ZA SPREMEMBO: FOTOREPORTAŽA Z BARJA
»Gasilske« slike pa nimamo
Tudi s predstavitvijo drame Toneta Partljiča ČRNA OVCA (za koga naj še molim) je Ijubiteljski igralski kolektiv KPD Barje potrdil pravico, da vedno postavijo na barjanske odrske deske le tako delo, ki dolgo ostane v spominu gledalcev.
Po izbiri gledališke stvaritve za letoš-njo sezono so Barjani izbirali med dvema jubilejema: 40 letnico vstaje in 150 letni-co rojstva Frana Levstika. Ker so se od-ločili   predstaviti   občinstvu   v  zadnjih
dneh marca (28. 3)., so dali prednost prvemu.
Naj v tem uvodu zapišemo Ie to, da ni bilo gledalca, ki ne bi pohvalil iskrene igre mlajšega in starejšega igralskega ka-dra, bil presenečen nad domiselnim scen-skim razvojem dogajanja ter skupaj z igralci in igralkami, ki jih je dinamično vodila režiserka Tončka Melik, podoživ-Ijal preizkusnih dni slovenskega naroda. ----    •—. -         ----r    Stane Jesenovec
Tončke Melik (desno) nismo prosili za izjavo. S pronicljivim opazovanjem smo luščili njeno človeško, ustvarjalno, gledališko osebnost. Neizmerljiva je njena privlačnost, njena izrazna moč, s katero prelevi v Ijubitelja odrskih desk še tako zakrknjenega samotarja. Njeno občutljivost za sočloveka je bUo čutiti prav v tekoče zaigrani drami Toneta Partljiča. Nikomur ni klesala odrske osebnosti, pa je vseeno izvlekla iz igralk in igralcev pravi, bistri tivljenjski sok.                 , .,-.¦
Andreja Martinčič, Jelka Vidmar in Milena Snoj so doživele odrski krst. Veselile so se ga, kljub tremi, kijihje ohhajala predprvim odpiranjem odrske zavese. Potem pa so like aktivistke in partizanke Lize, aktivistke Julke in gostilničarke odigrale smelo, prephčljivo in z velikim občutkom za njim nedoživljeno obdobje.
»V naši krajevni skupnosti Ijubiteljska kultuma dejavnost doživlja vzpone in padce. Trenutno sozelo delavni pevci, igralci, recitatorji, nekoliko zatišja pa je pri (olklori.
K lemu nihanju sem delno prispeval tudi sam. Tokrat se pojavljam na barjanskem odru po dobrih dvajsetih letih. Vesel sem, daso z menoj tudi drugi člani družine, predvsem pa da strejši in mlajši bar-janskJ igralci ne bodo nikdar pozabili večerov, ki smo jih preživeli na vajah v našem domu. Dodal bi le to, da bi bilo čas, da Ljubljana spet pridobi izposojevaJ-nico, v kateri bi bilo mogoče dobiti skoraj vse za predstave Ijubiteljskih skupin,* je pridal Jemej Slrle.
Luč in scena Tomaia in Jerneja Strleta sta pripomogli, da je kljub štirinajstim prizorom teklo dogajanje na odm sprošieno, hitro, uteče-no in tudi zato gledalci niso varčevali s ploska-njem. Tudi posamezni monologi so bili deležni tega »plačila«. Precejšen delež je k temupridala verjetno tudi šepetalka Nada Prinčič.
»Mislim, da smo imeli srečno roko pri izbiri letošnjega dramskega dela. Tone Partljič svoj-sko razvija v »Čmi ovci« razmerja do izdaj-stva, zmage pravice, volje do življenja in svo-bode. Vloga ilegalca Ludvika je bila zelo za-htevna, večplastna v osebnem ravnanju in ra-zmerjih do okolja. Ludvik se je moralprilaga-jati gestapovcem, partizanom, iskal paje tudi svojo pot. Po naravi je bil strahopeten,« je pridal oceno svojega deleža k predstavi Jože Hruševar.