Zanim iv je  tudi prispevek francoske speleologinje C h o p p y - L e e g e r ,  Bri­
gite, v katerem  poudarja, da je množična speleologija smrt zajam e. Predvsem se m ora­
mo truditi ohraniti tiste jam e, ki še niso izropane in uničene. Zato se izogibajmo vsake­
mu propagiranju speleologije, predvsem preko javnih občii.
Rimski speleolog A rrigo A. C i g n a  piše načelno o onesnaževanju v kraških re­
gijah, m edtem  ko prikazuje Srečko B o ž i č e v i č lokalna onesnaževanja kraškega 
podzem lja v H rvatski in obenem  obdela posledice tega. Taka divja odlagališča so pose­
bno zaznavna v okolici mest in naselij in ob raznih industrijskih objektih.
Dom ačin Jože Ž n i d a r š i č  obdela problem e onesnaženja doline Notranjske 
R eke in priporoča skupno koordinacijsko telo iz občin Ilirska Bistrica, Sežana in Po­
stojna, ki naj razrešuje to vprašanje. V pogledu onesnaževanja je izredno izčrpen refe­
ra t avtorjev Kemijskega inštituta Borisa Kidriča (B. M e j a č, M. R o š, M. D u 1 a r, 
M. R e j i c, P. P o n i k v a r - Z  o r k o), ki so v letih 1969— 1979 vršili sistematične 
preiskave onesnaženih voda Notranjske Reke, iz katerih je razvidno, da sta glavna one­
snaževalca Tovarna organskih kislin in Lesonit v Ilirski Bistrici. Posledice tega onesna­
ženja so še posebej vidne v 8 km dolgi in 300 m globoki Kačni jami, o katerem  poroča 
A ndrej M i h e v c .
O vertikalnem  prenikanju na območju Škocjanskih jam poročata Janja K o g o v- 
š e k in M arjan L u z n a r ,  o netopirjih v Škocjanskih jam ah razpravljata Helmut 
F r a n k  iz Laichingena (ZR N ) in ugotavlja selitev teh iz Škocjanskih jam v Predjamo.
V zvezi z jamskim živalstvom daje Boris S k e t predlog za zaščito biološko pomemb­
nih področij v krasu Jugoslavije. Tu je govor o splošnih zaščitnih ukrepih in o objektih 
ter področjih v SR Sloveniji, ki so posebej potrebni biološke zaščite.
D anijel R  o j š e k prikaže hidrogeografske značilnosti in degradacijo porečja 
N otranjske R eke te r Škocjanskih jam, medtem ko Matjaž P u c in Rado S m e r d u  
obravnavata kraški regijski park in njegovo zaščito. V zvezi z zaščito kapnikov govori 
francoski speleolog Victor C a u m a r t i n  o preizkušanju novih načinov osvetljeva­
nja v turističnih jam ah zaradi nevarnosti rasti mahov in alg ob jamskih svetilih. S tem je 
v zvezi tudi prispevek A ndreja M a r t i n č i č a  o ekologiji rastlin v jam ah in njihove 
prilagoditve svetlobi.
Tem  referatom  slede načelni članki o zaščiti krasa in kraške pokrajine izpod pere­
sa N ade O  s m u k in D ušana P l u t a .  Obširen pregled arheoloških najdišč m ati­
čnega krasa prinaša France L e b e n ,  medtem ko tržaška speleologa, pokojni Carlo 
F i n o c c h i a r o  in Fabio F o r t i prikazujeta turistični razvoj Škocjanskih jam in 
zasluge tržaškega speleološkega društva »Eugenio Boegan« za turistično ureditev 
Škocjanskih jam.
V zaključnem referatu piše Radenko L a z a r e v i č  o zaščiti jam, urejenih za tu ­
ristični obisk.
Zanim ivi zbornik je možno naročiti pri T O ZD  Hoteli in gostinstvo, H otel Triglav 
Sežana.
France Habe
Karstologia (Revue de karstologie et de speleologie physique de la Federation Fran- 
Saise de Speleologie et de 1’Association Fran^aise de Karstologie), št. 2, 72 str. velike­
ga form ata, 98 ilustracij, 1 karta v prilogi, 2. semester 1983
V prejšnjem  letniku Geografskega vestnika sem poročal o 1. številki revije »Kar- 
stologia«, nove revije, ki naj bi zapolnila praznino v francoskem krasoslovnem in stro­
kovnem  speleološkem tisku in ki naj bi imela vsaj »frankofoni«, če ne že svetovni, po­
men.
Pred nami je druga številka, ki se v zasnovi ne razlikuje od prve, a je, kar je nor­
m alno, m alo manj načelno usmerjena, tudi malo tanjša, a zato še obilneje ilustrirana. 
Prav tako obsega originalne prispevke (8), poročila o strokovnih srečanjih (6) ter o no­
vejši krasoslovni literaturi (21).
M ed originalnimi prispevki jih pet obravnava francoski kras, od Alp in Pirenejev 
do atlantske obale. J. J. D  e 1 a n o y (J a m sk i s is te m  p la n o te  S o rn in )  ter J. S e s i a- 
n o  in A. M u l l e r  (H id ro lo g ija  je z e r a  L e s s y — V iso ka  S a vo ja )  obravnavajo hidro­
logijo alpskega krasa — v prvem prim eru hidrologijo ene izmed najglobljih jam na 
svetu B erger (— 1198 m), v drugem pa gorskega kraškega jezera, pri katerem  so šele z 
barvanjem  ugotovili, kam se podzemeljsko odteka. Ph. R e n a u l t  v članku » N o v e j­
š e  š tu d i je  o  k ra su  N ia u x -L o m b r iv e -S a b a r t«  prikaže nove dosežke, opravljene v okviru 
podiplom skih študij o jamskih sedimentih in speleometeorologiji tega velikega 
(14 km) jam skega sistema v Pirenejih. Članek » K ra s in oba la  p r i  B e c  d e  C aux«  
(N orm andija) avtorja R. R o d e t-a je za nas zanimiv predvsem zaradi snovi, ki je 
sicer ne poznam o: obravnava obalni kras v kredi, kjer se prepletajo vplivi kraških in 
abrazijskih procesov v razm erom a nenavadni kamnini, kredi. Zadnji izmed člankov z 
dom ačo, francosko, tem atiko je  » H id ro g e o m o r fo lo šk a  k a rta  k ra sa  D o rva n  1 : 1 0 .0 0 0 «  
(južni del gorovja Jura) avtorjev J. G i b e r t, R. L a u r e n t  in R. M a i r e. Čla­
nek dopolnjuje (v prilogi) oziroma pojasnjuje samo karto (tiskana v večbarvnem ti­
sku), ki vsebuje praktično vse elem ente geomorfološke karte krasa.
Tudi prispevki, ki obravnavajo kras izven Francije, so pestri: C. B e z e s in C. 
J o s e p h  » R a z la g a  p o v e z a v e  p r e to k — n iv o  m o r s k e  g la d in e  v k ra šk e m  o b a ln e m  (za - 
s la n je n e m )  izv iru  A lm y r o s  A g io s  N ik o la o s  (K re ta ) s  p o m o č jo  m u lt ik o  re lacij e  s p ie z o -  
m e tr ič n im  n iv o je m «, B.  C o 11 i g n o n » H id ro te rm a ln a  sp e leo g e n eza  v p o d ro č ju  B i- 
b a n  (T e ls k i  A tla s ,  A lž ir ija )«  ter L.  D e h a r v e n g  in A. G o u z e » J a m e  in k ra s v 
o k o lic i  C h ie n g  M a i (T a jsk a )« .
Z a konec naj omenim, da je med poročili o literaturi obsežna ocena Acta carsolo- 
gica 8 (Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni) in Kunaverjevega dela o geomorfolo- 
škem  razvoju K anina (Geografski zbornik 22). Od ostale jugoslovanske literature sta 
om enjena Miličeva prispevka o krasu Zahodne Srbije (Dela Geogr, inštituta J. Cvijič). 
Poročili o slovenski krasoslovni literaturi sta celo ilustrirani s slikama Cerkniškega po­
lja in Kaninskih podov.
Andrej Kranjc
S. E. Lauritzen, Arctic and Alpine Karst Symposium (Program and Field Guide), Oslo, 
1983, str. 89
K ot je  razvidno iz naslova, sestavljata knjigo program in vodnik po ekskurziji ob 
priliki »Simpozija o arktičnem  in alpskem krasu«, k ije  bil avgusta 1983 v Oslu. V endar 
je  ta vodnik tako zaokrožen in podroben, da je več kot le vodnik po ekskurziji; je kar 
zaključeno delo o norveškem  krasu, predvsem pa o tamkajšnjih podzemeljskih kraških