ESnzeWwkaafupreh ВМ 9.11 KamwankenBok Verla^ nod ScbriCl^ittfflg: Kkgenfurt, Bismarekring W, PoeUaah 116 / BwwgapMW #m row* attUbar) monatttota BM 1.— (wt Hau* (elDscbUefiilfib RM .0.30 avsteagebibr AM>eat«ltimgeo dec ZMtwng fttr den nacfatelgwdea Honait WMt)«n aur ecbhAM* vnd mr Mn Xt. das Твпбеадлл Mosate angenommen N*. 40. Kratnbnrg, den 24. Mai 19*4. Listina razkriie moskowsfee načrte glede Batliana Senzacionalna objava - Sovjetska dardanelska republika vštevši Carigrad Berlin, 23. maja. Kairska zastopnika angleških časopisov »Daily Herald« in »Daily Mail« at* dm# 13. maia sporočila svojima listoma yelezanimiv dokument, ki jima je prišel v roke. Vsebuje dogovor, ki so ga podpisali grški in bolgarski boljševiki o ustanovitvi Zveze sovjetskih balkanskih republik. Dopisnik »Daily Maila« piše v svojem poročilu: ta listina, ki jo šele sedaj lahko objavljam, je prišla po tajnih potih v mojo posest, kmalu potem, ko je prišla v Egipt iz Macedonije, kjer so gotovo natisnili in dali v obtok kopije izvirnika. . Listina, ki ima nadpis »dogovor« in ki sta ga podpisala v Petritsiju Joannidis za grško komunistično stranko, Dušan Daskalov za bolgarsko komunistično stranko, ima sledeče besedilo:. »Po razpustu komunistične internacionale skleneta grško komunistična stranka in bol-garsko komunistična stranka uvažujoč poli-t'ko in zadnje instrukcije razpuščenih organizacij in želeč sodelovati za zagotovitev hitre in učinkovite akcije ter s končnim ciljem, ustanoviti na Balkanu Zvezo sovjetskih Socialističnih republik in enkrat za vselej odstraniti med balkanskimi narodi obstoječ spor, s tem po svojih zastopnikih in podpi-®3teljih tega dogovora tovarišu Yuanniju Jo-annidis od strani grške komunistične stranke in tovarišu Dušanu Baskalovu od strani bolgarske komunistične stranke sledeče: 1. Končni cilj obeh strank je ustvaritev Zveze sovjetskih socialističnih republik n« Balkanu, ki naj obsega Grčijo, Macedonijo, Bolgarijo in Srbijo; i. Komunistični stranki v Grčiji in Bolgariji ste lahko poslužujeta poljubne taktike, ki jo smatrata za najprimernejšo v svrho dosege ravnokar omenjenega končnoveljav-nega dogovora. , , 3. Obe stranki bosta delovali za to, da se Zasigurajo severne meje zveze, in sicer s ciljem, doseči Donavo, ki bo meja med Bolgarijo'in Srbijo. Ta meja se bo končala potem severno od Reke ob Jadranskem morju. 4. Bolgarija bo dobila dohoi^ k Egejskemu morju. 5. Carigrad in Dardanele bodo pod kontrolo Zveze ruskih socialističnih sovjetskih republik tvorile neodvisno avtonomno republiko. 6. Grška, srbska in bolgarska Macedoni]», t. J. ozemlje med reko Nestos in goro Ro-dopi na vzhodu, gorami Rila, Ozonkont na severu, albanskimi Alpami in gorovjem Pin-due na zapadu in goro Umbus ter Eđgejskim morjem na jugu, z otokom Tasos bo tvorile neodvisno sovjetsko socialistično republiko T okviru Zveze. * K temu piše »Deutsche Diplomatisehe K or respondenz«: Londonska časopisa »Daily Mali« In »Daily Herald« sta prejela po svojih zastopnikih v Kairu besedilo političnega dokumenta, ki ga lahko štejemo med najsen-Zaoionalnejše, kar jih je bilo v sodobni voj-*kl objavljenih o tajnih ciljih naših nasprotnikov. Ne gre za nič manj kakor za točen načrt, kako se na) ves Balkan izroči boljševizmu v obliki ustvaritve balkanske Zveze sovjetsko socialističnih republik. Listina potrjuje znova tisto politiko, v kateri so Anglija in Zedinjene države odstopile v korist Sovjetov, kar je po konferencah v Moskvi, Kairu in Teheranu postalo zlasti očitno glede Jugovzhoda in Balkana. Kairska zastopnika navedenih listov poročata, da jima je listina prišla v roke že koncem januarja. Ne pojasnjujeta z ničimer, zakaj sta jo doslej zadrževala in jo šele sedM poslala naprej svojima časopisoma. Pojas-nilo je na dlani: »Bilo jima je jasno, da an-glešikl In ameriški narod neposredno po bombastičnih izjavah glede uspeha konference ne , -P^^našal takega udarca. Tudi danes anglesKi uradni krogi menda še preprečujejo, da bi se ta priobčil njihovemu lavnemu mnenju, kajti doslej sta bila oba Ahgleška časopisa pač zabeležila dohod te H:tine, opustila pa njeno objavo, čeravno le bila po angleškem in ameriškem pripravljena atmosfera za se močnejša anglo-ame-fikanska odmikanja s številnimi med tem Izvršenimi čini novega appeasement policy nasproti nenasitnemu Stalinu. Listina v svojem uvodu gladko priznava, da je sovjetska vlada Mmunistlčne stranke Grčije in Bolgarije P° dozdevnem razpustu komunistične internacionale primorala, delati po smernicah, katerih predmet je ustanovitev »Zveze sovjetskih socialističnih republik na Balkanu«. Ta zveza držav naj bi obsegala Grčijo, Macedonijo Bolgarijo m Jugoslavijo. Njene mej® so ustanovljene v vseh podrobnostih. Peta točka, najsenzacionalnejsa vsega dokumenta, omenja, da je nameravana iMtano-vitev primerne sovjetske republike ob Dar-danelah vštevSl Carigrad. Komunističnim strankam na Balkanu se dovoljuje, da se v svrho dosege teh ciljev poslužujejo »poljubne taktike«. Nedvoumnost tega dejanskega položaja razreši zadnje uganke, ki so morda ie obstajale glede politike Sovjetske zveze In Anelo«a«OT na Balkanu. Zato bo pred vsem jasno, zakaj so zavezniki opustili vsak pokret v prid Petra in Srbije, odvzeli vsako pomoč generalu Mihaj-loviču in jo dodelili vodji tolp Titu. Tito že v začetku ni prikrival, da njegova naloga, izzvati partizanski pokret, ni omejena samo na ozemlje bivše Jugoslavije, ampak ima splošnobalkanski značaj. V okviru predleže-čega načrta se urejajo Titove spletke v sliko, ki jasno pokazuje vodjo tolp kot prvo-bojevnika nameravane zveze balkanskih sovjetskih republik. Prav tako jasno se sedaj odkrivajo ozadja zahrbtne krize v grškem emigrantskem taborišču. Ravno v zadnjih tednih je vzbujalo pozornost, da tudi najdalekosežnejše koncesije Kralja Jurija niso mogle spraviti grške emigrante in partizane pod en klobuk. To je na oči prirodno, ker je bila med grškimi emigranti in partizani izdana bojna parola za grško sovjetsko republiko v po Moskvi upravljani balkanski federaciji. Tako prizadevanja Jurija Grškega kakor Petra Jugoslovanskega za zbiranje in slogo med vsta-škimi skupinami svojih dežel so bile s tem neizogibno obsojene, da so morale propasti, ker so se anglosaksonske sile, o katerih sta balkanska kralja mislila, da jih podpirajo, za njihovima hrbtoma že davno sporazumele s sovjetskim načrtom o novi ureditvi Balkana v okviru sovjetske federacije. Najbolj zanimivo pa osvetljuje najdba zastopstva »Daily Maila« in »Daily Heralda« v (Nadaljevanje na 2. strani.) v nedeljo samo brajetni boji na Vihodn V Južnj Italiji še trajajo srditi boji - Uspešni nemški nasprotni napadi Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. maja objavilo: Na italijanski južni fronti so močne sile sovražne pehote in oklopnjakov še dalje napadale s težiščem v odseku Lenola—Ponte-corvo. V kraj Pico ponovno vdrlega sovražnika smo s takojšnjim protisunkom vrgli zopet nazaj; Tudi v prostoru severo'zahodno od Pontecorva so nasprotni napadi vrgli sovražnika proti jugu in odstranili njegova včeraj pridobljena mostišča čez Liri. "Okrog Pontecorva besne srditi boji, v katerih je utrpel sovražnik visoke krvave zgube, ne da bi dosegel kak uspeh. Odred nemških bojnih letalcev je v pretekli noči z dobrim uspehom napadel nasprotnikove motorizirane kolone v prostoru pri Fondi. Pri hudih bojih zadnjih dni se je s posebno hrabrostjo odlikovala baterija protiletalskega topništva zračnega orožja, ki jo vodi Oberleutnant Barg. Od vzhodne fronte poročajo samo o krajevnih bojih. Ob spodnjem Dnjestru smo si v boju osvobodili nek ovinek reke in uničili taie obkoljeno boljševiško bojno skupino. Skupine severnoameriških lovskih letalcev so izvršile včeraj napade na vasi in potniške vlake v Severni in Srednji Nemčiji. Nastale so zgube med prebivalstvom. Lahke baterije protiletalskega topništva zračnega orožja in pomorsko protiletalsko topništvo so sestrelile 32 sovražnih letal. V zadnji noči so britanski boiAbniki namerili, ne da bi imeli razgled na zemljo, zastrahovalen napad na obmestje Duisburga in več drugih krajev v rheinsko-westfalskem prostoru. Nastale 30 škode in prebivalstvo je imelo zgube. Kljub težkim obrambnim prilikam je bile uničenih 33 štirimotornih terorističnih bombnikov. Brza nemška bojna letala so uspešno napadla posamezne cilje na Vzhodnem Angleškem. jVadalJniii srditi bojji v Južni Italiji Ustavljeni siloviti sovražni napadi - Napadajoče nasprotnikove čete razbite Oberkommando der Wehrmacht ]e dne 21. maja objavilo: Ko je bil sovražnik dne 20. maja predpol-dne samo s šibkejšimi izvidniškimi sunki pretipal naše nove položaje ob zahodnem krilu italijanske južne fronte, je v popoldanskih urah prešel z močnimi silami pehote in oklopnjakov znova v velik napad. Okrog kraja Fondi so vzplamteli srditi boji. V odseku Pico — Pontecorvo je nasprotnik dosegel krajevni vdor. Zajezilni protiukrepi so še v teku. Posebno silne sovražne napade smo ustavili ob robu mesta Pontecorvo. V odseku pri Piedimonte smo v strnjenem ognju topništva in letalcev razbili močne sovražne napadne čete. Vdor v jugovzhodni del kraja smo po trdem boju zopet odpravili z nasprotnim napadom. Pri težkih obrambnih bojih zadnjih dni se je s posebno hrabrostjo odlikoval vodja m-ke bojne skupine Oberst Nagel. V mostišču pri Nettunu smo zavrnili sovražne izvidniške sunke jugovzhodno od Aprilije in južno od Cisterne. Na Vzhodu se niso vršila nobena pomembna bojna dejanja. Močni odredi nemških bojnih letal so v zadnji noči napadli železniški križišči Sepetovko in Zdolbunovo s številnimi razstrelnimi in zažigalnimi bombami. Nastali so veliki požari in razdejanja. Pomorske obalne baterije so z dobrim učinkom obstreljevale sovjetske položaje na polotoku Maderburgu v zalivu pri Narvi in potopile neko sovražno oskrbovalno vozilo. Stražna vozila vojne mornarice so sestrelila nad Finskim morskim zalivom štiri sovjetske bombnike. Pri vletih nad zasedena zapadna ozemlja in zapadnonemško obmejno ozemlje je sovražnik zgubil šest letal. V zadnji noči je nekaj britanskih letal odvrglo bombe na kraje nad v rheinsko-westfalskem prostoru. Velika obrambna bitka v Italiji Odločni nemški nasprotni napadi - 71 sovražnlli zastrahovalnih letal sestreljenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 20, maja objavilo; Na Italijanski južni fronti nepretrgoma traja velika obrambna bitka. Naše čete se bojujejo v odseku med Gaeto in Pontecorvo v srditi borbi z veliko močnejšimi silami sovražne pehote in oklopnjakov do novih položajev. Naprej moleči frontni lok pri Gaeti smo izpraznili. Nekaj vrhov severno od Itrija in kraj Campodimele je padlo po trdem boju v sovražne roke. V drugih odsekih so grenadirji naših oklopnjakov v odločnih nasprotnih napadih ustavili sovražne napadajoče trde čete. Na obeh straneh Pontecorva smo odbili vse nasprotnikove napade kljub več ur trajajočemu topniškemu bobne čemu ognju in mnoštveni uporabi oklopnja kov. V prostoru jugovzhodno od Aquina so se v združenem ognju naših orožij deloma v boju na nož zrušili sovražni napadi, ki so jih podpirali močno topništvo in številni bojni oklopnjaki. V severni del kraja vdrlo sovražno pehoto z oklopnjaki smo vrgli v nasprotnem napadu. Sovražnik je pri tem zgubil 30 oklopnjakov. Prva divizija lovcev padalcev je od začetka bitke dne 12. maja odstrelila 100 oklopnjakov. Na jadranskem morju so zaščitna vozila vojne mornarice poškodovala dva sovražna brza -čolna. Z vzhodne fronte poročajo samo o krajevnih bojih ob spodnjem Dnjestru, v predgorju Karpatov in jugovzhodno od VitebSka. Stražna vozila vojne mornarice so sestrelila nffd Finskim morskim zalivom pet boljše-viških bombnikov. Odred finskih bojnih letalcev je' v zadnji noči z dobrim uspehom napadel neko sovražno oskrbovalno oporišče za fronto ob Zviru. Severnoameriški bombniki so vdrli včeraj z močno zaščito lovcev v ozemlje Reicha in povzročili s kar na slepo na razne stano-_ vanjske predele državnega glavnega mesta ter na Braunschweig odvržeriimi bombami šode na poslopjih in zgube med prebivalstvom. Lovci, protiletalsko topništvo zračnega orožja ter enote in zaščitna vozila vojne mornarice so odstrelili 71 sovražnih letal, večinoma štlrimotorne bombnike. V minuli noči so posamezna britanska letala odvrgla bombe * kdlnekem prertoru. ZTcrinska doslednost Napisal Kurt MaBmann Od tistih baltskih pastorjev, ki »o Jim бкф. raj da pred četrt stoletjem boljševiške morfl-ske zveri razparale trebuhe, jim iz njega potegnile del droba in tega pribile na drevo ia potem žrtve tako dolga gonile okoli drevesa, da so z okoli drevesa ovitim črevesjem obležale mrtve, je samo ravna črta groz# polnih doslednosti do tistih romunskih duhovnov, ki so bili po boljševiškem vpadu т romunsko ozemlje živi križani v svojih cerkvah po podivjanih komisarjih. Najsi se je boljševizem v tem razdobj* š« tako skrival in najsi se je Stalin iz psa krvo-slednika in generalnega tajnika komunistih ne stranke preobrazil v s patriotskim nim-bom obdano postavo »maršala« Stalina, in najsi se je Ceka radi prevare prelevila čez GPU v današnjo NKWD. — judovski komisar, po židovstvu sistematsko razbrzdane krvavo sovraštvo vzhodne stepe in grozoviti teror, ki je prekosil vse človeške pojme, kot določujoči bistveni znak židovskega boljševizma so ostali! Najsi se boljševizem sedaj sam v javnem zasmehu kremeljskih vlasto-držcev prišteva k »demokracijam«, — njegovi krvavi načrti o ureditvi sveta so ostaH isti, ali postali so še bolj nevarni, ker se j* vojaška sila boljševizma nad,20 let s ko led mrzlo doslednostjo lahko pripravljala na svoj čas in je postala vedno močnejša, in ker so v današnji svetovni odločitvi ko-ruptne zapadne velesile v svoji ogromni predrznosti prevzele vlogo pomagača pri boljševiškem zavojevanju sveta in koncentričnega napada na Evropo. Kdor koli v »nevtralnih« državah le še blebeta o možnosti preobrazbe boljševizma, njegovih ciljev in metod, ta spada ali k tistim političnim malomeščanom, katerih zaslepljenost enostavno izziva usodo, ali pa spada iz zanikrnosti in neumnosti ali iz čisto zločinskega namena k zavestnim predhodnikom boljševizma. Kdor si v Evropi upa lahkotno ali zločinsko zastopati mnenje o preobrazbi, boljševizma, ta še vedno ni razumel, da j* bila ravno ogromna, cel6 proti lastnemu narodu čez vse mere brutalna, grozljivo smotrna in v svojih metodah zverinska doslednost, po kateri edini je bil boljševizem sposoben, iti svojo pot skozi reke krvi lastnega naroda, skozi sistematsko obubožanje lastnih ljudi, ki so bili napravljeni za robot* svetovne revolucije. In kdor v Evropi še misli, da Anglija in Amerika, če zmagata, pač ne bi pustile boljševizma v Evropo, ta še ni razumel, da bi v primeru vojaške zmage naših sovražnikov tako za Anglijo kakor za Zedinjene države v Ameriki obstajal kvečjemu problem, da bi zadržale boljševizem pred svojimi lastnimi državami. In še to jima ne bi uspelo z absolutno gotovostjo. Najhitreje pa bi se izpolnila usoda Anglije. Te dni šele so bili trije mnoštveni morilci, komisarji »državne varnosti« drugega reda, Serov, Cešenko in Kruglov odlikovani z najvišjimi vojaškimi redi Sovjetske zveze, ker so po ponovnem zavzetju po boljševiških četah med civilnim prebivalstvom v njim dodeljenih ozemljih uprizorili posebno krvavo klanje. Edina krivda teh žrtev je bila, da so spoznali nemško oboroženo silo in nemški red in so bili torej »fašistično okuženi«. Ce ta »zločin« boljševiškim komisarjem zadostuje, za pomoritev lastnih rojakov, si lahko predstavljamo, kako bi ti komisarji in ljudski morilci divjali v Evropi sami. Kdor koli v Evropi še ni razumel ognjenih znamenj Katyna in Vinice z njihovimi grozovitimi ponovitvami, in ni razumel boljševiških metod v baltskih državah 1940 41 — ravnokar so bili spet ob Jezelskem jezer« pri Rigi najdeni grobovi letonskega generala Goppersa in drugih letonskih žrtev NKWD iz tistih časov — ta naravnost izziva bat usode ali, konkretno povedano, zatilčnl strel od strani židovskih mnoštvenih morilcev. Zločinska lahkomiselnost, s katero so T nekih »nevtralnih« državah neumno drzko zatajili odkritja in pribijanja zverinske boljševiške doslednosti na sramotni steber od strani Nemčije.kot »najbolj priljubljeno snov nemške propagande«, je sedaj, ko gre za ves kontinent, postala zločin izdaje nad Evrope in njenimi narodi! Prizorišče nespremenljivega in nečloveškega v svojem razbrzdanem divjanju vedno se stopnjujočega židovsko-boljševiškege morilskega terorja, se je približalo Evropi. Danes doživljamo, kakor nekdaj v obrobnih državah Vzhodnega morja, židovske komisarje v evropskih obmejnih ozemljih pri njihovem krvavem delu. Ne več kot apokaliptična vizija lebdi nevarnost boljševizma nad vso Evropo, temveč grozna resničnost, povzročena in omogočena s pomočjo zapad-nih »demokracij« ogroža neposredno ve« kontinent. Med oddelki NKWD le Evrope stoji danes na Vzhodu samo fronta mernikih in zavezniških čet. Za Evropo nI več Izbire i« Izhode. Zverinska doslednost' boljševiškega zavojevanja sveta ogroža ves kontinent brez izjeme. Samo ena rešitev je; da vzdrže ia imagajo (Nadalfevan)« na X. Mraot.) Strm'ž. — etev. 40. KARAWANREN b O T E Breda, 24. maja 1944. Tilo in Peler Iflimogrede... LIUlii« razkrij« moskolfsk« natrle glede Balkana fzitCAXLO СЛ5лГ) Bo] za oblast med srbilcim ubeinim kraljem Petrom In vodjo tolp Titom »e razvija • vedno nedvoumneje v nepri-log Petra. Ko sta Churchill in Roosevelt v Teheranu priznala, da je ves Balkan sovjet. ska Interesna stara, in tam prostovoljno Izpraznila svoje ondotne pozicije, gre Moskva za svojimi popolnoma določenimi načrti z vso energijo In prizadevnostjo, nasproti ka teri bivše vlade balkanskiji držav po angleški milosti ne morejo ničesar pokazati. Vod ja tolp Tito nI bil samo postavljen za »mar Sala«, ampak je Moskva tudi poskrbela za to, da so ga v Londonu primerno priznali S tem je bila prav za prav že izrečena smrtna sodba proti'Petrovl »vladi«. Sedaj je samo še dosledno, da so v Londonu pripustili Titovo vojaško delegacijo. S tem sta bila br) skirana Peter in njegova »vlada« In to do-, polnjujejo sedaj v Londonu cel6 še s tem da se domnevno nikoli več ne bosta povrnila v Srbijo. Peter je s tem prav za prav že vse zgubil. Na tek način mora on plačati račun za povzročitelje nekdanjega Simovi-čevega puča, po katerih se je dal zlorabiti, da je nastopil svojo zgrešeno politiko. Randolph - Wlnstona СНигсћШа sin Ran-hiiIkttncL-i dolph se že nekaj časa klati liaiHmislil po planinskih dolinah Balka- rflZbOinIk sicer tam, kjer Titove tolpe terorizirajo vasi, odirajo in mučijo kmete, jim odženejo zadnji komad živine Iz hleva In jih prisilijo, da se tudi nauče tolovajske obrti. V tem okolju je »majorju« Randolphu Churchillu očitno Izredno všeč. Kakor vse kaže, svojemu častivrednemu očetu, po katerem je podedoval pustolovsko kri, že dalje časa nI poslal nobene vesti, kajti sicer bi bil londonski tisk že davno poln vesti o »junaikih činih« tega mladega, kajpak že nekoliko odebelelega in svojemu očetu na zunaj vedno bolj podobnega Churchilla,.ki se je vedno napihoval kakor pav, če so ga servilne duie -Imenovale »angleškega prestolonaslednika«. Bilo bi zmotno, če bi domnevali, da je Randolph Churchill vendar pravi možakar, ki lahko človeku zaradi svojega pojava pri Titovih tolpah vendar lahko Izsili neko velespolto-vanje. To, kar se je zvedelo o njegovem Izletu na Balkan, govori za to, da sedi precej daleč od strelov, vsaj ne tam, kjer pokažejo nemški vojaki Titovim zločincem hladno orožje, pač pa preje lam, kjer se lahko brez velike nevarnosti pase ob sramotnih dejanjih Titovega podzemlja Vprašanje je, kaj prav za prav hoče na Balkanu Tu si pa že moram ^ ogledati preteklost njegovega očeta, ki mu niso nikdar lebdeli pred očmi resni cilji, ampak ki so ga vedno gonile potreba, da se uveljavi v svojem pohlepu po senzaciji. Prav tak je njegov sin, ki je imel eno spotiko za drugo, ne da bi ga njegov oče kdajkoll pozval k redu, ravno zato, ker vidi ta v Randolphu svojo verno sliko v zrcalu. Kakor Winston je gotovo tudi Randolph že sklenil pogodbo z dobro plaču-j očimi časniikiml koncernl, da sestavi »poročila o doživetjih«, pri čemer mu gre za dvoje, za masten honorar in za primerno reklamo glede lastne osebe Za to reklamo tiči pač morda tihi namen, da bi nekoč nasledil svojega očeta, kar pa je odpustljlva napačna špekulacija, ker je Randolph nekoliko pre-top, da bi spoznal, da bo konec. Winston Churchlllove dinastije z vsem imperijem vred, (Nad. Ijavanja i 1. strani.) Kairu turško politiko zaveznikov. Oditra-njeni so zadnji dvomi o vlogi, ki zo jo v Moskvi In Teheranu bili po vojni namenili Turčiji. Kakor Je že zadnji članek Lippman-na pokazal, je Roosevelt zahteve Sovjetske unije po dohodih v topla morja načeloma priznal. Najnovejši sovjetako turški razgovori, so, kakor poroča »Exchange« ponovno itavlli vprašanje »o skupni obrambi morske ožine v primeru zavezništva«, to se pravi udeležbo Sovjetske zveze pri obrambi turške morske ožine za primer, da bi se Turčija udeležila vojne. Velika Britanije in Ze-dlnjege države so s tem sporazumne. Iz istega razloga sta tudi privolile v dodelitev ene tretjine Badoglijeve-ltalijanske vojne mornarice Sovjetski uniji In leži na dlani, da se najnovejšim gospodarskim pritiskom od strani Angležev In Amerlkancev na Turčijo skriva nekaj več In hujše, namreč ogrožanje njene zgodovinske vloge kot čuvar In zaupnik morske ožine v korist sovjetskih asplraclj, za katere je kakor znano Molo-tov pri obisku v Berlinu leta 1940. brez-uspešno zahteval nemški pristanek. Jasno je, da bi bila tako zvana Dardanel-ska republika samo začetek popolne absorpcije Turčije po Sovjetski zvezi. Presojo te listine, ki je postala sedaj znana Iz angleškega vira, lahko prepuščamo turškemu narodu samemu. Ce jo presojamo skupno z diplomatskimi in vojaškimi zahtevami Sov-jetov od Norveške do Dardanel in do Sredozemlja ter zunanjepolitičnim umikom Angležev In Amerlkancev, ki se izvršuje na vsej črti, se poda harmonična slika končnih ciljev sovjetske politika v Evropi, Dokazuje pa tudi znova dejstvo, da so Izza nemško-boljšavlškega obračunavanja na kocki več kot samo nemški Interesi, da gre pri tem za zgodovinsko vlogo Reicha, braniti evropski integriteto, da noben Evropejec ne more pri-čakovatl kaj od Anglije in Amerike In da bo samo zmaga prinesla Evropi varnost pred imperialističnim in boljševiškim pohlepom po Zapadu, Doslej so hoteli v Inozemstvu večkrat odpraviti nemško svarilo pred boljše-viško nevarnostjo in njenim anglo-ameriškim sokrivcem kot propagando. Sedaj pa imamo tukaj listino, ki si jo je angleško časopisje preskrbelo naravnost Iz tistega pasu, ki naj bi bil točno po sistemu boljševiziran z an-gleško-amerlšklm pristankom, kakor se to vedno prerokovali Iz nemške strani. Doka zllnl moči te listine se očitno niti Angleži sami ne morejo odtegniti, čeprav bodo brez dvoma tudi poskusili vse, da bi jo ali prikrili angleškemu narodu, aH jo pa zatajili s pomočjo boljševikov. Zverinska doslednost (Nadaljevanje s 1. strani.) nemške armade na Vzhodu In Zapadu! Ml vemo, za kaj gre In v čem moramo napeti svoje notranje in zunanje moči in mi torej vemo, da bomo zmagali, če strnjeno zastavimo vse šile za zadnjo in največjo odločitev. Kdor pa v Evropi še ni razumel neizprosne alternative In je torej ob url evropske odločitve kriv izdaje nad Evropo, bo svojo krivico moral zagovarjati pred zgodovino ... Izredno liude zgube zavrnjenega sovražnIl(a. Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. maja objavilo: Na italijanski južni fronti še trajajo hudi boji zlasti v odseku zapadno in severoza-padno od Esperlje in pri Poncervl. Z zelo močno podporo oklopnjakov In bojnih letalcev po večdnevnem topniškem bobnečem ognju napadajočega sovražnika smo zavrnili z najhujšimi zgubami za sovražnika, krajevni vdor pri Olivi smo v srditi borbi zajezili. Na vzhodu so se Izjalovili ponovni napadi boljševlkov ob spodnjem Dnjestru, v predgorju Karpatov ter jugovzhodno od Vltebska in zapadno od Novla. Močni odredi nemških bojnih letal so v zadnji noči z dobrim uspehom napadli kolodvore Rovno, Sarnl In Zdol. bunovo. Po odvrženih številnih ražstrelnih in zažlgalnih bombah so nastale na kolo-dvorskeh napravah in tam stoječih vlakih veliki požari In razdejanja. Severnoameriški bombniki so včeraj podnevi Izvršili zastrahovalni napad na več krajev v Jugovzhodni Evropi. Zlasti v mestih Belgrad In Ploestl lo пав|>1* il^od* in zgube med prebivalstvom: Sile nemške In romuif'" ske zračne obrambe ter pomorsko protiletalsko topništvo so odstrelile 3B letal. Japonsiia pripravljena za odločitev Tokio, 23. maja. Kot uspeh svojih trajnih prizadevanj v obeh zadnjih letih je Japonska spravile svojo bojno moč v takšno stanje, da je sedaj pripravljena, zagrabiti prvo nudečo se priliko, da odločilno potolče sovražne čete in prepreči namere sovražnika, da bi še nadaljeval vojno; tako je izjavil v soboto popoldan ministrski predsednik general Hi-derlch Tojo v svojem govoru v državni kadetnici. Toio je govoril o »vojstvu načelnika gene- ralnaga štaba armade pred kadeti, ki bodo v kratkem položili zaključne izpite, In je pri tej priliki ie dalje izvajal; »Cesarske čete so potrpežljivo spravile svojo bojno moč ne tako višino, da sedaj lahko čakajo na priliko, da zadajo sovražnim četam odločilen udarec in jim vzamejo voljo do nadaljnjega vojskovanja. Naloga, ki čoka vas, je izredno važna, kajti vi s« podate v tem posebnem trenutku vojne v prednje vrste fronte.« Opazovalci prisojajo tej izjavi Toja poseben pomen, in sicer kot znak za to, da se bliža konec »taktike izkrvavenja«, za katero je šla Japonska od pričetka ameriške nasprotne ofenzive na Gvadalcanaru, in dan na veliko osnovane ofenzive japonskih čet. Opozarjajo na to, da so pregledi frontne linije in povišanje vojne proizvodnje v obeh zadnjih letih obrodili svoje sadove in da s tem omogočajcf Toju, oddati to pomembno Izjavo Katastrofe lakote - pravo sredstvo Stockholm, 23. maja. Lakote v Indiji se v nekem dopisu na »Times« označujejo kot edina mogoča ureditev prebitkov prebivalstva. Semo redl katastrof lakote, pri katerih umrjejo milijoni, se naraščajoče prebivalstvo lahko drži v potrebnih mejah. Raz takih moralnih vidikov te torej dela britanska politika. Ženski sovletski ostrostrelci ujeti Berlin, 23. maja. Pri lastnem živahnem delovanju udarnih čet zadnjih dni v prostoru pri Vitebsku so bili pripeljani Številni boljSe-viški ujetniki, med katerimi je bilo več ženskih ostrostrelcev, ki so pripadali strelskemu polku št. 1136. Te so izpovedale, da so. bile že v juniju 1943 novačene in po trome-sečni delovni službi in šestmesečni izobrazbi no koncem marca "44. 1. prišle na fronto HANNES PETER STOLP SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urheber MlHeldvutuh* R«man-Korr«(pond*ns, Leipzig C1 »Oh«, je rekla, »kako se bosta veselila Fani in Rudolf, ko jima bova prthesla to veselo novico. Ampak teta Sabina, ta jih bo slišala od mene. Tako zahrbtno sramotno dejanje) In sedaj mi je tudi popolnoma jasno, kaj ja nameravala z izginutjem srečonosne postelje. Hotela je, da bi nastal prepir, da bi s* Rudolf In Fani razdvojila in tako dalje.« Peter, ki je hodil v kletnem oboku, jt obstal pred nekim regalom, v katerem se je nahajalo večje število steklenic. Vzel je eno izmed njih i en, pregledoval oblrdflo etiketo in navdušeno vzkliknili »Burgundec, prastari burgundeol Ali ta še gre v slast?« »Oh«, je odvrnila Flora, »sedaj, ko govorite o burgundcu, občutim, da sem strašno žejna. In lačna sem tudi. Pojdiva hitro navzgor, da te bova nekoliko okrepčala in potem prese« netila druge z najino veselo novico « »Ampak takole steklenico burgundca vzamem takoj I seboj«, je izjavil Peter dobre volje, »to bomo takoj zgoraj poskusilil Ce ]e probkovin« ostala gosta, oo to nebeška pijača. Toreji bilo srečno, rudar govoril« Začela sta stopati navzgor, toda ko sta prišla do prvih železnih vrat, sta jih našla zaklenjena, Peter je Iskal po kakšnem mehanizmu, da bi jih mogel odpreti. Toda takšnega mehanizma kljub prizadevnemu Iskanju ni mo gel najti. Nato je dal svečnik Flori in se vrgel s hrbtom proti močnim železnim vratom. Niio popustila-»Lep# reč je to«, |e preptdel ffodrajt], »Ktko je ie bilo ■ peto itopnloo od #po daj?« je vprašala Flora nekoliko boječe, »Ko sva stala na tej, so vendar zadoneli šumt ki jih te bilo slišati tako, kakor da bi se bil. zaloputnila vrata « »Bom še enkrat preiskal obledelo pisavo pergamenta«, ]e rekel Peter. »Posvetite pro- Sim malce »em. Da, tu stoji; peta kletna stopnica ... hm, ostalo besedilo Je nekoliko osmojeno. Toda poskušati hefitm, de g« re*. reilml« Peter Je napenjal svoje.oči in mrmral nektj predse. »Dober teki« Je čez nekaj časa izbruhnilo iz njega. »Lepa stvar bo tol« je menil Peter pre padlo. »Ravnokar lem razrešil, dm nihče ne sme stopiti ni peto kletno stopnico od жро daj, ki je zaradi razpoznave napravljena Iz mramorja. Ta atopniea je zamiiljena kot varnostni ukrep proti morebitnim neopravičenim vsiljivcem. Veste, kaj bo sedaj, etrofioe Flora?« »No?« je, zadržujoč sapo, spraševala Flora, »Vrata v zisialu zgoraj v paviljonu so le zaprla. In obe železni vrati sta zaskočile v svojih zapornih pripravah- Grofica Flora, u-jeta sval »Vspmogočnii« Jc zinila Flora prestrašeno. 13. Kapitan Ratke le bil zopet doma in xbijal po vrtni ograji, ki jo je bil Pater zlomil i svojim avtomobilom na dvoje, »Dober dan, kapitan Ratke«, je zaposlenega naenkrat pozdravil nek glas. Ratke Je dvignil glavo. »Oh, vi ste, Marczi«, je rekel, ko je videl stati pred seboj policijskega seriante- »Kako je Kaj? Kaj Je s umetnoitle? Morda mi ho čete malce pomigati?« »Zal, da sem v službi«, je rekel Mareri, »in zategadelj se ne morem zaposliti drurtod.« 'Da, da, vi, policaji iin^te pač t*%%o živ Ijenje«, je dejal kapitan potajno se režeč »Trajno morate skrbeti za mir in red In lovit'. zlobne vlomilce. To je živce ugonablja- JOĆ posel, in zato ste vi vsi tako d«03ll. Mislim s tem, da vas val živce moreči posel tako debeli,« »No, kapitan«, Je menil policijski seržant, »vi peč tUdI niste ravno ideal vitkosti. Ce bi jaz...« Marczi je nenadoma umolknil. Oči so se mu zasvetile. V nehki vrtni zemlji je videl sledove voznega kolesa, ki Jih je bil povzročil Peter, ko je proti svoji volji pristal s svojim avtomobilom na kapitanovem zemljilču. »Oh, kapitan«, je rekel, ko se je bil zopet zavedel, »tega avtomobilista, ki vam Je zlomil ograjo, ste vendar polteno obrali t visokim zneskom odškodnine. Kako pa je bilo ime drznemu vozaču?« »Oh, ta je postal moj prijatelj«, je pripo-vedoval'kapitan Ratke. »Fin človek, vam rečem. Pravo ilato vam je. Nemec kakor jaz Ime mu je Baulz, Peter Bauti. Začasno biva na gradu. Danes popoldne ga bom obiskal Zares, tega morate enkrat spoinatil« »Kar koprnim po tem«, je rekel policijski sertant. »Dober dan, gospod Ratkel« »Na svidenje, moj dragi!« In Vtem ko se je kapitan Ratke s povečano vnemo posvetil svojemu delu, je policijski seržant Marczi skoraj dirjal do policijske postaje. *. »Kje pa tičlta prav xa prav RudoH In Fani?« Je rekel grel KutUalvl. »Tudi -Floro in gospoda Bautza pogrešam « Grofici Karvayjevi, ki j* sedela s svojim bratom in s še ostalimi svaji pri zajtrku, se je škodoželjno skremžil njen suh obraz »Fani«, je tiho poročala, »je v svoji sobi in toži, da jo glava boli. Gospod Barna ima mačka in se zdravi ж obkladki ledu. Kar se pa tiče Flore In tegale gospoda Bautsa, sla se ta dva najbrž odpeljala z vozom gospoda Bautza. V tem oilru bi ti pač moral enkrat energično vplivati na Floro Gospod Baulz lotovo nI pritTi'Tns družbi zrn nio Prinove smm II fg da Is tn n^morjočl človeV rplezal v vodnjak m vlak In mi od spodaj zabrusil v obraz vsakovrstne traparije.« (Dalje prihodnjič) ' Komaj pet mesecev potem, ko Je stopila v službo, Je bila torpedirana in se Je potopila kanadska fregata »Valleyfield« v Severnem Atlantiku kot spremljevalka nekega transporta; tako javlja Reuter iz Ottave. »Dally Mali« označuje oskrbo v Cungkin-ški Kitajski kot kaotično. Armada je zastra-dana in trpi na kužnih boleznih. Težko orožje manjka skoraj popolnoma. Korupcija in medsebojne razprtije se množe. Po vesteh, ki so prispele v Stockholm, ce je Cangkajiek obrnil z nujno prošnje na zaveznike. Obisk podpredsednika Zedinje-nlh ameriških držav Wallacea v Cungklngu, naznanja, kakor vse kaže, poslabšanje položaja. Eksponent Stalinove cerkvene politike »patriarh« Sergije je v starosti 78 let umrl. Radio Moskva označuje kot smrtni vzrok možgansko kap. Sergij je bil kakor znano, ustrežljivo orodje Stalina. Veliko število Židov, ki so iz Bukovine in Moldavije radi varnosti pribežali v Bukare« što, je bilo pri neki raciji prijetih. Kljub krat« kemu bivanju v glavnem mestu, so že organizirali živahno trgovino z valutami, dragu« Iji in zlatom. Oddani so bili vojnemu sodišču. Iz nevtralnega diplomatskega vire se M zvedelo, da je bilo do konca marca letošnjega leta v Palestini interniranih 24.000 Arabcev. Judov je bilo pa interniranih samo 137. V toku zadnjih treh let je 300 internlret-nih Arabcev umrlo radi slabega ravnanja t njimi. Neki pogrebni sprevod je bil v neki občini ^ severnozapadne Francije obstreljevan pa '.J krovnem orpžju anglo-amerikanskih letaL Pet oseb Je bilo usmrčenih, več pa ranjenih. V teku neprestanih terorističnih napadov proti Severni in Srednji Italiji so pretrpele Piacenza, Parma in Modena hude napade bombnikov, in so pri tem cerkve, bolnišnice in mesta kulture predstavljala vojnovaine cilje za severnoamerikanske bombnike. Po nekem EFE-obvestilu iz Detroita še niso mogli odpraviti stavk, ki so se začele pred več dnevi v 20 oborožitvenih tovarnah. V stavki so pred vsem delavci obratov Pak-kard, Brighs, Hudson, Bulk in Chrysler. Zavezniške oblasti v Siri|l-Llbanon so morale za zavezniške in gaullistlčne čete v petkih in ostalih mohamedanskih praznikih izdati prepoved za izhod. Vzrok te prepovedi je več pripetljajev, ki so se v teku zadnjih mesecev dogodili med zavezniškimi vojak/ in prebivalstvom. Pri egiptovskem vojnem sodišču v Aleksan driji Je treba sedaj izvršiti 12.000 sodb. Vojaško sodišče v Kairu torej ne zadostuje ved in le bilo ustanovljeno drugo sodišče radi razbremenitve. V angleškem protektoratu Hadramaut je nastala lakota, ki preti, da bo zavzela isti obseg kakor 1an«ko leto v В«лда1»г>.- Več angleških lislov pripravlja javnoat na krvave zgube, ki bodo nastale pri napadu na Evropo, »Manchester Guardian« se bavi obširno z nemško bojno moralo in izjavlja, da se ona ni zlomila ne na fronti no v do-(novini. Brltanskf poslanik in opravnlk poalov v Madridu, Yencken, Je pri neki letalaki ne« * sreči v bližini Barcelone zgubil življenje, kakor javlja Reuter. Po nekem poročilu n 4 mestujočega sovjetskega komisarja premogovne industrije je, kakor to javlja iz Moskve švicarski brzojavna agencija, v premogokopih Sovjetske zveze ^^aposlenlh mnogo mladostnikov, med nji« mi tudi mnogo deklet. Mladi Francozi v starosti 16 do 19 let naj pomagajo, kakor se v Vlchylu uradno objavlja, da bodo v Irancoskin departmajlh žetvena dela pravočasno opravljena. Zaposlitev bo trajala tri mesece. Hujšega lota kakor sedanjega britanski narod v svoji zgodovini še ni preživel. Je izjavil, kakor pravi list »Times«, v nekem londonskem govoru angleški zunanji mini-ster za prehrano polkovnik Lewellin. »cumhurlyet« javlja Iz Beirut«, da lo An. gleži zaprli grškega ministrskega predsednika Papandreua po nekem sestanku s ek\j. pinaml grških emigrantov na Libanonu. Grki, Poljaki, Srbi in drugi pripadniki malih dr« žav, ki so postali izdajalci »vojih narodov ■ tem, da so zbežali v London, dobijo sedaj svoje plačilo za svojo zvesto službo. V Panami In na britanskih otokih Jamajki in Gran Caimann ter pri zamorskih nemirih v Arubi in Trlnidadu so zaprli komunistične agente. Ta okolnost dokazuje, da je bilo uporniško gibanje na Kolumbiji predvideno v zvezi z načrtom, ki je obsegal vse Karibsko morje. Za začetek junija nameravano prevratno gibanje je argentinska vlada v kali udušila, kakor javlja dopisnik londonskega lista »Ti> mes« iz Buenos Airesa. »Zedlnjene držav# lahtovajo т prvi vrsti zgolj zaradi svojih lastnih narodnih inter#« sov vodstvo na polju mednarodn# trgovin#«, je izjavil državni tajnik Hull o prililci tedna narodne trgovine z inozemstvom, ki se vrši vsako leto. Iz te izjave izhaja, da Je Severna Amerika trdno odločepa, za primer zmage izločiti AnrjHjo kot svetovno gllo. Nad opomin gledo zračne zaščite; Zatipft.lte takoj tajHp^lne bombe 1 Vi rluu umi Mniijk NS. (IniivciUit und Uruukaral KUrulHii OmbH. KUmtifurt. — Vcrli ])r, кшИ НвШил. — Hwelm&iuL ZtUMil bt ' Mltfwoch, U. Ma! 19U. K A K A W A V K BMBOTB (Wtfi 8. — Nr. 4в.^ Kommunistische Hilfe lur Roosevelt SđieiBauflosung der komiministlsdien Partei in flen USA - Fadensdieiniges EatlastungsmanSver: Bestellte Anklagen rd. Stockholm, 23. Mai. (Eigenbcridit.) Die Kommunistische Partei in den USA hat ihre Auftosung beschlossen, Wer trotz des bereit& alter Welt bekann-ten Schwindels der Kominternauflosung aef diexe Nachricht hcreinfallen wollle, wird durch die gleich-zeilige Kunde eines Bessercn belehrt, daR nSmlich die Koramunisten in den USA zur Griindung eInes entsprechenden Ersatzinstrnmentes und jjlcichzeitlj 2ur Wiederwahl Roosevelts auffordern. Gin inter-essanter und unerwarteter VorstoB gej;en den Freun-deskrcis Roosevelts kommt nun von dem demo-•"atisdien Reprasentantcnhausmitglied Dies, der in •ciner Eigenschaft als langjahriger Vorsitzender del krOchtigten „Aussdiusses zur Grmittlunj! anti-aiticrika'nisdier Umtriebe" «efahrliches Wissen er-I'-ingt und Geschmack an der Pose elnes amerSka-Kisdien Robespierre gewonnen bat, freilidi audi mit % *llen Aussiditen, rasdi wieder zu verschwinden- Besonđcrs wenn er sidi etwa wirklidi an die all-Biaditigen Juden der Roosevelt-Umjebung heren-nadien wollte. ware sein baldlges polUisdics Ende ?ewiP. Vielleicht war es der rauhe Wind von Texas, der ihn dort zu so unbedaditer Ankiindigung hinriS. er werde binnen kurzem sensationelle Angaben iiber die berrsdiende Rcgierung worin der Prasident und seine Gettin sowie eine Дпмћ! von Regierungsmit-gliedem und andcren Notabeln eine sehr hervor- Chamlierlains kassieren hohe МПИопеП" gewinne Genf, 23. Mai. Die Burmingham Small Arns Company, der zvyeitgroBte englische Riistungs-%rstattet soeben in der „Times" den Jahresbericht. Mafigebender Aktionar dieses Rflstungskonzerns ist die Familie Chamberlain. Neville Chamberlain, der verstorbene englteche Premierminister, hatte den leitenden Direktor-Posten dieses fast ganz auf .Aktien seines «igenen Besitzes oder solchen von engsten Fa-inilienmltgliedern aufgebauten Unternehmeni. Chamberlain trat zwar bel seinem EIntritt In di« Regierung von seinem Direktorposten zuriick, behlelt als HauptaktionSr tedoch die Kontroli« d«8 Unternehmens. Dieses verfUgt nach dem Jahresbericht iiber einen dividendenfihigen Reingewinn von mehr als 18 MilHonen Mark, die auf ein Aktienkapital von rund 50 Millionen Mark ausgeschuttet w«rden konnen. S MilHoneD Mark werden auf sechsjahrige Rechnung vor-getragen, Die Familie ''iiamberlaln „begnUgf sich also mit dem mOhelosen Jahresgewinn von 14 Millionen Mark. Auf diesem Hintcrgrund wird die scharfe Politik des Jahresberichtes verstiindlich, gegen die Versuche der Biirokratie die .Geschafts-gebarung der freien Unternehmerschaft zu kon-trollieren. Es gehe nicht an — so heifit es in dem Jahresbericht —, die freie Unternchmer-echaft durch Verdadittgungen und Erweckung von Zweifeln und Vorurteilen zu bedrangen, denn England sei durch eine freie Unternehmerschaft groB geworden. Die englisciien Soldaten, die bedauern. daS die Minlsterfamilie Chamberlain den Lowenanteil von 14 Millionen Jahresgewinn au8 diesem einen Unternehmen ein-streicht. mogen sich damit trosten, dali Chamberlain audi 23.250 Aktien der Riistungsflrma Elliots Metali Co. und 11.000 Aktien der Im-perial-Chemikal-Inuustrie des riesigen englischen Chemiekonzerns des Juden Mond an seine Familie vererbte. Danadi laRt sich ermessen in wessen Taschen die englischen Soldaten mit jedem von ihnen abgegebenen SchuB hinein-arbeiten. trefeni« Rolle eplelen warden, der OffenUichkeit жи Verfligung «tellen. DiM let Dmokrtt tmd »k »oicher eowl« dmA »eine frtihere TMlIjkelt jegen Dentech« imd »nder« fur die Juden miRlieblje Element« eterk dm Ver-dacht ausjesettt. insgeheim nor die GeechSfte det Prilsidenten *n beeorjjen. Aber ta manchen Kreiden greifen BefUrditungefl wm *Idi. wie audi klirzHcb Aufieningen des HSuptlinje der Bundeepolizei. Hoover, erkennen HeSen. d«8 kowmunlntWe Urn-sturrtendenzen en eincr effektlven Gefahr fUr die Vereinigtcn Staften. bcfionders fiir die Haltung der Jugtnd und groBe Krelae der Arbelterachaft in werden droben. Die soeben beschlossene Schein-..Auf-lo.4ung" der Kommun«ti*dien Partei In den USA. die dem Tgusdiuogstridc der Kominterhtemung folgt. kann um lo weniger von den wahren Ztuammen-hangen einer bol.ichewiatlRchen Maditausdehnung is USA ablenken. a la die Kommunisten gleichzeitig %u Roosevelts Wiederwahl aufrufen mit der Begriin-dung. sein Abgang ware ..eine Kateetrophe fiir dae Lend". Sie meintn eine Katwtrcphe fiir den Kom-munismix). des Judentum imd die iDvjetiidiea Ein-flusse. Wenn Dies es wirklidi ernst meinen eollte, so konnte (Г genug Stoff fur seine Anklagen finden, nicht nur in den iiblen Transaktionen und Schiebun- gen, iurdi die eidi der ganze Kreis jildischcf Sch«k»l« ШП Roosevelt selt Jehr und Tag bereichert. sonden audi in der Kommunmtenfor<]erung der »Idi besenders Mre. Roosevelt und wiederum die judiechen Freuode dee Prasidenten hingeben. Dies sagt iiber den Cberakter seiner Ankiindigung scheinbar auBcrst mutig: i.Meine Anklage geht dahin; In sechsjahrigsr Tiitlgkeit babe idi Klarheit gewonnen, daB eine Gruppe von Mensdien. die nicht an unser Ver-faMungssyst«® glanbeo sidi in die Rcgierung ein-ges(hl!A«B hat und una durch Unteminierungsarbeit ins Verderben zu stiirzen sucht." Aber er bereitet gleichzeitig darauf vor. daB die Untersuchung. sclbst wenn sie ernst gemeint und durdifiihrbar sein solite, natiirlich mit geringjen Er-gebnissen enden wurde. Er rechne. so fiigte er hinzu. natiirlidi nicht damit. daB die Kabinettsmitglieder, der Prasident und seine Fran bereit sein wiirden. auf die Anklagen zu antworten. Von bier au; 1st nur ein kleiner Schritt zu dem Verdacht daB Dies trotz seiner sdieinbar so rebellisdien Sprache nur der Ab-sicht dienen will, den Mitarbeiterkreis des Prasidenten — indem er scheinbar ganz offen und natiirlich mit erdriickcndem ..Beweisstoff" gegen alle An-schuldigungen antworten soli — zu entlasten und damit die Luft vor den Wahlco innerpolitisdi zu reinij!«. Roosevelts „Kieler Sowjetstaat" iaiser-WIlhelra-Kanal als Panama lUr Moskau - Teheran wie es wlrklldi war Stalin wie hypnotlsiert - Die Scftuld der Demokratlen waoist rd Berlin, 23. Mai. Solite man w Mr mBglid, hfiUen, d«B wf einer emstgemeinten Konfereni xwlidice d(B „GroBtn" der Achsenfeindstaaten Projekte kindischen Charakter« wie das eines Sowjetstaates um den Kaiser-Wilhelm-Kanal im Panama-Sinn geschmiedet wurden? Der Phantasie-lm-perialist Roosevelt hedte den Gedanken aus, Churchill wenn ibm auch der MiBmut aus den Autenwinkeln sah, und Sulia apran, w( hypnotisiert auf, sdiuttelte dem USA-Prasi-denten „ernst" die Hand und spraA die jewichtlgen VVorie: „nier ist die Losung, dag ist das Ricbti|cl" Der Kreml-Gewaltige eagt to etwas selteo xu scinen „Verbundeten". E» muBte alio geincn eigenen PUnungeii weltgeh«n«l entfefMikemmen, wm lidi Roe-aevfit ml# ,.allli«rt« Gf«*lBiiAift*virw»JtUB|" tu(-gediAt hittt. Wie ftellt lich nue Reoieviit« Projekt der? Die USA Agentur ..Aesociated Ргем" meU det aiu New York. In ..Satur.lay Evening Post" habe Korept Davia «r«te jenaue Elnielheltto iiber den Verlauf der Teheran-Betprechutigtn verSI'fegtilcht. Dabel telite dlestr mit: Roovevdt habe dl» Scbaffung einei klelpen Staaten utq den Kaiser Wllhelm-Kana! vorge.schlagcn. Der Kanal selbet aolle intemationali-siert werden. (Bekanntlich hat ..internationaliBieren" fiir die Boischewisten einen ganz beetimraten Eigen-klang.) Der Sowjetunion solle auf dieee Weise freie Durchfahrt in die Nordeee gesichert werden. Von vornhereln 1st also bel diesem Projekt an eine do-minicrende Stellung der Bolsdiewletea is der »o-gcnannten Kontrolle gedadt wordcn. well 1» der Zweck der „Internationallslerung' auch deutlich als Entgegcnkommcn und BegOnstigung der Sowieti charakfcrisien wurde. Nach Davis ist der Vorschlag improviiiert her-vorgebracht wordcn. Mit anderen Worten; er ist das Ergcbnis bestimmter Fordcrungen von bolschewisti-schcr Scite gewesen. die Roosevelt glaubte auf seine Weise befriedigen zu konnen. Der Vorachlag. heiBt es wcitef habe Stalin geradezu fasziniert. Das ist ein statkes Wort und mufi daher eine unbchcrrschte Freude de* boUchcwistischen Diktatora zum Hinter grand gchabt habcn. Es spricht togar fiir eine Art geiungener Suggestion. Audi die weiteren Formulie-rungcn sind von Bedeutung. Es heifit; Wiihrend Churchill reservlerter gewesen ael habe die Teheran-Konferent auf alle Fiille mit einer sehr engen Prenndschaft zwlsdien Stalin und Roosevelt abge-(chlossen werden konnen. Offemiditlich will sich der nordamerikaniedie Publi'i't nur sehr zogernd seine Rosinen mit hohAi Dollar!'^"'®?" abkaufen lassen denn er schliefit die erst# Lieferung seinei Informationen mit dem viel-sagenden Hmweis, die Roosevelt-ldee eines Staates um đ'" Kaiser Wilhelm Kanal sei nur ein* Tell der jr»Bartig«n Sklzzlerung det intemationalen Beziehuu-gen f«*'«en, die Roosevelt mlt dem Ziel entwickelt habe, erstens der Sowjetunion die Aufrichtlgkeit der USA zu bewelsen und zweitens die Notwendigkeit einer sowjetischen Teilnahme an der Schaffung eines Friedenspianes zu betonen. , Wir begreifen nun aber mlt alter Deutlichkelt, woher die zahlreichen Ostseeprojekte. die alle auf eine Positionsstarkung der Bolschewieten hinaus-licfen (verglciche die Lippmann Auslassung, die vorgeschlagenc Abtretung der Aaland-Inseln. die Er-orterungen fiber sowjetische Stiitzpunkte auf Seelnnd und in Nord-Danemark). elgentlich etammten. Mit einer ekelhaften Heuchelei redete man In Teheran fiber die Bente. die man nach dem Redit des Starkeren vertellen will, und suchte nach beschSnigenden Phrasen, die den nackten Raub verdecken eollcn, Der Rooseveltsdie Vorschlag gewinnt aber erst a us einer bestimmten EiiMtcllung her seine eigcntliche Bedeutung. Deutschland sclbst fuhit sich durch derartlgc Hal-luzinationen nicht welter beeindruckt Wir wissen 'fit je, dafi man uns zcrlleischen wiirde. wenn man uns nur erst einmal besiegt hatte. Das Wenn ist uns das 'Wichtigste bei dieser beabsichtigten Vernich-tung, Jedodi. was soil die betrubt& Micne Churchill# kedeuten? Die Beantwortung dieser Frage wird Dr. F. J. LnkM AuMchneldM! Aiifheben! DEUTSCH METHODISCH UND PRRKTISCH Nemško ipelodKne in prakilino Pravilo: Vse besede ženskega spola ostanejo v ednini neizpremenjene. V množini dobijo veCzložne »en«, enozložne v S. sklonu »en«, v ostalih sklonih >e«. Gurke (w) — kumara Hgjidler (ra) — trgovec, mešetar Hilf,arbeiter (m) — pomožni delavec Kwtoffel (W-) — krompir Knoblauch (m) — česen Kohl (m) — ohrovt KohlrUbe (w) _ koleraba Kraut (8) — zelje .lesen (liest) — citati (čitai) brati ibcreS) Linse (w)'— leča mannllch — moški, -a, -o Maurer (пг) — zidar nicht Bur, sondera auch — ne samo, temveč tudi Ofen (m) — Quecksilber (s) — ,"^о erebre Rettlch (m) — Rlchter (m) — „ Ruckiack (m) — nahrbtnik RUbe (w) — repa sachllch — srednji, -a, e (epol) Salat (m) — solata Sauerkraut (s) — sehen (»lehst) — videti (vidiš) Schorn.4teln (m) — dimnik Spat-gel (m) — špargelj, beiuš Spiaat yii) • Spinača Thermometer (») — tenuonieler, toplonusi T(Anate (w) — pacaditnlk trafen (triig«t) — noaltl (nomiš) tmbestlmmt — nedoločen, •*. "O« (Hefotor) Unterechrtft (wX — podpU Vieh (■) — živina welhllch — Renski, -a, -o worn? Unniii ? \vfn? - koau? wessen? — čigav, -a, -o Werkstoff (m) — tovarnJiko blago Bwlebei .iwj — 12. Stunde. Lbsung derAufyab* 1. Des, eine«, kelnee, jedem, uneeree Vogel«. De«, etnes, kelnei, jedes, unaerea LOffel*. Рм. eines, keines, unaeres Malem. Dea, clnea, kei' nes, jedes, unseres Besens. 2. Den Backern, den Richtern, den Spiegel«, dea Fenitern. S. Gegenwert von »tragen«: ich trage du tragat er trtl^ wir trages Ihr tragt al* tragen 'uUunft von »tragen«! Ich werde tragen du wlrst tragen er wird tragen wir werden tragen ihr w«rd«t tr*g#m sic werden tragm 4. Wer hat ein Buch? Der Onkel hat ein Buch. Wessen Buch 1st das? Daa 1st das Buch dc.4 Onkels Wen erwarte Ich? Ich erwarte den Onkel. Wo sind die SchlUssel? Hler slnd sie. Die Hausgehllfin sucht di# SchlUssel. Die-sen Plnaeln fehlen di* Boraten. Ich bring* d«n Malcm die Plnacl. 5. loh gebe den VOpelm dM Putter. D1« Schuhmachtr ma^en die Sokuh*. SI4 vtrksu-fen kein Leder. Die Schomstelne der Daropfer slnd ntpdrly Die weibl. Hauptwiiiter bteiben In der Kln-rahl unvertlndert. In der Mehrzahl erhalten mehrallbige -en, elnsllblg* hn X. Fall .*n, in 4ЛЛ lAdtrM rtUUa •«. 1. Fall 2. Fall 3. Pall 4. Fall 1. Fall 8. Fall 3. Fall 4. Fall Einzahl die Blume der Blume der Blume die Blqme EinzahI ' die Hand der Hand dftr Hand die Hand Mehrzahl d(e Blumen der Blumen den Blumen die Blumen Mehrzahl die Hftnde der Hftnde den Httnden die H&nde SHchliche Hauptworter mlt Ausnahme auf -er, -el und -en erhalten im 2. Fall Einzahl -Ш Oder -ea. Eineilber bilden die Mehrzahl auf -er dm 3, Fall -ern), Mehrsilber auf -e (im. 3- Fall auf -en). Pravilo: Samostalniki srednjega spola »■ Izjemo navedenih na -er, -el in -en, dobijo v 2 aklonu ednine -a ali -ee. EnozložniJtl tvorijo množino na -er (v 3. sklonu -ern), vefi-zloiniki na e (v 3. sklonu na -en)- 1. Pan S. Fall S. Pall 4. Fall Einxahl das Kind des KindM dem Klnde das Kind Mehrzahl die Kinder der Kinder den Klndem die Kinder mancherlei interessante Gesicbtspunkte ergebcn Ein* Kontrolle der Kaiscr-Wilhelm Kanal-Zone durch die Bolschcwisten — geđacht In dem Sinne wie die Panama Kontrolle durch die USA — wiirde die Be-setfunj des Cuxhavcner Gebietee als unmittelbares Erfordemis der SIcheruny der Kanal-Ausfahrt in sidi cinschlieficn. Des weiteren die Besetzung der der Elbemiindung vorgelagerten Inseln und auch Helgoland:. Damit waren die Bolsdiewisten unmittelbar vor den Hafeneinfahrten der Briten angclangt. Ee ist aber der englische Wunschtraum und die letzte verzweifelte HofTnung eines ..eigenen Sieges" zumindest die der Insel benachbartcn Kiistc-n der Nordsee zu beherr-sdien. Also stellt sidi das offenbare Nadigeben Churchilla selbst ale Verrat an den eigenen Inter, essen dar. Das Roosevelt-Projekt 1st darum gleidier-weise ein Zcugnis der bolschewistischen Verfiihrungs-nnd Oberredungskunst wie ein Schand- nnd SdiwSdiezeichen Grofibritanniens, das unter der unheil-vollen Fehlleltung seines derzeitigen Ministerpriisi-denten auf den Konferenzcn der „GroBen" nur noch sekundicren und sich betriibcn darf. Was den dcutschen Standpunkt diesem Aoe-lieferungsvorschlag gegcniiber betrifft, nicht durdi Diskussionen oder durch flammende Anklagen geben wir die gemal5e Antwort. sondern allcin durch di* Registrierung dieser neuerlichcn Enthullungen in das Sdiuldbuch der Demokratien. Wir konnten schlicBlidi ja auch nur Mitleid mit einem England empfinden. das sich seiner Ehre und seines Stolzes so weit ent-auRert hat daR ee die Sojgestionen Stalins mlt einem betroppelten ..Miesmachergeslcht" bedauert, denn in diesem ,,Bedauern" tritt die Schande Albion« am fiihlbarsten zutage, Sowjets sthieflen Sanitatsflngzeuge ab Berlin, 23, Mai. Nachdem in den letzten Tagen mehrfach volkerrechtswidrige Kriegshandlungen der Anglo-Amerikaner gegen deutsche und schwedische Rote-Kreuz-Schiffe gcmcldet wordcn waren, wandte die bolsdiewistische Kriegfiihrung nun in %wei beson-ders krassen Fallen eine Kampfmethode an. die «Пег Mcnsc(ilichkeit hohnspricht. Sowletische Jager schossen deutsche SanitMtsfluf-zeuge ab. die deutlich mlt dem Roten Kreuz gekenn-zeichnet waren und Verwundete transportierten. Am 20. April 1944 wurde bei Vzymkos e'n SanitiiM-Storch von zwei sowjetischcn Jagern bei klarstem Wetter und aus nachster Entfernung mit Bordwaffen beschossen und zur Landung gezwungen. Zwei Schwer-vcrwundete wurden dabel emeut getroffen. Der zwcife Fall ereignete sich am 24. April 1944 fiber Nowe-Selki. Auch hier bekampften zwei Sow|eti*ger bei elnwandfreier Sidit den deutlich gekennzeidt-neten „Storch". der mehrfach getroffen abstlirxt«. Zwei Verwundete und der Flugzeugfiihrer biiBten dabel ihr I.eben ein. Anyeslchts der Tat.sache daB die Sowjets es -selt jeher ablehnten, einer intemationalen Abmachung zur Humanisferung des Krieges belzutreten, und der taiisendfachen Beispiele Hirer barbarischen Krieg-fiihrung sind dle.se ncuen Akte der Verletzung pri-mitivster Menschllchkeitsrcgeln ein welteres Zeichon dafUr, wessen sich die VBlker zn versehen batten, wenn es den jiidischen ..Mensdieheltsbegliickern" gelange, ihre Barbarei iiber Europa zu bringen. Die erste SA-Bergabzeidien verliehen Der Stabschef der SA Schepmann veflleh im Gau Salzburg die ersten SA-Bergabz«ichen. In seiner Ansprache betonte er, da6 das SA-Berg« abzeichen nur von МЗппегп erworben werden konne. die bereits das SA-Wehrabzeichen trllgen. Die Erwerbung des SA-Bergabzeichens stelle aufterordentliche Anforderungen an die Leitung und die Charaktererhaltung des elnzelnen Man-nes. Die Leistungen der Manner, die jetzt aus-"czeichnet wiirden, seien ein Beweis fiir den Willen der Heimat, der Front zu beweisen. daft sie gesonnen sei, bis zum letzten sich einzusetzen. Gefahren beim Transport Auch der geschulte Arbeiter ist den Gefahren der Arbeit auegesetzt; seine TOchtigkelt und sein Arbeitseifer, nicht zuletzt aber auch die Gewoh-nung an die Gefahr lassen Ihn dies Icldit ver-gcssen und ehe er sich versieht, ist er — durch Lelchtslnn oder Verkennen der Gefahr — dai Opfer elnes Unfalles geworden. Transportarbei-ter! Nimm dir die se Mahnuiig *u Herzen: b«-diene dich der Sicherheltseinrlditungen und т«г-wende die Transportbehelfe. Klnznhl Mehraahl 1- Fall das Geechenk die Geschenlco 2. Pall des Geschenkes der Geschenke 3. Fall dem Geschenke den Geschenken 4. Fall daa Geachenk die Geschenke A.U# WBrter, die die Verkleinerungssllbe -Chen Oder -leln aufweisen, blelben imverftn-dert tmd nehmen nur Im 2. Fall der Einzahl ein -a. ■ Pravilo; Vcp kl Im")" pnmnnyn valnU-o -chL'ii all llein, ostanejo nclzpivmenjo-ne In dobijo samo v 2. sklonu ednine -s. Das Hlindchen, de« HUndchen«, daa Hftuslein, des ШмаШм. Das obenstdiend« Bild gibt einlge Hlnwtlse, wi« man tran.sportieren mulS um unfallsicher lu sein: Heb« auch lelchte G Snega že šestindvajset let uživajo naši tovariši in bratje Rusi v svoji vzgledni državil Delavci, kmetje, obrtniki, delovni izobraženci Primorske Slovenijel Sedaj bomo terjali mi, doslej varani in od vseh tlačeni sloji človeštva! Ne bodo nas več zapeljevali zanikrni in sebični nacionalisti, ne farji, še manj pa kapitalistični p o-sestniki, kulakil Doslej vodeča inteligenca in kapitalistični kmetje mislijo samo na svoje imetje in na svojo mošnjo. Proč tudi s farji, ki s svojim temnim vedeže. vanjem mračijo naš veliki cilj; socialistično revolucijo! Veliki Lenin pravi: Vera je opij za narod! Sedeži razvedrila in kulture naj se ustvarijo iz cerkev in samostanov, katere je zgradilo in s svojim znojem vzdrževalo naše delovno ljudstvo. Mi zahtevamo gledališča in kina, dvorane in šole v vsako vas, narodu T veselje in napredek! , Ustanovili bomo v naši mladi republiki sole, v katerih se bo slovenska komunistična mladina učila jezika delavnega človeka, jezika tolikih milijonov — ruščine! V bodočnosti ne bodemo več vzgajali farjev in kulakov, ampak delavne sovjetske državljane! Posestva in zemlja bode kolek-tivirane, kajti enakost je prva zahteva svobode! Novi sovjetski izobraženci gradijo na zmagi internacionale. Naša bodočnost ne pozna brezdelnosU. Y domovini vseh proletarcev, v prostrani Rn. siji so rudniki in tovarne, polja in gozdovi, na neizmernih planjavah naše proletarske države ]« zadosti zemlje in dela za vsako« gar. Izpraznjeni prostori y o * v »» bodilnem boju palih tovafiš+Ж morajo dobiti naslednike. Naše geslo se glasi: vse sile za zmago svetovne revolucije! Tega boja se mora vd*' ležiti vsak. Omahujoče prisilimo v naš« ste, notranje sovražnike nasprotnike pa unl« čimo, če ne prej pa po zmagi!« Komunisti so v svojih programih malokdaj odkriti. V tem letaku pa so povedali vso ree-nico o zločinskih nameiah, ki jih imajo ■ slovenskim narodom. Kot nagrado za v** »osvobodilno delo in za vse žrtve, ki »morajo biti«, obljubljajo deportaeijM in končno uničenje slovenskega naroda v sibirskih tundrah. Mal« gospodarske aorto« Severnoameriški urad za vojno proizvodnio je v torek zvečer obznanil: Vojni izdatki Severnoameriških Zedinjenih držav so znašali v aprilu 1944. skupno 1.875,250.000 funtšter-lingov. Potemtakem znašajo celokupni vojni izdatki od 1. julija 1940 dalje 46 milijard funtšterlingov. Amerlkanalco delavsko društvo CIO V nekem poročilu o neupravičenosti mer* amerikanskih delavcev ugotovilo, da so dobički sedmih tovarn za letala desetkrat take visoki kakor v letu 1937. in se je dividenda povečala za šest in polkrat. Cisti dobiček zadružne banke' distrikta New York, ffederalne rezervne banke se j* proti letu 1943. povečal za 80 odstotkov. Za amerikanske velebanke je torej vojna izvrstna kupčija. »Zedinjene države čakaj« še večje gospodarske in socialne katastrofe kakor pa po prvi svetovni vojni«, je izjavil severnoameriški general Frank Hines pred senatskini odborom za povojna vprašanja. General vodi v washingtonskem vojnem mobilizacij* skem uradu oddelek za demobilizacijske Ali že veste .. •? ... da so opazovali pri eni s*m) Mviljtl več ko tisoč bliskov v eni četrt uri? ...da rediJnost beljakovine got po novih podatkih raziskovanja le malo zaostaja za beljakovino mesa? da Mars nikakor ni starajoča se zvezda premičnica, kakor so domnevali dolge Časa? Pač pa s® v dobi razvoj«, kakršnega je Imela zemlja ob koncu troj# geologične pradobe. ... da mora, kakor so pokazali novi poskusi, ptič noj izhajati iz za letenje sposobnih ptičev? ... da lahko rastoča drevesa privzdignejo ali razrušijo na cente težke nagrobne ali spominske plošče? • •■da je znašala vrednost blaga, ki je bilo prodano na velesejmu v Leipzigu, že 1812. leta skoraj 50.000 tolarjev? === ' ==C=K koj si je kupil vozni listek in odšel na železniški hodnik, hotelski sluga za nJim. »Tri sto medvedovi« je hipoma zaklieal Huckepack. Pozabil je dežnik. »Kdaj pa pride vlak?« je vprašal hotelskega slugo. »V desetih minutah!« »In koliko časa vam je treba do hotela ж nazaj?« * Hotelski sluga se je zamislil. »Ako se lole podvizam, devet minut.« »Dobro«, je rekel Huckepack. »Tectte, kolikor vam je to mogoče, še enkrat do mojo sobe. Saj veste, številka štiriindvajseta, lu poglejte, če je moj dežnik še tam, takoj no desni zraven umivalnika!« Hotelski sluga je tekel, kar so ga neal« noge in dovolila pljuča. Po osmih In pol minute se j* sopihajo# vrnil. »Da, gospod«, je javil brez sape«, dežnik v sobi številka štiriindvajseta je še vedno tarh. Takoj na desni od umivalnika!« V tem hipu je prlsoplhol vlak. Velika sprememba / Napiaal B. Braadeis Silvija je bila stara 15 let, ko je trdno sklenila, da se nikoli ne omoži. Bilo je to ob uri, ko je z materjo zapustila očetovo hišo. Po dolgem zakonskem življenju, polnem težkih nesporazumov, so ge starši ločili. Dve leti potem je mati iz žalosti radi ločitve umrla. Na dan materine smrti je Silvija prisegla, da se ho sklepa, ki ga je storila, ko je bil« skoraj še otrok, za vsako ceno držala. Ravno 20 let je bila Silvija stara, ko jo je Georg zaprosil za roko. Odklonila je, čeprav j* vedela, da nikoli ne bo ljubila kakega moškega bolj kakor Geprga. Kot prijatelja sta se ločila. Georg je bil tudi, ki ji je poljubil roke in rekel: »Najlepše roke na svetu!« In Silvija je vedela v tem hipu, da Georg teh besed nikdar ne bo rekel drugi ženi. Preteklo je dvanajst let od takrat, in Sil-vijo so radi njene zrele lepote še bolj snubili, kakor pa takrat, ko ji je bilo dvajset let.' Ali ona je prej ko slej vsaki predlog odklonila. V jutru njenega dvaintridesetega rojstnega dne ji je dal Alexander, prijatelj, ki jo je že deset let z isto stalnostjo ljubil, sporočiti vnovič svojo prošnjo. Silvija mu je odgovorila v nekaj vrsticah ter ga obenem prosila, da bi kakor vsako leto sani z njo preživel popoldan njenega rojstnega dne. Sklenila sta, da obiščeta neki mal izletniški kraj, zbrala sta si prijetno gostilnico in ■e udobno usedla. Nedvomno je bila Silvija s tokom, ki je v njem jadral njen življenjski čolnič, zadovoljna. Ni mnogo manjkalo, da bi se v tej •uri počutila popolnoma srečno, ko je sedela nasproti Alexandru, občudujočemu njene roke, ki so v dovršen! lepoti mogle dovesti do pomisli: roke so lastna, od telesa nezavisna bitja, živa in obdarjene z govorico, kakor je ueta v besedah bolj razkošno in bliže srcu n« morejo razodeti. Silvija lama j« br« ved- nosti še stopnjevala ta čar po načinu njihove drže: kakor male dragocene ptičice, ki jim je potrebna skrbna in nežna nega. Za Silvijo in Alexandrom so prišli še novi gosti v gostilno. Radi skorajda telesno izraženega nagona jih je morala Silvija opazovati. Brez najmanjšega giba je čakala kakor pribita, da je bila izgovorjena prva beseda. Prva beseda je bila »Erna«. Glas, ki jo jt izgovoril, je bil Georgov. Dobrih deset let Silvija ni videla Georga. V istem hipu, ko ga je spoznala, ne da ga je še zagledala, je postala čudno zmedena. Ni mogla jasno občutiti če ga še vedno ljubi kakor nekdaj. Razdvojenost v njeni notranjosti je bila povzročena radi nežnosti njegovega glasu, ko je izgovoril prvo besedo in dalje odgo' arjal pohlevnemu ženskemu glasu. Vsako poedino besedo pogovora med Ge-orgom in Erno je Silvija lahko razumela. Ona je poslušala in poslušala vedno bolj. »TI imaš najlepše roke na svetu, Erna«, ]• rekel Georg. Silvija je hotela zavpiti, hoieia je poaegni ti. Ali ona je bila kakor ohromela. Samo počasi in z največjim naporom zadnje moči je lahno obrnila glavo malo na stran. Ona je morala videti roke, ki so bile po sodbi moža, ki mu je zaupala in ki mu še vedno zaupa, lepše, kakor njene lastne, ki so bile vredne, de se je izvršilo izdajstvo tega, kar je bilo nekoč povedano. Silvija je potočila dve veliki, čisti solzi grenkega razočaranja ko je opazila eno roko, ki je bila mnogo preširoka in skorajda moško trda. To je bila ena roka. In ko je Silvija še bolj obrnila glavo na stran, je videla tudi drugo roko, ki je o nji govoril Georg: — ljubkovala je otročlčka. Bila je roka matere. Silvija je zaprla oči, medtem ko je j®! la veličino besed moža, ki jih 1« izgovoril svoji ljubljenki, ki jih je v drugič smel pove;latl materi svojega otroka — obakrat pošteno, iz najglobljega prepričanja v svojem vernem srcu. In Alexander ni zvedel, kako je prišlo, da je Silvija postala njegova zaročenka. PfllllClUH ylOl/iCfl / Tudi pepelRa |inNlolni.Wina — VeplMl Мвгм Huckepack se je podal na važno trgovsko potovanje. Huckepack же je oskrbel z vsemi potovalnimi potrebščinami, od ščetke za zobe do Baedekerja. S seboj je vzel tudi dežnik, čeprav je bilo lepo vreme in je barometer kazal »lepo vreme« in čeprav je Huk kepackov stric, ki mu >e priroda poklonila primeren revmatizem, kot nezmotljiv vremenski prerok zatrjeval, da bo deževalo šele po šestih do osmih tednih. Huckepack se je odpeljal z železnico v namembni kraj, moral je stali vso vožnjo, ker je pač po neumnosti kupil vozni ll.^tek drugega razreda (prosti sedeži so bili samo ▼ tretjem razredu) in važnega trgovskega prijatelja ni našel doma. On je namreč mam odpotoval za štirinajst dni in mu je dal sporočiti, da bo po vrnitvi sam obiskal Huckepacka. Ozlovoljen se je vrnil Huckepack na kolodvor, ali je moral ugotoviti, da ta dan ni bilo nobenega vlaka več za povratek. Huk-kepacku torej ni preostalo nič drugega, kakor da prenoči v hotelu in se vrne domov drugi dan. Hotelski sluga ga je točno zbudil, Huckepack je v hitrici pospravil v kovčeg polne potrebščine, ki jih je bil zvečsr vzel iz njega, oddal en kovček hotel,skemu slugi, drugega je vzel sam in je hitel na kolodvor. Ta- Pravo lice »raja« OF. Namesto raja nas čaka suženjsko delo v boljševiških rudnikih in gozdovih 34. mata 1944. KARAWANR g N BO T B Straa 5. — Btev. 40. Kreis Radmannsdorf ABUng. (Počastitev krajevnih rma-SovalcevKBWK). Potem ko so že 1. ma-J* zmagovalcem v Gauu bile Izročene listine igle zmagovalcev, se je vršila o priliki Nekega apela obratne mladine počastitev kra-ЈвУШћ zmagovalcev. Beauftragter fUr Betnifs-«r2iehung (poverjenik za poklicno vzgojo) na Gorenjskem, Pg. Steinlecbner, je opominjal Mladostnike , da naj se ne zadovoljijo z do-®®daj doss^enimi uspehi, temveč naj se dalje Izobražujejo, da bi iz njih IzSel najboljši strokovni naraščaj. Samo mladi ljudje, ki so si v svesti svoje dolžnosti, lahko v življenju kaj doaežejo, ne glede na to, kakSnega so poko-lenja. V naclonalsocialistični državi te ne vpra-kateremu stanu pripadaš, ampak vsak zavmtm, pozneje enkrat tiato mesto, za ka-tero se je po tvojem uspehu usposobil. Pg. Htetnlechner je potem počastil krajevne zmagovalce, jim' izročil listine zmagovalcev in po ] Sledeči mladostniki so bili na pod- agl pokazanega uspeha proglašeni za krajev« e Kapus, Johann Arneech, oftaiuj Messnerz, Josef Sidaj?, Matt&us Klinar, ЈЧИг Sticherl, Anton Spetz. Alolsia Ultschar, "larla Oblak, Pranzlska Janeschitsch, Johan- Naš opomin glede zračne zaščite: Bombe so prehitre — zato pri alarmu v klet! »a Petemu in Paula Zeierln. Kot zastopnik obratnega vodstva je govoril Pg. Ocklenburg k izraail svoje veselje, da so mladostniki kljub temu, da ao se prvikrat udeležili tega tekmovanja delovne mladine, imeli tako. izvrstne uspehe. . ^°®heiner Mitterdorf. V mesecu aprilu so Ћ-и Lotritsch Frana, Althammer, Bes- Jpui Kopriimik, Stare Franz, Kopriunlk, eKler Stanislaue. Kopriunik, Goritze, Zwetek ЗДа, Althammer, Germ Maria, Woch. Mit-srdorf, Oblak Johann, Uskouniza in "Sodia AWon Kerschdorf — Umrl ni nihče. Wocheiner Feistritz. (Smrt planSarl. ®в ) Dne 15. V. je umrla v 8i2. letu starosti ranziska Kowatschitsch iz Studorfa 1. Veči-o svojega življenja 62 let je preživela kot PianSarica v planinah Triglavskega pogorja, v ^dnji gpomladi in v jeseni pa v idiličnem Y«»nzu, Prikazana je bila tudi v filmu >v kra-Je«tvu Zlatoroga«. Vsako leto vse do predzadnjega je tudi otvorila v narodni noži v ho-'clu Zlatorog ples na znanem tradicionalnem ^Kravjem balu«, kateri »se je vršil ob zaključ-*4 planšarske sezone. Krels Kraitaburg Krainhurg. (OrelnadKralnburgom.) Dne 19. maja so imeli Kralnburžani priliko opazovali velikega planinskega orla, ki je v Višini kakih 800 metrov nad zemljo krožil nad mestom In okrog 10. ure nato odletel v smei'i JuUjeklh alp. Priletel je Iz Steiner Alpen. Okoličani pripovedujejo, da večkrat vidijo par or-V>v, ki se najbrže zadržujejo v Steiner Alpen. Krainburg. (Opomin glede zrač.ne *'Meite,1-V Kralnburgu vidimo pri vsakem ^anem alarmu za eventuelnl zračni napad, da Preblvalitvo ne posluša navodil krajevne Luftichutzleltunge, ampak da radovedno zre proti nebu ali pa sedi na soncu, ne da bi pri tem mislilo na grozne posledice, ki bi bile niogoče v primeru zračnega napada. Večkrat slon« meščani ob oknih In gledajo na ulico, Kako alužbovrtečl organi upostavljajo cestni 1'ed. Te lahkomiselneže vprašamo: Ali se ne Zavedate odgovornosti, ki ste jo prevzeli za Vsak poedlnl primer nevarnosti Iz zraka? . Iz vseh krajev sveta Okroglo 30.000 novorojenčkov umrje, kakor poroča londonska »Pally Worker«, na Angleškem po zanemarjanju ali radi elromaštva Pretežna večina teh dojenčkov se že prt rojstvu izkaže kot nespoeoblia za življenje, ker so matere v tako slabem stanju prehrane in zdravja, da so že iz teh razlogov otroci obsojeni na smrt. Glasom statistik umrje od 100 novorojencev že v prvem tednu osem, v kolikor gre za delavske družine, medtem ko pridejo na 100 otrok meščanskih družin v i*tem času 3 smrtni primeri. »Daily Worker« obenem ■poroča, da umrljivost dojenčkov med britanskim delovnim ljudstvom bolj divja kakor pa v večini drugih evropskih dežel. V britanski državi ao pokrajine, v katerih jih od 1000 otrok v prvem letu po rojstvu že 370 umrje. Država New York računa s tem, da bo po vojni število zaposlenih močno padlo, ker bodo mnoge tovarne pbustavlle svojo produkcijo. 2e sedaj se govori o potrebi, da se bo moralo porabiti približno 1350 milijonov dolarjev v prvih treh letih po sklenjenem miru za pomoč brezposelnim. Prodajalka prehodi med osemurnim delovnim dnevom progo 20 kilometrov, kakor je bilo to pri posameznih poklicih s pomočjo stopomera ustanovljeno. To je 2700 do 5000 korakov "v eni url ali v vsaki sekundi en korak. Laborantkinja napravi v eni uri 564 do 1146 korakov, drugi ženski poklici — v splošnem znani kot naporni — kakor gospodinja, perica, frizerka In kuharica, sledijo v velikem razmaku. V bližini Нившпа je bil neki 68 letni mož,' ko je hotel očistiti stajo svojega žrebca, od istega napaden in tako grozovito od kopit zdelan, da je drugega dne v bolnišnici umrl. Mož je bil v krogih rejcev daleč znan kot prijatelj konj. ^ 6. maja 1844. rojeni In potemtakem 100 let stari Peter Varegger Iz Noeblinga v Obergail-talu (Karnten) je duševno in telesno še vedno svež In zdrav In opravlja na dvorišču In v lunatijatvu ie vedno avoja dela. Tri ainov« je vrli mož zgubil v prvi svetovni vojni. V Braunschwelgu se je med zračnim alarmom v nekem bunkarju dogodilo presenečenje. Rojena sta bila dva otroka, neki deček in neka deklica. — Od NS.-VoIkswohlfahrt sta materi dobili ljubezni polno pomoč. Nekafco bolj redko In edinstveno živalsko idilo sedaj lahko opazujejo v neki vasi prj Frel-burgu (Breiegau). Otroci so našli v gozdu mlado veverico, ki je bila padla iz gnezda. Da ne bi živalca žalostno poginila, «o Jo vzeli a seboj in starši 30 napravili poskus, da jo podtaknejo neki mački z roačicaml. Mačka je res malo živalco potrpežljivo sprejela In Jo doji. Kako bo s slogo pozneje, ko bo divjak dorasel, je pač treba počakati. Izdelovalec gosli Theodor Heberleln iz Mark-neukirchena (Vogtland) je ustvaril umetnino najmanjših gosli na svetu v 56 milimeterskl velikosti, popolni posnetek normalnih gosli. On je tudi naredil najmanjši godalni kvintet na svetu — v eni šestini normalnega obsega tri gosU, violo, bas, čelo, ki bi pristojale človeku velikosti 40 cm. Sedaj 77 letni gozdni delavec Moric Lauter-bach iz Crottendorfa (Obererzgeblrge) je po svoji nadarjenosti in samo po lastni vaji postal najboljši ponarejevalec rogovja v Nemčiji. On je mnogo jelenjega in srnakovega rogovja in druge trofeje umetniško izrezljal, med drugimi po Wilhelmu II. v Romlnten uplenjenega jelena s 44 Izrastki devetkrat. Iz vse države dobiva naročila. Aus aller Welt V Luf&u pri St. Gilgen na M'olfgangeee (Reichsgau Salzburg) so otvorili prvo porodnišnico NSV Reichsgaua Salzburg. V domu, ki leži v čudovito lepi pokrajini, bo lahko sprejetih 30 mater iz zračnoogroženih krajev in iz Gaua Salzburg In sicer šest tednov pred porodom 1" tednov po njem. Zatemnitev na Gorenjuke m. —. ^'и4по je odrejeno, ila ne mora na Oorenj«U»«ni '-^teinnjpVKtl v času od 21. do 27. niuja od 23. 4. ure. Landesbauernftthrer na Gorenjskem LandesbauernfUhrer Huber se je te dni mudil na Gorenjskem. Za zaključnim slavjem kmetijske gospodinjske lole, ki ae nahaja v poslopju bodočega učnega in preiskovalnega zavoda za mlekarstvo v Kralnburgu, so bili skupni razgovori z gorenjskimi Kreisbauern-fiihrerji. Pri tem so se obravnavala in pojasnila sedaj najbolj važna vprašanja prehranjevalnega gospodarstva. Vse bi bile rade kmetice Landfrauenschule (žeska kmetijska šola) v Kralnburgu je 15. maja končala zimski tečaj. V prisotnosti Kreislelterja in Landesbauem-fUhrerja z njegovimi sodelavci so dekleta uprizorila dostojno svečano uro. Iz prednašanj in izpovedanj učenk je govorila zvestoba, ki jo hočejo ohraniti grudi, ker stem najbolje slu-žljo nemškemu narodu. Voditeljica šole gospa Tripp je spregovorila preerčne besede dekletom in se zahvalila stranki In Reichsn&hrgtandu za pomoč pri obnovi šole. Krelslelter dr. Pflegerl se je zahvalil bodočim kmeticam za junaško držo na tem predstražnem položaju In je pokazal na ogromne uspehe v prehranjevalnem gospodarstvu, ki so v velikem delu nastali po zaslugi kmečkih žen in deklet. Učenke ženske kmetijske šole eo zato poklicane, da okrepijo med narodom spoštovanje do kmetstva. Pesmi in reki deklet so okvirlll dojmljivo slavje. Mlade kmetice, ki se sedaj spet vračajo v domače vasi, bodo ponesle duha šole in tukaj nabrane močl V doline, da bi taro kot nacionalaociallstlCne kmetice izpolnile svojo nalogo. opozorilo rejcem maliti živali OkoliOani se ponovno oglašajo s prošnjo, da priobCimo sledeče opozorilo: Otroci Iz meeta, pa tudi odrasli, posebno v zgodnjih jutranjih ali večernih urah kradejo po njivah In travnikih za svoje zajce mlado travo in deteljo. Ker se na ta način uničuje rast travnatih rastlin, ker «0 požetl celi kolobarji, tudi v sredini travnikov, opozarjamo okoliški kmetje vsakogar, ki bo odslej naprej zaloten na tuji zemlji pri takem opravilu, na poeledice, ki bodo sledile po pristojnih oblastih. Upravna oblast naj skrbi, da ne bodo redili malih živali taki ljudje, ki nimajo nič svojega in leto za letom kradejo po njivah Spomin na dan Aljaževe smrti Dne -i. niaja erao se opominjali simti tri. glavskega župnika Jakoba Aljala. Rodil se je leta 18i5. v Zavrhu pri Flodnigu, umrl 4. maja 1927. leta'v Lengenfeldu. Kot vnet planinec je ob vsaki priložnosti obiskal gore. ki jih je vzljubil, in Triglav je bil res njegov dom: Tri. glavekl stolp, Stanlčeva koča. Koča na Kredarici, Aljaževa koča in dom v Vratih so njegovo delo. Bil je strokovni planinski svetovalec ne samo številnim gorenjskim planincem, temveč je štel v svoj prijateljski krog tudi plSnince svetovnega slovesa. Dr. Julius Kugy, mecen Julijcev, je spadal v ta krog, in Baum-bach, pesnik Zlatoroga, je bil v počitnicah njegov stalen gost. Kaj je pomenil Aljaž kot skla. datelj in poepeSevatelj petja za gorenjsko stran, je tako splošno gnano. Slava njegovemu spominu. Iz naSe listnice Iz kroga naših čitateljev Od posebne strani smo dobili na raz« polago sledeče pismo neke ujete baodltl« nje njenim staršem: Preljuba moja mati, oče In sestra! Po tolikšnem času Vam lahko prvič pišem, toda ne veselite se, morda Vaša hčerka ne bo živela več dolgo. Prosim oprostite ml, da je z menoj prišlo tako daleč. Saj niti ne veste, kje sem. Sla sem k baadl' tom, kjer aem bila tri tedne. Danem so m# ujeli belogardisti In sedaj se nahajam v ro' kah Nemcev. Jutri pridem v Laak h gestapo. Preljubi ml, morda lahko VI kaj napravite, da Vas bom še enkrat videla. Z Anko nisem bila skupaj. Ne vem, kje ]# ona. Odkar sem odšla od Vas, nI minil niti en dan, da ne bi bila mislila na Vas. Meni je bilo vedno bolj dolgočasno, toda vse je bilo že prepozno. Le eno željo sem Imela, da bi Vas še enkrat videla. Sam Bog ve, ali se bo to še kedaj zgodilo, da bi bili jaz in Vi tako srečni In bi še enkrat mogli živeti skupaj. Povem Vam pa, da nisem bila slaba, odkar sem odšla. To veste, ko sem bila Se dorna, in tako sem ostala dalje In bom ostala, dokler bom živela. Vprašali me boste tudi, zakaj sem prav za prav šla k banditom. To pa je prišlo tako: Ko sem po sobotah prihajala domov, sem bila vedno poprej v Marburgu in tam mi je neka prijateljica dala razne knjige, ki sem jih vedno brala. Nekoč sem jI tudi dala RM 10.— za to. Tu sem naenkrat dobila vest, da morava Anka in jaz zbežatl. Najprej sva Jo obe samo neumno gledale, In nato nama je prijateljica rekla, da moramo ona m mldve vstran zaradi tega ker so v Marburgu zaprli veliko mladih deklet in fantov, ki so vedeli, da smo me brale te knjige, in kaj hočemo sedaj, če ne od-Idemo, bomo gotovo zaprte, pa je bolje da živimo na svobodi. Tu si je domislila, da bi šle k partizanom. Tako je prišlo do vsega tega. Med tem sem bila že doma in lahko si mislite, kako mi je bilo pri srcu, ko sem gledala vas moji preljubi, in nisem vedela, ali Vse bona še enkrat videla ali ne. Danes je meje žlvlje« nje že viselo na niti, ko se krogle frčale okrof moje, glave. Ali je sedaj gotovo, da bom osta. la živa, ne vem, sedaj je moje življenje odvisne od drugih. Kaj dela moja ljuba mati, je 11 zdrava^ in oče? Ali še hodijo moje male sestrice v šolo? Ne smem si predstavljati, kakšna žalost je sedaj v naši hiši, in kdo Je vse to storil? Tista, ki Vas je največ stala in za katero ste vse dali. MisIIU ste si, da boste kedaj še kaj imeli od mene, ampak sedaj? Tudi na to ne morete več računati. Sedaj bo moje mlado življenje, kar se do sedaj ni zgodilo, ginevalo, se. daj je vse izgubljeno, tudi moje lepe sanje. Da, vedno se ml je predobro godilo, to bom šele sedaj spoznala. Morda ee bomo videli po. preje kakor sicer, morda pa tudi nikoli- Ke, to pač ne sme biti, da ae ne bi nikoli ve6 vi. deli. Ljubi oče, stori vse. kar адогев, da pridem domov. AU piše Se stric I« Ogrske? In teta? "P bodo tudi debelo gledali, če bodo dobili »poro« čilo glede mene. Pozdravljam vse tri najlepše. Ne morem več pisati, zato Vae prosim, oprostite pisavi In vsebini. Prav prisrčne pozdrave In poljube Vam po-eilja Vaša nesrečna hčerka Dragica. Pozdrave vsem mojim prijateljicam Jn prijateljem, zlasti RezikI v Marburgu- Vesli i/ Ljubllane in oiioiico »lo6iiit komuiitiitičnih bumlltov. 'Slovenec« poroča: Banditl v bojih nalašč streljajo pod noge, da se potem znesejo nad ubogimi ranjentei. Tako so zverinsko mučili J, Grego-riča iz Nadleska, ki je v zgodnjem jutru 22. aprila umrl mučeniške smrti. Zareg mučeni-*4 '^ajti krvoločnim banditom se je s po-^ Al in potuhnjenih terencev . do- mačinov poarečllo zavratno napasti hrabre borce. Ki aa nleo ustrašili boja. Zverinatva, ki so ga izvrtili tolovaji nad ranjenci, nI mogoče popisati- Kakor se je dognalo, tolovaji nalašč streljajo ljudi v noge, da nad ubogimi ranjenci potem zadoste svojim sadističnim nagonom. Ugotovljeno Je bilo, дц go ranjencem lo. inlll roke, izgrebli o^ rexall nosove, z noži PcsluknJalI telo itu. Prav tako kot Gregorlča «0 mučili tudi Grebenca Lojzeta iz Cerknice, % »o mu zlomili roko, odrezali uho In izvrtali Oko. Taka zverlnstva so vrSlie tudi ženske. ® Iveri v človeški podobi so pogazile vsako loveško čast, — Zato nečloveškim in komuni-*tlenim banditom v OF, posebno pa terencem, neizprosen boj do popolnega Iztrebljenja! Komunistični pomagač In kai>ltallst usnjar **vrlč ujet. Ko 80 domobranci aaaedli Sit. Vid PH Stični, je mnogo terencev umaknilo v hribe. Nekateri, ki nimajo čiste veatl, pa ao se skrili na, svojih domovih. Domobranci so jih ^hall poiskati tudi v njihovih skrivališčih. Do-Mil so Bojca Karla, sedlarja Bržena In kovača •4li'«mpfij\. Nekateri so skušali uiti roki pra~ ■vice, pa so,bili ustreljeni. Druge so domobranci e. maja pripeljali v Ljubljano. Med ujetimi po-inagači komunizma je tudi velika riba,' aa k a« tero bi se marsikdo začudil kako je »ogi* JUtl T to druflčlno: to Je kapitalist ua^ar in tovarnar LavrlC li et Vida pri Stični. V vseh čailh že Od ročetka komunističnega bandlto-vanja Je bil Lavflč velik podpornik OF. Sprva Je bila njegova podpora predvsem v velikih denarnih vsotah Pa ni bilo samo to, ampak udi vse delo njegove tovarne In vse njegove pnelovne «vwM mo mi, y alugbl komunimma. *Moga umnja jm obratovanje v uanjarzd Je МИ vcUno na razpolago za komunletifine potrebe. Komunistične davke, ki eo Jih bandlti izellili od obubožanega ljudstva s svojimi boni, je Lavrič po svojih »poelovnlh zvezah« kot evoj lanten denar pošiljal v Ljubljano, Pojava kapi-talista LavriOa v komunističnih tolpah ni v zgodovini mednarodnega komunizma nič novega, V dolgih desetletjih organiziranja revolucij po vsem Bvetu si je mednarodni komunizem ustvaril že nekako kopito, po katerem organizira vgako komunistično revolucijo In po katerem je organiziral tudi komunistično revolucijo na Slovenikem. K temu kopitu spadajo tudi zagrenjeni In odsluženi politični stre-muhi, kot jih je nabrala tudi pri nas OP. K temu kopitu pa spada vsaj nekaj odpadlih du-hovnikov, kot Bi jih je nabral komunizem v Rusiji, Španiji in tudi pri nas, in prav tako spada k temu kopitu za revolucijo tudi nekaj kratkovidnih kapltallitov, ki ■ evojo lastno nespametjo mami sebi kopljejo grob- Za narod sicer ne bi bilo nobeno škode, če el te vrste ljudje skopljejo še tako globoke grobove, škoda je samo v,tem, da s svojo nespametjo kopljejo grob tudi nedolžnemu ljudstvu. Se ena vieoka glMva »slovenskega osvobodilnega gibanja* ujetft. Grosupeljski domobranci so pri Stltal lajeli snanega komunista Italijana Venturlnlja Angela. Kakor toveruar Lavrlč, je tudi Venturini vzorec kratkovidnega kapitalista v komunlstičnllh tolpah le da je Venturinl pri banditovanju tudi osebno sodeloval. Venturlnl je bil lesni trgovec v Straši pri Toplicah, kjer je Imel zaposlenih do ICO delavcev. Mesaoa maja 194-2. je vsem 'delavcem odpovedal plačo in jih silil, naj gredo v gozdove. Sam je ostal še nekaj tednov doma In kot Italijan ikrbel ra zve#* met*, eavojcl in konnmistl. Od Junija IMa. dalje je bil delno v hribih, delno . doma, kakor se mu je pač poljubilo. V hribih j# Imel najraelUSnejše funkcije, nazadnje je bil komandant v okolici ^Novega mesta- Njemu eo bili podrejeni cel6 španski revolucionarji, med njimi »Tone Span« in »Nose Jože« Iz Dobrepolj. Drug za drugim padajo zločlneki tipi, ki so prinesli v našo de-i*le toliko gorja. Na delelo pa ee obenem i doBMbruMt w*6a mir Ж veeeljm. Kaphtmba preaiožunja komunistov. Uradni Ust šefa provincialne uprave objavlja zaplembo premoženja upornikov Franca Volkarja, jneearja in poeeetnlka. In Mirka Jančigaja, drogerlata, obeh Us Ljubljane. Nadalje je bila odrejena zaplemba premoženja upornikov Janeza in Marija Janežlč, posestnika in Žagarja, Alberta Franka, mehanika, Franza Ančlka, dr. Kaca Rudolfa, zdravnika, Kisla Franca, kleparja, in njegove žene Kiiel Kristine, gospodinje, vseh iz Ljubljane. Tat\ine_ oderuštvo in tlhotapetva. — Pred »enatom okrožnega sodišča v Ljubljani so se morali radi trgovine na črni borzi, prekoračenja cen In vloma zagovarjati 42 letni mesar Iz Dobrunj Josef Paternoster, 45 letni delavec Anton žbontar In 42 letni maetni nameščenec Ludvik Buinik. Burnik In ^bontar eta vlomila v skladišče državne gozdarske direkcije In tam ukradla 600 kg slanine. Slanino sta prodala mesarju Paternostru, ki jo je prodajal dalje po oderuških cenah. Cbontar je bil kaznovan z 11 meseci strogega lapora in 1000 L) denarne globe, Burnik z 9 niieseci strogega iftpora in 500 L denarne globe In Paternoster ■ e meseci strogega zapora in 1900 L denarne globe. — V mesecu aprilu je bilo radi nedovoljene trgovine po policiji kaanovanlh zaradi tihotapstva 113 oeeb in sicer aa denarne globe t »kupnem sneeku 167.000 L. Najvišje cene iUvU — Po odredbi šefa pokrajinske uprave so bili od t. maja odrejene nove najvišje cene is sicer ao v splošnem v veljavi lanskoletne cene za ta letni če«. Tako stane po kg: kislo zelje 4.30 L, kisla repa 4,20 L, rdeča pesa 4 L, navadna pesa 4 L, čebula 4 L, čeeen 4 L, rabarbara 6 L, petep-šllj * L, trm redkev $ L, redkvioa 10 L, ipi-naiča 10 L. Omejiteiv uporab« Upmva ljubljitudu plinarne je |ж tehničnih razh^v omejila oddajo plina za poldrugi mesec In sicer na dnevni čas od e.SO do 7,S0, od 9.30 do 12.30 in od 1^,30 do 20.80 ure. Uporaba kopalnih peči na plin je za dobo dveh mesecev popolnoma prepovedana. Protnodja. Na ljubljanski UBlversl je bil Im-•enlr Лоахла Toala, aeUteot м rlEtrotehmik nem zavodu tehnične fakultete, promovlran za doktorja tehničnih ved. Delavsko gibanje. Po poslovnem poročilu de-laveke zveze je bilo v ljubljanski pokrajini v januarju 1943 zaposlenih okroglo 24.000 delavcev in nameščencev, in se je to število radi sezonskih delavcev v poletnih mesecih povečalo na 27.Q00, ali v januarju 1944. nazadovalo na 23-000. Dogodki po 8. septembru so posebno vplivali na lesno stroko, ki se je število zaposlenih delavcev od 20&7 v mesecu juliju znižalo na 855 v januarju 1944. O gibanju mezd, nI posebnih razlik nasproti lanskemu letu. Dejanske mezde so se v posameznih stro, kah povečale različno, tako da medsebojno večkrat niso bile v skladu. Obdelovanje zemlje. Radi ugodnega pomladanskega vremena, je bila zemlja v območju mestne, občine ljubljanske povsod pravočasno obdelana. Po statistiki je v občinskem območju I860 ha polja- Po eplošni cenitvi je bilo letošnjo pomlad zasajeno z zgodnjim in posnlm krompirjem 650 ha, i turščico 130 ha, 2 rU' ličnim drugim žitom 300 ha. Skrlvači se prijavljajo domobrancem. Domobrancem, ki preganjajo komunistična krdela po Dolenjskem, se povsod prijavljajo številni skrlvačl, deloma taki, ki ao ušli iz tolovajskih edlnlo In se potem mkrlvall, deloma pa talci, ki so se sploh anali odtegniti komunistični »mo< blllizacljl«. Najbolj se je postavila neka krneč* ka rodbina iz novomeškega področja. la t* družine ae je prijavilo k domobrancem kar osem bratov, ki so vsi posegli po orožju, da pomagajo k čim hitrejšemu Iztrebljenju komunizma. Ujete komunlstičiM kurirja. Na Rakeku j# domobrioaka atraia prijela komuniatično ku* rirko Robo Kranjc. Hotela Je neati komuni« atom v Dolenji vaai vohunaka aporočlla- Tudi v Klri pri tt. Jerneju na Dolenjskem je domobranska patrulja zalotila komunističnega kurirja, znanega terenca Kršeta iz Vrhpolja. Skušal je potem pobegniti, a je bil na begu ustreljen. Ženake, ki so skušale tihotapiti pošto komunistom, ao prijeli tudi na bloku v Novem naeatu. stran в. — SteT. 40. K A R A W A X K K N eOTK Sreda, 24. maja 1944. AMTLICHE BEKA^!VTM4CH1]1¥GE1^ Bekanntmadiung ttber MelduiiK von Zelten циј Zeltulanvn I Horrn Roichswii-tschHftsmiiiisters Nr. В9/44 Vu 1 .i^Srz 1W44 fordere ich unter Ilimvpis auf § 15, Abs. 1, Aifft-r n, des ReichsIeistujiKssresetze« die Besitzfr von /piten und/oltnlanen inif, iniiprhalb einer Frist von 2 Woohen nach v eroffonrlich unc dioser Bekanntinacliunc die Bestamie ilirei; Aelte una Zeltnlanen dem zustandisren Wirtecliaftsamt zu meiden. 2?® ^'.'.'1'luiiir hat folirende Anjrabpn zu entlialten: „ Eiypntiimer iind di-rzeiticer Beniilzer; 2. Stuekzalil und GriiBe: <]* ^PrzpitiKcr Stand- oder Lazerort: 4. Erhaltuntsstand; g, derzpitiKP VerwendnnK: tf' GroQzelton Umfanc dee fUr den Transport erforderlichen f racntraumpe. Aueirenonimon Kind: a) die bei d en Hei-stellprn und Handlern vorhajidenen ZeH«. Diese unterliesen der Bpwirtscha.ftune; n) die ira Eit-onfum der \yphrmacht.. der Waffen-W, de? Reich«-arbeitsdienetes. der Polizei. der Partei sowie ihrer Gliederim-геп und anffeeclilos^senen Verhande. der Rpichshahn. der Keicnsr)ost, der Organisation Todt und des Deutschen Rolen Areuzes stelienden Zelte und Ze.ltplanen: fiiizeliie Zeltplanen, die fiir rein private Zwecke (Sport, Wandern) benutzt worden: a) Zeltplanen, die mit Baulichkeiten feet verbunden eind (Mar-kiesen usw.); ») Wacenplanen ujid Waczonplanen. die zewerblich benutzt werden. Zuw-ic^rhandluneen eecen diesp Anordnnnc warden entspre-cnena 8 34 des Reichsleistunjrsjtesetzes eeahndet. 8 a I z b u r K. den 3. Mai 1944 ^ , . TJfr Reiohsstatthaltpf in SalzburK. LaniipswirtRchaftsamt fiir den AYohrwirlscliaftshezirk XVIII. _ DBR REICHSSTATTHALTKR IN KSRNTEN. Der Chef der Zivilverwaltiinie in den besetzten Gcbieten Karnlens .und Krains. ^I%-34-a-19^^KKlaconfurt den 15. Mai 1944. 1 - 9.90 — 14.20 - 11.80 — j« 100 ke oO кг jp 3 kc je 1 kp KM in.on 9.20 10.W) 9.S0 12.00 11.20 12.B0 11.80 . R>r .i.nn 4.m .-,.30 4.9П K .(Ml Л.НП К.:Ш .i.!!(l . KM 0..>S n.34 n.BI (1.3- n.OS 0.64 0.71 П.К7 . RM 0.12 0.11 0.125 0.113 0.11 0.13 0.115 0.135 Die oiiter I eenannten H«oh4t[irftee itelten tflr foleetiite Oe-meinden- Klajreiifurt. Viktriuii. Kcutupeniorf, Port-i!rc-Rreutn. GmfinH and Radenthtin dflrfen den Kleinverteilerabirabe-prej^n filr Mengen ron 50 kir und mehr die zusatJiliohen Kosten des GroBv^teiler« fUr die Zufuhr mit Lastkraftwasren ah nafhst-Eelegener Bahnstatinn anzehangt werden Die miter 11 eenannten Hrtchstpreise zelten аш flachen Lande nnq Ш Gcmeinden, deren Versnrifune unmittelbar dnroh die Er-tencer sipherze.stellt ist. also in alien чп'рг I nicht eenannten Črten Bei Binkauf dnrch den Kleinverleiler niimittclhar hpim Er-leueer. soweit nach den Bewirtse.haftnnSr'vorsnhrirten julassii. i»1 dem Вггеиеег zu Teretlten 1 yhel SeibstabholuHB votn Hof de* Erzeaeers der Вгтеигегрге1» frei Verladestation 2. hei Lieferune des Brzeueers frei Haus oder Lager dea Klein. Terteilero der Brzeugerfestpreie, frei Verladentelle zuzOelich RM -.40 ie 100 ke. Filr die unmittelbare Belieferune ilea Verbraucbera dnrcb den Erzeiieer gilt tolgendee: 1 Bei Abholung durcli den Verb rancher beim Erzeueer ist der FestnreL? frei V^riadeetelle zuzilglicb RM —.40 ie 100 kg ru bezahlen; 2 bei Belieferune frei Keller oder frei Wohnune des Verbran-oners durch den Rrzeucer sowie im Brtlichen Marktverkebr darf der fOr die ieweilige Meng? im betreffenden Preiagebiet ziilas-Alge .Abgabeoreis des Kleinvprteileni an den Verbrsncher nirht (Ibersphrittep werden Bei Belieferiina von Gronverbraucbern durcb Erzeueer. soweit 1|р.че nach den Weisiineen des Landegernahrungesintes KSrnten. Abteilung A zulNasie ist gilt folgendee: al bei Selb.^tabbolune belm Brz#ager durcb den QroBverbfaitther ist der Brzeugerfestoreis abzflglicb eines Betraees *on RM 0.30 ie 100 kg bel Bntfernnngen bis 30 km, bzw bUohstens RM 0.50 ie 100 kg bei Bntfernnngen Uber 30 km zu bezahlen; b) bei Znstellung frei GroQverbrauober durcb den Bizenger darf der Brzeugerfeotorel« ziizflglicb RM 0.80 Ie 100 kg «ur Ab iwltong der Fracbtkosten berecbnet werden. Per Verteiler Ober den die Verrecbnung der Llefemng gebt. гпр_ AbiTPltHTiB »einer Soesen RM 0.20 Je 100 Ite bexechnen. n OroBverbranchern n 1eweil» Bei Beli^feninir to 'lerf hBchftene der 'pclmet werden QroBverbranchern ' nnrch den Verteiler mlBiwtee VertPiler«henbeorei» be- FUr die BMiefernne der Wehrmacht der Waffen-W. der kaeer-iHerten Polizpi des RAD und der Oemeinschaftslaeer Kelten die Rpstimmiinsen des Runderlasses Nr. RB/42 des Reichskoramissars filr die PreishHdung vom 12. September 1942 (11—108 ■14.597/42). Der Kleinhandpl hat Kartoffelsorten. die nioht ®am Proiee filr wBiS- und eplbfleischise verkanft werden (z B KBniesbertrer Blaublanke Juiiniere uew.>. deutlieh zu kennzelchnen Diirchfahrt von Reisezugen bei Fliegerangriffen auf Bahnhbfe. Zur Abwendung von Gefahren bei Fliej^raiigriffen »at J'.ahnhdfe kann es unter Umstanden zweckmaaalg: aein, Reise-ziige, die planmaBig halten soUen, ohne Halt durchfahren zu lateen. Die Reisenden werden gewarnt, bei Eintritt solcher Kalle in Verkennung der Sachlage zu versuchen, den fahren-den Zug zu verlassen oder ihn durch Betatigen der Notbremae 7,um Stillatand zu bringen. Dadurch wiirden sie nicht nur sich selbet, sondern aiich alle anderen Mitreisenden in hochste I^rbensgefahr bringen. Rfk hNhahndirektlon Villa* h. Der Reichsminister fiir RtistunglAbrediner(-innen), Buchhalter und Lohnbuchbalter (-innen), gc-lernte Kaufleute, Zahntechniker (-heifer), Aniernlinge fiir Zahn-echniker, Kochc, Schuhmadier, Kontoristinnen, Stenotypistinncn. Schneider(-innen), Buj;ler(-innen). Einsatz i.m Reich und den be- und Kriegsproduktion, Chef der Transporteinheiten Speer, Berlin NW 40, Alsenttrafte 4, Telefon: II 81, sudit: Kraftfahrer, Kraftfahraniernlinee, Fachkrafte der Autobranche allcr Art, Vulkaniseure, Stellmacher, ШаИ oftosi Službo dobi Statveni ali tkalski mojster in pripravljalec ali pomočnik se iščeta za tekstilno tovarno. Samostojne moči. Stanovanje se lahko preskrbi. Ponudbe na tekstilno tovarno Hribernik & Co. St. Veit/Sawe, Oberkrain. Г579-1 Ključavničarja za popravila in va-renja (tWi starejlSa moč) išče tekstilna tovarna. Samostojni delavec. Stanovanje se lahko preskrbi. Ponudbe na tekstilno tovarno Hribernik & Co. St. Veit'Sawe, Oberkrain. SS/S-i Sprejmem deklico od i6 let naprej, event, tudi starejšo žensko, za v pomoč v gospodinjstvu. — Ivana DousAan, Svitschach, HI, Kreuz, Oberkrain. 3103-1 Enega podkovača in štiri konjske hlapce za delo na velikem posestvu pri Wienu iščem. Ponudbe na K. B. Krainburg. 3286—i Prodam Proda se v Afilingu moški letni plašč za RM zoo in dobra moška žepna ura za RM 300. Dam tudi v zameno za harmoniko ali kolo. Naslov v K. B. Krbg. 3173—6 Prodam žrebe, 14 mesecev staro, lepo, za 800 Reichsmark. Poizve se na K. B. Krbg. 3171—6 Prodam vsakovrstne mreže za lase in kolesa. Ponudbe na K. B. Krbg. pod „Mreže". 3183—6 Kozla in kozo, bele švicarske pasme, brez rog, lahko dobi, ako pošlje takoj naslov pod šifro ,^Mlade koza" na ■ K. B. Krbg.. 3281—6 Proda se dobro ohranjen kovčeg-gramofon z 31 lepimi ploščami. Ogleda se Falkendorf 105 I., Krainburg. 3293—^ Prodam kobilo za RM i.Soo. — Alois Pretnar, Birkendorf št. 22, Oberkrain. 3266—6 Prodam lepo, 9 mesecev staro te-lico. Cena RM 300.—. Johann Graschitsdi, Krainburg, Am Hang 70-___ __' 1 leti starega konja prodam za i RM 3000.—. Jenko Antonija, l!- 1 piza 2, P Laak/Zai«-. 3243-6 Prodam radi opustitve več zajcev s hlevom .za RM : ;o. God-njavetz. Am Baumgarten 26, Krainburg. 3247-6 Kupim malo rabljeni gramofon s ploščami ali harmoniko. Ponudbe na K. B. Krbg. 3127—7 Prodam 4 mlade pujske, stare 7 tednov, po 36 RM. Naslov v K. B. Krainburg. 3254-6 Kupim Motorno kolo od 250 ccm naprej, novo ali dobro ohranjeno, v brezhibnem stanju, z dobrimi pnevmatikami kupim. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Motorno kolo". 3157—7 Kupim kolo, ТЛ nagrado dam otroški športni voziček. Naslov se poizve v K. B. Krainburg. __3277—7 Kupim moško kolo, že rabljeno, in zofo ali div.an. Josef Sdiibal, AlSling, Kofigasse г._3289—7 Dva zapravljivčka, nova ali dobro ' ohranjena, kupim. Ponudbe na K. Bote Krainburg. 3^^ (—7 Kupim moško obleko, velikost 175 cm, še v dobrem stanju. Ponudbe na K. B. Krainburg. 3^9^—7 Kupim rabljen štedilnik za postaviti. Ponudbe z navedbo cene poslati na Alesch Anton, Neudorf št. 2, p. Hoflein. 3294—7 Kupim novo ali staro kolo. Ponudbe na K. B. Krbg. 3263—7 Kupim žico za električni vod (za motor) 8 mm □, pocinkano, dolžine I joo m. Ponudbe na Josef Klinar, HI. Kreuz, 61, Afiling. _3197-7 Kupim gepelj, star, nepoškodovan, v dobrem stanju. Naslov v Ka-rawanken B. Krainburg. 3199-7 Menjam Menjam kuhinjsko opravo za dobro moško kolo. Naslov v K. B. Krainburg. _3^7)—i S МеЛјат Hohnerjevo harmoniko za kromatično ali klavirsko. Na-slov v K. B. Krbg._3274—15 Zamenjam dobro ohranjeno violino za flauto, vseeno katerega dura. Naslov v K. B. Krainburg. 3268—15 Menjam malenkostno rabljen elektromotor 5 ks z vso napeljavo, za mlado kobilo od 2—8 let. Razliko doplačam. Ponudbe na K. Bote Krainburg, 3265—15 Menjam plemenskega vola za kravo, dobro mlekarico. Gostitsdi, Obergammling 34, St. Veit'Sawe. ______3^4%2j Za dober fotoaparat s samopro-žilcem dam: dobro lovsko dvo-cevko (lo upravičericem), četrtin-sko violino, Bro&hausov lexikon 1908 (popoln); cen j. ponudbe na K. B. Krbg, pod štev. 3262—15. Menjam globok otroški voziček za damsko kolo. Layergasse 29, Krainiburg. 3259—15 Menjam globok otroški voziček za žensko kolo, cv. moško. Wart štev 341, Krainburg._3258—15 fsSem centrifugaTno črpaliza 100 m visočine, 60 1 na minuto, dam elektromotor ali dobro moško kolo. — Naslov pri K. B Krainburg. 3242-15 Fotoaparat 6X11, dober, zamenjam za dobre hlače, ali kratke irhaste. Peter Beg, Villach Vorm-bodest. 3. . 5514-'S Menjam moško kolo za dobrega ženskega, Bidowetz Anton, Kokri tz, Krainburg. 3256-15. Dopisi Želim si dopisovanja z naobraženo Gorenjko v starosti do 19 let, ki ima resni interes. Ponudbe po možnosti s sliko poslati na K. B. Krainburg pod „Več ljubezni''. 3279—20 ZAHVALA Vsem tistim, ki ste priskočili na pomoč ob smrti nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in svaka Josefa Buizek generatorskega kurjača, ga spremili na njegovi zadnji poti In ga obdarili z venci in cvetjem, najiskrenejša zahvala. Lahka mu bodi zemlja. Hart, Woe h. Feistritz v maju 1944. Žalujoča žena Agnei, Josef, Johann in Slavko sinovi, Mici in Fani sestre, Anton brat, Oskar *vpk In 4orotlstvO. Maj je prišel, ter ogrel dva srca rokodelsko naobraženih gospodov, daleč v tujini, in bi si rada dopisovala z dvema gospodičnama starima 18—26 let. V poletju svidenje. Dobra srca čudi dobri duši. Tajnost zajamčena. Cenjeni naslov s sliko poslati na K. B. -Klagen-furt pod „Roži Gorenjski". ____5589—20 Dopisovati želim z mlado in lepo gospodično, blagega srca in nepokvarjen« duše, ki ljubi roman-"iko^ in liriko. Resne gospodične, ki želijo dopisovati naj pošljejo dopise s sliko na K. B. Krbg. pod „Vaška lirika". 3278—20 Mladenič, osamljen v ljubezni, si želi spoznanja z gospodično v starosti od 17 do 19 let v svrho dopisovanja. Ponudbe s sliko imajo prednost in se diskretno vrnejo. Poslati na K. B. Krainburg pod „Ugodna prilika"._3280—20 Mlada dama v tujini si želi do-pisovita z inteligentnim gospodom v svrho poznanstva. Dopise poslati na K. B Ksainburg pod „Go-renjka" 3200-20. Ženit ve 21 letni mladenič, športnik, ver sele narave, želi spoznati dekle, preprosto in veselo, ki bi mi sledila na tej življenjski poti. Slika zaželena, ki se diskretno vrne. Dopise na K. B. Krainburg pod „Triglavs'ka ljubezen". 3182—21 Fant, 29 letni, osamljen, želi spoznati dekle, znaoajno ter plemenite duše, ki bi me spremljala na poti življenja. Slika zaželena, ki se v slučaju nesporazuma v«ne. Le resne ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod „Gorenjsko dekle". ___3269-21 35 let star, 162 cm, želi znanja z inteligentno in mično gospodično do 27 let v svrho bodočga skupnega življenja. Slika zaželena, katera se v slučaju vrne, pod šifro „Kje si sreča?" 3290—21 24 letni fant, izučen obrti, a je pri nezgodi zgubil sluh, bi se rad seznanil radi poznejše že nitve z lepo in skromno deklico, ki bi imela čuteče srce. Dekleta z resnim namenom in sliko naj pošljejo svoje ponudbe na K. B Krainburg pod „Čakam Tc!'' _ 3131—^' Prišla težko pričakovana jc pomlad, polna sladkega upa, da skoraj še enkrat najdem srce, ki bije zame? Zancsi se, od moje. strani Stroga tajnost. Dopise pod „Trpin iz Marburga javi se" na K. B. Krainburg. 5523-21 Mlad kmet, absolvent grmske kmetijske šole, želi spoznati mlado dekU, ne nad 15 let staro, najraje tudi absolventinjo, katera ima veselje do kmetijstva. Dopisi na Karawanken Bote Klagenfurt pod štev. 5551—21. Želim se spoznati z gospodično 25 let starosti, dobra gospodinja, resnega značaja. Sem obrtnik in posestnik. Ponudbe na K. Bote, Krainburg. 3246-21 Fant, zdrav in simpatičen, želi znanja z dekletom do 27 let. Dopise na K. Bote Krainburg pod značko „Sreča Te čaka, če srce Ti dam". 3249-21 Razočaran gospod, 33 let, hišni posestnik, želi znanja z gospodično ali gospo v ■ svrho poznejše ženitve. Le resne ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne, na K. B. Krainburg pod „Samostojna"' 3112-21 Osamljen gospod, 30 let star, visoke postave, želi znanstva s preprosto gospodično od 22 do 28 let. Ženitev ni izključena. Resn« ponudbe s sliko, ki se vrne, n$ K. B. Krainburg pod „Osamljen** 3191-21. Izgubljeno Izgubil sem Kenkarto z imenom Tratnik L., roj. 12. 8. 1914., ia-djno od Landrata Krainburg iS. IX. 1942, v brzovlaku Wien — Zagreb, dne 14. Maja zjutraj, ie-stopivši v Cilli. Najditelj se naproša, naj jo pošlje proti nagradi na Johann Demšar, Schlosser, Oberdorf iiber Laak/Zaier ali pa • na Gendarmerie Posten Oberdorf. 3241-22 Zgubila se je ura z verižico dn« 19 niaja zjutraj ob 9 uri od Savskega mostu do kolodvora. Sera revež in jo nujno potrebujem,'zato prosim poštenega najditelja, d« jo odda proti nagradi na K. B. Krainburg. 3284—2» Na postaji Afiling je bil vzet » prvega popoldanskega vlaka 13. t. m. v smeri Wodi. Feistritz— Villadi bel ženski gumi ran dežni plašž. Ker je oseiba znana, s# naproša, da proti nagradi odd«, na postaji Veldes-See, ako se hoče ogniti neljubim posledicam, _3297—2* Na poti od Primskcvvega most« do Adolf-Hitler trga v Kreinbur« gu se je dne 19. maja 1944. zgubil en uhan. Pošten najditelj na^ istega proti nagradi vrne ha naslov Hang 135, Krainburg. 3291—M Razno Iščem šiviljo n« dom za popravilo . starega perila. Hrana in stanom vanje v hiši. Ponudbe na K. B. Krainburg. 3260— OSRAM-lampen Lesel (len ,haraiv«nk№n в«!е"! ZAHVALA vsem, ki ste izkazali , svoje sočustvovanje ob naši ne?r-'(4 in žn'ostni izgubi Filipa Finsdigap Nadalje iskrena in prisrčna hvala vsem tistim, ki ste toliko žrtvovali in obdarili z venci in cvetjem našega ljubljenega sina, brata in strica, vsem, ki ste ga v tako lepem in številnem spremstvu spremili na zadnji poti v prerani grob. ® V' x' "иаја 1944. Globoko žalujoči itarši, bratja, »eitra m vsi Пк\п1{ anrnflntlrt Ingenieure, Masdiinenbudihaltcr wtzten Gebieten. Meldung auch (-innen), Adrema-Prager(-innen),iuber das »ustandige Arbeitwrnt. Ljubi Beg |a vial k labi tudi našo n&d vae dobro mame, babico, in prababico, iettre tar lato Tautsdhar Mario Ti, kateri edini si obračal kretnico tirov njenih potov več Ico 90 lat, mi jo peč spoznal in ji dal mesto, ki si ga pripravil onim, ki Te ljubijo. Ljubezen do naa j* bilo njeno življenja. P б 11 a n d, v maju 19*4. Varl ovl, Tautschar-feyl. Viam torodnikom in znancem naznanjamo, da na: je po dolgi bolezni la vedno zapustila naša mama Rebol Maria v atarosti 84 let, ter »a prav lepo zahvaljujem vsem, ki 10 Jo kropili in spremili »a zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so ji kaj dobrega storili čez leto namesto mene. Zahvala g. župniku, naj plača Vam Bog. Priporočamo Jo ▼ molitev in blag spomin. Wochelner Felstrlt*, у maj« 1944. Žalujoča hčerka in vii domači.