odigral parlijo v ekipnem dvoboju za državni pokal in je utrujen verjetno podcenil mladega nadarjenega šahista iz znane Šahovske družine SrebirniCev, Med člani Vele Domžale mojstrski kandidat Boris Skok ni začel najbolj obetajoče, potem pa je formo vse bolj stopnjeval in se zavihtel na lepo M, mesto, potem ko je v zadnjih dveh kolih premagal dva mojstra, in sicer Iva Vukoviča iz Bosne in Hercegovine in Marjana (repana. Zlasti Partija s Črepanom jc bila izjemno napela, ko iš' le - ta v svoji časovni stiki, v katero pogosto zvabi nasprotnike, da potem napravijo odlocii- napako, spregledal suho kraljico, kar jc BO-r|š rutinirano izkoristil Boris Skok je osvojil scsl '"čk in prejel drugo nagrado kol najbolj uvrščeni igralce do I I O rejtitlga '150. Mojster Mui- jan Šemrl jc tokrat deloval nekoliko utrujeno in je s petimi točkami pristal na 50. mestu. Enako število točk kot Šemrl je dosegel Inka Lenič, ki pa je osvojil naslov prvo - kategornika. Treba jc po-vcdati.da je na odprtih - OPEN, turnirjih običajno težko dosegati višje naslove. Luka je po kakovosti že zelo blizu mojstrskemu kandidatu. Na državni listi za aktivni šah ima ž.c zdaj 2107 točk, kar je reji ing. ki ga imajo solidni mojstrski kandidati, uvrščen pa jc prvič tudi na mednarodni ELO rejting lestvici, kjer ima rejting 2061. Med člani Vele Domžale so tekmovali šc Aleksander Nadj, ki je osvojil tri točke in pol. (98. meslo). Rado Orešič s tremi točkami (114. mesto), ter Janez Bizjak z dvema točkama (127. mesto). Bizjak ni bil v pravi formi, morda tudi zato, ker zadnje čase izjemno veliko tekmuje, čemur običajno sledi prenasičenost s šahom. Med člani Vele Domžale je posredno aktivno sodeloval na »Ljubljana OPEN 2000« tudi Jože Skok kot sekretar organizacijskega odbora za pripravo turnirja, ki pa sc jc zaradi obremenitev pri izpeljavi turnirja lokrat odpovedal igranju na turnirju. _ JOŽE SKOK Utrinek iz šahovskega turnirja »Ljubljana OPEN 2000« na začetku partij, ko so igralci odigrali šele nekaj potez. Drugi z leve v prvi vrsti je Boris Skok, najuspešnejši igralec VELE Domžale na turnirju. Šah ie mogoče igrati tudi v poznih letih. Na sliki sta s knjižnim priznanjem v roki najstarejša udeleženca na turnirju. »Ljubljana OPEN 2000« Antonija Einspi-eler in dr. Stanko Banič, oba sta že prekoračila osemdeseta leta. Prvi na levi je predsednik Šahovskega društva dr. Milan Vidmar iz Ljubljane in direktor turnirja Janko Saradjen, prvi z desne pa sekretar turnirja Jože Skok. TURISTIČNO DRUŠTVO PRESERJE PRI LUKOVICI VABI 13. H. 2000 NA VELIKO, ŽE PETO mednarodno kmečko olimpiado Z ZAČETKOM OB 14. URI. Preserjc so manjša vas, ki leži na zahodnem delu občine Lukovica. Tukaj živimo prijazni ljudje, ki smo obenem tudi člani turističnega društva. Da pa bi ponesli dobro ime naše vasi daleč naokrog, tudi prek meja, smo na našo prireditev povabili tudi ekipe iz tujine In sicci iz Italije. Avstrije. Madžarske in Hrvaške Poleg vseh teh vabimo tudi vse iz bližnje in daljne okolice, da sc pomerile v naslednjih igrah: • sestavljanje in razstavljanje starega kmečkega voza • skladanje plohov z letvanjem (Spenglanje). • žaganje meterskega trumička na tri enake dele, • skladanje I m' klaflrskih drv (križ. varianta), e spravljanje sena v kopico z razstivljanjem. Vsi ki ste pripravljeni sodelovati in se pri tem tudi zabavati, prisrčno vabljeni Za vse informacije in predhodne prijave pokličite na tel. 01-7235-642 ali 01-7235-660. Po igrah vas bo zabaval ansambel VIHARNIK. Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli prizadevni člani turističnega društva! Prisrčno vabljeni! POKROVITELJ: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zadnja tekma lanske sezone proti Korotanu. Zaključek je bil lep, upamo, da tudi nov začetek! Nogomet v Domžalah Začetek »nove zgodbe« -sezona 2000/2001 Ljubitelji nogometa smo letos res prišli na svoj račun, saj je bila po koncu ligaške sezone na »menuju« še poslastica - EURO 2000! Domžalski »Brazilci« so si del prvenstva stare celine ogledali iz Kranjske Gore, kjer so si nabirali fizične moči za prihajajočo sezono. Ob tem pa so odigrali vrsto prijateljskih tekem (Koper, Varteks, Elan, Korotan, reprezentanca BiH ...), sieer rezultatsko neuspešno, vendar, kot vemo, so prijateljske tekme namenjene predvsem drugim ciljem in ne rezultatom. Očitno je, da se bo še zelo poznala odsotnost drugega strelca lanskega prvenstva Oskarja Drobneta in tudi Janeza Mraka, ki je predprejšnjo sezono briljiral v konici napada in bil eden zaslužne jših ob uvrstitvi Domžal v prvo ligo. Letos jc klub zapustilo sedem igralcev, prav toliko, jih je prišlo. Odšli so: kapetan Cvijanovič, Završan. Mrak, Drobne, Mlinar. Birjukov in Karapctrovič: prišli pa: domačin Bogo Dcisingcr, ki se je po nekaj letih vrnil v matični klub, KrZišnik, Jakopič, Djukič, Varga, Zore in tretji tujec v ekipi Turkovič, ki ob Marelicu in Kaliniču tvori nekakšen »dalmatinski tercet«. Upamo, da sc bodo novinci kar najbolje vklopili v novo sredino, toda potrebno jim je dati priložnost in čas, saj so na koncu koncev pripeljani kot okrepitve! Po drugi strani pa bi bilo sila nepravično, da mladi domači igralci, ki so dosegli zavidljivo drugo mesto v 2. SML s klopi oz. iz tribune spicin-Ijajo enako oz. manj kvalilcinc igralce iz drugih sredin. Domžale morajo imeti svoj podmladek, ki ga je potrebno skrbno negovati, saj je to edina pol, ki vodi k dolgoročnejši prisotnosti v elitnem slovenskem nogometnem razredu. Prva tekma, ki je bila tekmovalne narave, jc bila scsl najsi i na slovenskega pokala. Domžalčani so goslo-vali v Pueoncih in ugnali pomurskega tretjeligaša s 4:1. Vodstvo je Domžalam v prvem polčasu prinesel K, v poglavju 3. Razvoj ostalih cest v okviru avtocestnega programa, predvidel tudi izvedbo del na odsekih Žclodnik-Vo-dice in obvoznice Mengeš z okvirnimi stroški in dolžinami -ni pa določil konkretnega poteka tras. Sedaj je znano, da je izvedba izgradnje avtoceste v Sloveniji v velikem časovnem zaostanku, s tem pa tudi izgradnja obravnavanih cest. i Občine Kamnik. Komenda, Trzin in Vodice v pričetek postopka niso bile vključene, čeprav morajo imeti za izvedbo poteka teh cest v naši regiji velik dolgoročni prostorski, pro-melni in ekološki interes. Tudi obvoznica Mengša šc zdaleč ni samo stvar občine Mengeš; tO je del regionalne ceste Trzin - Brnik (R 322) in s tem tudi interes cele regije. Tak postopek jc v nasprotju z veljavno zakonodajo, in sicer: Zakon o urejanju prostora (Ur. I. SRS 18/84. člen 47, 48 in 49) - Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS 32/93, čl. 4 in 7) in Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. S tem je onemogočeno demokratično sodelovanje izločenih občin iz postopka, ni mogoča celovita presoja vseh elementov planiranja in presoja vplivov na okolje. Kršeno je tudi načelo javnosti za prebivalce prizadetih občin, vodstva teh občin se morajo zelo pobrigati za tako obnovo postopka, da ho zadoščeno pravnim predpisom. Isto pa velja tudi za državne organe, ki sodelujejo v postopku za določitev navedenih tras. Izgradnja cest v Sloveniji je v zadnjih letih največji poseg v prostor in kot tak tudi najpomembnejši za nadaljnji prostorski, gospodarski in ekološki razvoj. V ta sklop spada tudi planiranje magistralne ceste Krtina-Vodice in mengeške obvoznice. Naša regija spada med ekološko najbolj občutljive v Sloveniji, zato je posebno pomembno, kako bomo tc ceste spla-nirali, da bodo povzročile čim manj škode v prostoru. Naše osnovno načelo je, da morajo biti trase prometno in ekološ- ko speljane tako, da bo omogočen največji prometni učinek s čim manj cestami. Relief naše regije je predvsem ravninski s površinskimi in podtalnimi vodami, tu je tudi najboljša obdelovalna zemlja. Predvsem nove ceste na tem prostoru bodo morale hiti zgrajene po najsrov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.) mora od pristojnega oddelka občinske uprave Občine Domžale • KRITINE. BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >■ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >APNO, CEMENT, MALTIT > FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE >■ ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >~ ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKO CENO OPEKE MODITARNI BLOK NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VEZA VTODVIGA UOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOU SAM! Internet: WWW.SAM.SI AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, ■ TRGOVINA tel.72-42-107 prodajalna izdelkov goretlje ZAMRZOVALNA OMARA - 641 -29.600 sit ZAMRZOVALNA SKRINJA • 3101 -63.078 sit ŠTEDILNIK s steklokenunJcno ploščo - 101.350 sit PRALNI STROJ WA 1142 S- 89.949 sH brezplačna dostava in možnost nakupa na več obrokov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure KUHINJE, 20% tovarniški popust - novi modeli wm Liiz Karantania - Kuhinje: izredna ponudba svetovnega proizvajalca New form, ponudba 68 modelov * računalniški izris * izdelava po merah * brezplačna dostava • izkoristite tovarniški popust Vse to v salonu Liiz Karantania Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30 Delavnik: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR VELE prijeten nakup *tm\ OPLAZIL 20. julij - 2. avgust Blagovnica Vele Domžale, tel: 01 7218-100 Češminka Domžale, tel: 01 7219-290 Diskont oblačil in obutve Domžale, tel: 01 7244-253 Zarja Mengeš, tel: 01 7237-044 s cd -s i -O 3 -o •d -o to j* o t? I— I Velika izbira poletne obutve po ugodnih cenah!