-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo»lav Federation, S. P.--t.laniio Ju«onlovuii»k.f Socialistične Zveze
- - GLASII o -PROSTETNE MATICE J. S. Z.
JT._ NO. 1576.	ILL., 24. NOVEMBRA (Novmb.r 24), 1937.
ftibliahed w..« kly »t 2K0I S. Uwn.iale Ave. LETO—VOL. XXXII.
KONGRES
razdor med rooseveltom in demokratično večino v zbornici čezdalje večji
Bogataški sloji, ki so bili rešeni v krizi z državno podporo, zdaj proti rešitelju
Plakanje kongresnikov nad mizerijo velebiznisa. Zametavanje brezposelnih. Krivice kapitalizma
Ko je »predsednik Roosevelt kampanji tako vztrajno pridu-sklical prošli teden kongres k šali. da so za "nevv deal". Zni- : izrednemu zasedanju, je po- ža naj se podpora brezposel-slancem poudaril, da se mudi nim in preneha z javnimi deli. sprejeti zakon za določitev ma- Družinam brezposelnih se ; ksimalnega delaunika in mini- naj torej da kakih $20 namesto malne mezde, kajti milijone $50 na mesec, in to le takim, delavcev je toliko izrabljanih ki ne bi mogle nikjer drugje
BOJU ZA PRIVATNE INTERESE
SELITEV ZLATA SEM IN TJA
Spletke fašizmu v Evropi in drugod po svetu čezdalje večja nevarnost
Zarota za strmoglavljenje francoske ljudske vlade. — Italija in Nemčija v stiski za denar a imata ga dovolj za intrige v tujih deželah
Strup fašističnih zarot in vlada ljudske fronte trn \ peti. sc zanašajo, da tudi ako so ge-spVtk e nevarno razliva celo "Cagoula d kgibanje proti nerali zapleteni v načrte za \ tako demokratični državi kot francoski demokraciji in rtpu- put, jim vojaštvo ne bo sledilo ie Francija. Vlada ljudske bliki je nastalo čim je prišel na v boj proti delavstvu, fronte ima za sabo veliko ve- krmilo >ociali4 Leon Blum. fino prebivalstva. Zadnje vo- Kapitalistična reakcija v Fran-litvv so to znova dokazale. V ciji se ga je ustrašila in poma-pailamentu ji je bila pred ne- gala pri organiziranju priprav kaj dnevi izrečena zaupnica z za nasilno strmoglavljenje večjo večino kot običajno, a če- ljudske vlade, nirr ji je bil dan mandat, da Odkritje te zarote je fran-naj zatre novo odkrito fašisti- coskemu delavstvu v opozorilo, fino zaroto ko hitro in čimbolj- da <e bo moralo prej alf slej se more.	j boriti za obvarovanje demo-
Odkritje r.riprav za fašisti- kracije v Franciji morda prav
in tako nizko plačanih, da ao
dobiti ipomoči.
a reguliranje poljske gače in "Proletarec" je navdu-!bi,° n*davno p°,I,no ■•»j v francoske banke. z:«to im« čudne muhe in ciji povsem tajno, in da ima	zvestobo vojaških poveljnikov,	stem predsednik Vargas.
iie s stališča orotekci- šenim slovenskim demokratom tudi n\j,boljii n*i den.mo merilo. Kajti I med reakcijo mogočne zavez-	Ampak francoski generali so	Aziji je predstavnica faši
lje S siaiisca proieaci- ■ senim SIOVenSKim aernosraioni lapopadli ,0f gospodarit aakoni niso odvisni jgoli od ko bčine »lata, •». , i> • , • • . . t	ril.. i. :.,.„„ • L• c» Ir /. »• i ; i •	, 1 , • . . . , .
trmarje Jn za koristi po zadnji demokratski zmagi .»V* posebno od mVmih. pHi.teij.kih odnosa^ "ed d.ielami, od Fro.|nik(> P^Uts, oziroma člani taj-	reakcionarni kakor so bil, ge-	Japonska. Ljudstva čaka t
mtnv V«mpn Rnn«P. vatrntnvil Hn io nnvi /lomnlcrut. dukc.je, mednarodno trgovine in p« od gospodarstva v posam« . »ih dc*el«h. ' fašistične S.'kte imenuje-	lh,ai Oima<b- >J»ai.Ske repll-	■ ,lko borbe 111 ZrtCV, prt
potrebni vladne zaščite. Enako potrebno je sprejeti čimprej zakon za produkcije je za farmarje
konsumentov. Namen te Roose- j zagotovil, da je novi demokrat veltove predloge je stabilizira-,ski kongres še veliko bolj reak-nje ameriškega poljedelstva. cionaren kakor prejšnji in tudi To sta dva glavna in nujna bolj kakor je bil Hoovrov. Kaj zakonska osnutka, katera je naj se od poslancev kapitali-zvezna administracija predlo- stične stranke pričakuje družila prošli teden kongresu. gega kakor da služijo svojemu
razredu. Zato so za večanje
■ni puč je bilo za Francijo in tako kakor se bori delavstvo \
Zedinjene driave. Anglija in Francija imajo največ zlat*, ali skorod i | ostal i SV0t Velika seilZacija Iz Špailiji. Te nevarnosti Se bo Og-vsoga kar ga j. na svetu. Francoskega je ilo vsled panike pred par meseci	ob]aMi j(> razvidno/ da Iniloje. ako bo vlada dOVOlj bu-
Tudi na Poljskem,- kjer je na krmilu že zdaj nekake vrste fašističen režim, so odkrili nedavno zarote za puč. Par sto polj k i h politikov so zarotniki zaznamovali za smrt. Zarota je bila pravočasno odkrita. Prizadeti so vodje tekmujoče fašistične struje,.. ki zahtevajo, da ^postane Poljska popolnoma "avtoritativna" država, kakor *ta Italija in Nemčija.
Služabniki kapitalističnih in- in tudi io prej veliko na beg v Ameriko, a so ei gm francoski hogataii za* r	,
teresov ne morejo govoriti dru- poi»«oma vračati v Pari*. v sodih zgoraj ga je sa $ 10,250,000, ki j«'deluje zarotniška kasta v Fran- ,,na
in
jo "Cagoulards". Sličijo ame-;^'^'-
riškemu KKK, v pripravah za -----~
upor pa zarotnikom med čast-
V Braziliji poskuša izpopol-■e si more zasigurati niti svoj režim v fašistični si-
V
fašizma torej predno
Demokratični elementi se otresejo fašistične more.
Prvi »o interesi korporacij
NESOGLASJA MED DELAVSKIMI
STRUJAMI V ŠPANIJI
bogastev onim, ki so že bogati.
Demokratska večina pa je že;in za večanje revščine onim, ki na prvi seji pokazala, da se ji ^ £e z<jaj revni.
nič ne mudi in da Rooseveltove predloge lahko čakajo, kajti najprvo je treba pomagati bu-
RooseveJt dostikrat poražen
KONFERENCA J.S.Z. IN „,kll......._„,ki,.......
PROSVETNE MATICE FS-ti".......
__________Francosko demokratično |nH	_______
„ XI ,	_„ . . T%	nost je še posebno osupnilo od-
I roslo nedeljo 21. novem- izvoljena Kristina Podjavor- kritje vo]ik,;h atrtnjrvorožja in (,1> izbruhu civilne *ojne v fašizmu. Sedanji premier je so-bra se je v \\ aukeganu vr- šek. Prihodnja konferenca bo j municije ki so ga "ca^ulardi" Španiji so bili najjačji element' cialist Negrin in minester šila konferenca klubov JSZ in 1. maja 1938 v Mihvaukeeju. utihotapili v svoja sk^dišča. v "hrambi rt publike socfalhti, obrambe pa -voditelj zmernih
inih demokratičnih Indalecio Prieto, ki
n društev Prosvetne matice za ki bo ob enem zvezana z velik > N'a mnogih strategičnih Jnestih v Kataloniji pn -indikalini ali ali takozv; V volilni kampanji so vsi smerni Illinois in Wiaconsin. proslavo mednarodnega delav- ,)lizil mj„jstrstPv v PnriCo vn- anarhisti. Komunistična stran- socialistov
je znova v krizi.	| svojo pra»\x> barvo. Mi se temu j ter drug-ih organizacij in a n- svetile matice v Milwaukeeju. koliko takih utrdb in zalog *pan>ka republika od svojet- trockisti v Kataloniji, in tudi
Torej je treba korporacije i nismo čudili, kot se ni noben i tfleški odsek kluba št. 1 JSZ. Popoldne se je vršila prired- m li ti ioi io je v raznih krajih sk(' Ru^je. Komunisti so nam- Caballerovi socialisti. Vse de-razbremeniti davkov, oziroma socialist, ampak milijone volil-i Predsedoval je Filip Godina. v zgornji dvorani, zvečer Francije, oblast še ne ve. a po rt>1'	pomoč pridno izrab- lavske struje priznavajo, da
jim jih olajšati toliko, da se bo cev se vendarle čudi. Dali so zapisnik pa je vodil Joe Vid- Pa zabava v spodnjih prosto- dosedai odkritih sklona, d.i iih Uali za svojo agitacijo.	morajo biti v vojni s fašizmom
kolesje veleobratov spet zavr- "nevv dealu" mandat
čino kot je ni prejela na administracija
t-	veri, da bo zanje	Hi	^^HH
Ii služabniki privatnih inte- a mesto teRft Je na pragu nova 1 ga zborovanja. Dalje so bilal"Jakob Ruda"; sodelovali so
fmov vedo, da ako bi bile kor- kriza Krivi ipa so jo "vladni na dnemem redu poročila, kot ® ■ J .............I	h^oi^-I w i i	i
poracije res toliko obdavčene. potr"Aki za ____i—.....-slisu	liči ki ^ r^m /M^li	<I;1! ustniki in tuje države . On Je bil premier do proalega
ne bi mogle izkazovati dobi- ^ brezpoflelni
telo s polno paro.
Od kje so dobički?
leti, bankirji, rojalisti, arma- stičnih unij je Largo Caballcro.
sov!
Krivi :pa so jo "vladni n« dnevnem redu poročila, kot tudi waukeKa..ski Kde<M soko- '	"7 J"'J"'"S	" "
,ški za brezposelne" torej jih je bila določila eksekutiva Mi. ki so nam zapeli Interna-	tu"' .''rŽ;lW. '	(>l 'e bl' i 1
S,oselnUzrok lbihOa- JSZ	leionalo. U.lel^d.a je bila do-|	k. .e nemsketra in	poletja. Od,
e^po.Heini >^ru* »mutii v«* uor,.	j	ita!ilanskega izdelka so ca-	dt mokratičn
Ampak kdo je vzrok polo- Poročali so: Chas. Pogorelec	Z, , Ul ? '^ular«!!" utihotapl.iali iz Itali-	lele bolj "
ika, ker bi ga ne bilo. Toda večinoma ga letos beležijo celoimov leta j929-83, ko je bilol0 JSZ. Prosvetni matici in na-Kakor lani.	milijone zaposlenih delavcev ših publikacijah Proletarcu,
Kaj je potemtakem novi depresiji?
domača zabava v spodnjih prostorih. — Poročevalec.
vzrok
vrženih na cesto? Hm, demo-
kratki in republikanski sena-
"Poleg davkov, ki ti^če kor- torj. se ne ukvarjajo s takimi poracije k tlom. je sedanje na-; vprašanji Velebiznisu se naj ladovanje gospodarstva tudi znižajo davkif pa jef Vlada posledica nebalanciranega pro- naj baiancira budžet in če ne računa," tolmačijo tisti sena-;^, drufra^e znižati izdatke v
stopil je na i^ritisk ih držav, ki so že-"demokratično vla-
je nrt^ko Švice, iz Nemčije in iz tio", in še več pa vsletl komu-fašističnega dela Španije. Pri- nistične opozicije. Komunisti v pravili st> si tudi radio stanice Španiji niso radikalna stranka, armadne vrste in nekatere, ki kakršne so bile komunistične so bile v obratu, je policija iz-j stranke nekoč, ampak naglasa sledila, toda ne še vseh. Neod- le boj za demokracijo in proti V nedeljo 28. novembra bo krite ipridno oddajajo svojim -----—
Koncert i4Save
yy
Boj proti podpiranju brezposelnih
Kako naj vlada zniža davke in ob enem vseeno baiancira budžet? Zelo enostavno, pravijo rejeni "ljudski zastopniki v kongresu, ki so se
Majskem Glasu in Ameriškem družinskem koledarju. Jože Vidmar je poročal o delavskem in farmarskem političnem gibanju v VVisconsinu in vlogi, ki
jo ima soc. stranka v \Viscon- v dvorani fSPS v Chicagu kon- tajnim celicam po Franciji ši-sinu v tem gibanju. Martin cert mešanega pevskega zbora frirana navodila, ki jih vladni
vesčaki ne znajo razvozljati. I.M Ker stanejo priprave "cagou-VVaukeganu in No. Chicagu, in lepega slovenskega petja so hirdov" za puč, kakršne je ob-Anton Garden o akciji za zgra- vabljeni v nedeljo v omenjeno iast odkrila dozdaj, milijone ditev delavske stranke in o vlo- dvorano na koncert "Save". frankov, so vladni krogi uver-Slabi ekonomi	ki jo imaJO 'v ftocia,isti»	------------------I jeni, da'podpira zarotniško gi-
. , , . . .. ,	ali bi J° morali imeti-	Zdravniki v Nemci ii ! t>anje z denarjem, municijo in
Ako bi krmarji kapital,stič- Vsi referati bili vzeti z Zdravniki v iNemciji naM. „kaka |uja (lržava^
lopni k 1 |.n.e^a h1'<en?.a k os pod a rst vo bo- zadoVolj»tvom na znanje, na- V Nemčiji je «7.72r, zdrav- morda tudi "vtu* držav". Ako bi v volilni !Je.raZum n,e T , r!,. I kar se je o njih razvila stvarna nikov. Izmed teh je .'1,728 7A-1 francoski državniki mogli go-
ve liso
ste mu na
primer kontrolo nad vsem cenzorskim uradom. Tako zdaj ( iii odločajo, kaj sme kateri časopis pisati in kaj ne. Pri iz-vaja lju kontrole nad tiskom o brezobzirni, kar ni nič podobno njihovemu geslu za demokracijo.
An igriško glasilo demokratičnih socialistov (socialnih de-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
.	f, » V. v.l «f, M-v	-------------CIHU '	ivill	.'lin lili V > I V lliv>ll«ll\.^tl	i.ini	f. I M >1 (
rJ1,i, l,ne,mi; J? ( rugega ka- podp<)ri brezposelnim, pa se Judnič je poročal o organiza- "Sava". f)pis sporeda je v do
Kor kako bi čimbolj pomagali jih naj nekaj miiijonov pošlje !toričnih naporih delavstva v pisu v tej številki. \ si ljubitelj bogatašem.
v dežele, v katerih so bili rojeni, ali pa gredo v Rusijo, če jih mara.
...	, , . . ..ri---................................-........... teh je 11.728 ?A-
rzvijanj, ampak se m pogriooiu j raZpi aVa, v katero je poseglo dov, ki smejo zdaj prakticirati | voriti odkrito, bi enostavno v vzroke, ki so \TgIi njihov si- mn0^0 navzočih zastopnikov, samo med ljudmi svojega "ple-j imenovali Italijo in Nemčijo, (Nadaljevanje na 5. strani.) 1 Za tajnico je bila ponovno mena".	I kajti Hitlerju in Mussoliniju je
Južnjaški politiki branijo drhalsko ujustico
//
v tej številki
Se ie spominjate, kako »o takoj po ''»padu Avttro-Ogrtke prejinji habi-
pet olizmki kar Kipoma nari-	___
Mli veliko Slovenijo doli do Benetk.	, n • •	. , ,	.	.
sapadu daleč preko Celovca in Ma- Zvezna senatorica D i x i e ki ga mora v s učaju dokazane	i vsakem slučaju pričajo, da jim	so se maščevali kakor je bilo v
»'•»ora, in • koridorom na Ceiko? In Qraves iz Alabame, katero je" krivde obsoditi na $5,000 glo-	je drhal, kateri so morali izro-	južnih državah najefektivnej-
da .o na račun Premafane vpmpr Grave* ime- l)p« a,i na P"t let zapora, ali na	čiti jetnika, popolnoma nežna	še."Ko so <e na zapadu <pred
££VmtTU IUdi k0,0nij0?, • nJen T K rrnrSlnleL s! I><Hje predloga določa,	na. tV bi bil omenjeni zakon	de etlet ji množile tatinske tol-
i* ^lovenakc 'T , T L da je ^ * ^^ ^	sprejet, bi n.. trdili tega. kt r bi	pe, ki so kradle živino, so ,e ži-
l«»tke Poliiike, priobčen v tej ite- »atorja Mugo HiacKa, orani za- njp jZVrši, obligiran plačati so-	sebe izpostavili ostri kazni.	vinorejci združeno podali v boj
^Iki na 2. strani. eno z drugimi južnjaškimi se- rodnikom linčanega človeka od .. „	proti njim ter jih iztrebili iz
Ali imamo mi, navadni ljudja. k-k natorjj ijnčarsko justico. Na- $2,000 do $10,000 odškodnini Mra' /,ravrs y senatu ar-	ozd()V in prrrij. To so Storili
hi	rh\m]iermU2 -topila ie v zbornici proti Wag- v . . '	gumentirala, da je boj proti
M.o.ar,. uredninki c.nek n. 2. ^	N , predlojfi, Vzrok prizadevanj za spre- linčanjem stvar posameznih
o polomu Rooseveltove,. "new katere MTMTl je odpraviti dr- icm zve7no	proti lin- držav, in končno, v južnih dr-
"''•1»" pripoveduje članek na taj •0»ni, ravno tako je na 1. strani čla-••k o intrigah fasisma in *ač dru-tik.
"Proletarec" vam prinaia od tedna j „v..------ ......- —	,	. . .
tedna dober PreVied poloiaja tu ha|if srnatra krivim sodelova- 80 nfJ,a(lno kratki obravna- je nasprotnica linčanjam.^o«
ro svetu, poročila i. naselbin, kri. niu 'nri iin^ar8kem umoru. Ob-1 vi vsled " ne za tlost n i h' »nnenja o tem in onem ter ra-
katere namen je odpraviti dr- !em zvezneJ P(>dave proti lin-	držav, in končno, v južnih dr-
halske umore v Zed. državah.J° delJ?tvo' da okra.in(,	žavah bodo v kakih oetih letih
Predloga določa, da se vsake- >n državne oblasti — posebno	itak odpravljena. Svoj izvor
ga državnega ali okrajnega u- v J«*nin državah, nočejo pro-	imajo v protoktiranju.^cn<k
radnika ki izroči jetnika dr- ^^utirat, linčarjev, če pa jih.	pred posiljevalci. Rekla je, da
is %::::roiiU r Bm,#lburkri" nJa pfi i»nt'ar8kem um°ru- °b-vi v*,ed
sne drulen.pi».e/thajteT^TiritV JTi toži se ga na zveznem sodišču, zov oproščeni. Šerifi skoro v je žene in hčere in nad zločinei kalnih in državnih oblasti.
s "svojim zakonom" (linčanji), ie rekla (»raves, ne pa zakoni, ki so v knjigah." Ker opozicija vodi proti predlogi močno ob-strukcijo, bodo ameriški črnci pred linčarsko drhaljo prejko-ne še dolgo nezavarovani, oziroma odvisni za svojo varnost doka- da moški so morali braniti sv >- pm| drhaljo od sovražnih lo-
MORALNI IN EKONOMSKI POLOM KAPITALIZMA in NJEGOVE CIVILIZACIJE
Kapitalizem jr smrtno bolan. Njegov zdravnik je fašizem, ki inu podaljšuje živi jen ie s tci orističnim zasužnje-vanjem indusirialnega in kmečkega proletariata.
Kapitalistična civilizacija in kapitalistični mednarodni zakoni so v razsulu. Pogreznila se je toliko, da ni več v stanju vatovati pred JtlavcI niti žen, starcev* in otrok. Vojne r.e več ne napovedujejo. Roparske dežele napadajo zavratee, k »kor nekcč b it barski glavarji s svojimi hordami mirne rodove. Diplomacija in vlade so padle toliko, cla jim ni nobena la/. in nobena intriga preumazana. Dežele prepregajo druga drugo s ipijoni. Omajujejo druga drugo i podpiranjem zaviatnih, reakcionarnih tajnih gibanj, ki snujejo puče in masakre.
2i>ljcn?ko razmere ddavccv in kmetov ro čezdalje slabno. ka-Ti militarizem zre kakor še nikdar toliko v zgodovini sveta in je pripravljen, da ga z&pali še vse hujše kakor pred 23, leti.
Neznane podmornice in aeroplani napadajo in potapljajo trgovske ladje, kakor so jih napadale piratske ladje v davndi časih. Ampak takrat še ni bilo civilizacije in mednatednih zakone v. l udi danes jib ni.	T
V današnjem kaosu kapitalističnega sistema je civilizacija netnogoča. In jo ne bo, dokler bodo dežele tekmovale, kako b' uničile druga drugo. Edino socializem nudi pogoje za sodelovanje med njimi in edino pod socializmom bo med človeštvom megoča volja za delo vseh v skupno dobro.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
ZELEZNA KONJENICA DIRJA, KOLJE IN RUSI
u
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdftja Ju|o»lov«n>ka Dclavtka lultovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTICNF ZVCZI
NAROČNINA v Zotlinjfnih Urfrivah m celo l««to $3.00; ia pol U't* $1.75;
N četrt leta $1.00.
Inozemstvo: za celo leto $3.50; awi pol let« $2.00.
V »i rokopisi in oglasi morajo biti v n»š*ni u.mtUi najpozneje <lo pondeljka po|H>klne sa nrioWitev v itevilki tekočt-ifa tedna.	______
PROLETAREC
Published every Wednesday by th" Jugoslav Workmen's Publiahinu Co..
I ive, E*ta.bli*he<l 1906.
Editor .............iii.......:..........................................Frank ZarU.
Busineaa Manager ..........Charles Pogorelec.
Asst. Editor arul Asst. 3u»inesji Manager .. Joseph Drasler.
SUBSCR1PTJON RATES: United States: On«> Vear $:i.00; Six Months $1.75; Three Months $1.»'U. Foreign Countriet, One Year $3.50; Six Months $2.00.
P R O L E TA R E Č
1301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL
Telrphone: ROCKVVELL 2S64
llaii /a Kulivaljcvmijc
Zadnji četrtek v novembru vsako leto je v Zed. državah zapovedan praznik. Dan, v katerem se naj ljudstvo zahvali za vse dobrote, s katerimi ga je oblagodaril Stvarnik tekom leta. Prvotno je bil to praznik pobožnih pilgrimskih priseljencev, ki so se zahvaljevali Vsemogočnemu^za obilno letino in zdravje. Ko se je dežela polagoma industrializirala, se je za maso v mestih predrugačil tudi pomen Zahvalnega dne. Razvil se je zgolj v praznik »pojedine, s puranom na krožniku. Farmarji v novoangleških državah ga še praznujejo iz pobožnosti. drugod pa naj».eč z rajanjem.
Dasi ima Zahvalni dan določen datum, imajo predsednik in governer j i običaj, da ga vsako leto se posebno proglasijo za praznik, na katerega naj ameriško ljudstvo pomisli na svojo srečo, na svoja bogastva, na izobilje pridelkov in druge dobrote, ter e zanje zahvali Onemu, ki jih je dal. Ta pobožnost pa je le na jeziku — stara navada, ki se jo ponavlja v prokla-macijah zveznega »predsednika in governerjev od leta do leta.
In tudi ako bi zahval jev anje res imelo kak pomen, ako bi bil nekje "nad zvezdami" res kdo, komur se na j bi zahvalili — se moramo • prašati, čemu se naj bi zahvaljevali?
Pred par dnevi je bilo končano štetje, s katerim želi vlada točno dognati, koliko je v tej deželi brezposelnih. Vemo, da jih je že nad -edem let milijone, ne vemo pa natančno, koliko milijonov jih je. To je problem za državo, za brezposelne in njih družine pa je n? samo problem ampak doba težkih skrbi, pomanjkanja in degradiran ja. Mar naj bodo komu zahvalni za to stanje?
»Milijone ijidu>irialnih delavcev, dninarjev in najemnih farmarjev ima tako skromne dohodke, oziroma zaslužek, da ne zadostuje niti za najpotrebnejše. Predsednik Roosevelt sam priznava- da je v tej deželi tretjina prebivalcev brez zadostne »prehrane, brez zadostne obleke, brez pripomočkov za komfort, brez zdravniške oskrbe in brez prilike za šolanje svojih otrok, ker morajo od rane mladosti garati iv boju za obstanek. Ali ima ta tretjina najbednejšega prebivalstva, torej okrog 40 milijonov ljudi vzrok, da se bi zahvaljevali?
V deželi divjajo industrialni konflikti. Med delavce, ki so si skušali izboljšati svoj položaj, ie bilo vrženih na vagono raznih plinskih bomb, ki sicer ne ubijajo, toda mučijo in delavce prepričujejo, da imajo gospodarji pravico biti nasilni, da smejo pošiljati nadnje vojaštvo in oborožene vigilante in da tisti, ki streljajo v stavkarje, niso nikoli kaznovani, kajti »voja nasilstva uganjajo pod firmo obrambe "mira in reda". Ali naj bodo ti stotisoči delavcev komu hvaležni za izkoriščanje, prl-ganjaštvo, nizke plače, za plinske bombe, za ubite tovariše in za batine, ki so jih bili deležni?
Milijone volilcev je leta 1936 v drugič tekom krize demon-srativno glasovalo za novo stanje — za ne\v deal— toda dobili so bolj reakcionaren kongres kot kdaj prej v zadnjem desetletju! Ali naj bodo komu hvaležni za svojo zmoto, zapopade-na v tem, da so verovali demokratski stranki?
Razmere to jesen so se drastično poslabšale. Ali naj bo ljudstvo hvaležno za ta novi pomik v krizo, ko zanjo ni prav nikakega vzroka?
Ameriški farmarji se le s težavo bore za golo eksistenco in mnogi so bili v krizi ob kmetije. Cene pridelkom so nizke, a trustjanski prekupci jih konsumentom čimdražje prodajo. Farmarji in kon-umenti so na škodi. Ali naj bodo komu hvaležni za svojo ne - pa met nost, ker si ne znajo produkcije in distribucije zadružno urediti?
Imamo pa en sloj ljudi, ki ima dovolj vzrokov, da bi se zahvaljeval. Poseduje bogastva in živi »v izobilju. Vse, kar more doseči denar, si lahko privošči. Ampak posedujoči se ne zahvaljujejo nikomur, pač pa uživajo in ob enem skrbe, da njihovo visoko privilegirano me sto v družbi ostane zavarovano. Posedujoči sloj veruje v organizacijo, v svojo politično in gospodarsko silo, ne v zahvale. Te so le za revne, naivne ljudi, ki verujejo, da jo njim določeno nebeško kraljestvo v plačilo, ker udano trpe pomanjkanje in krivice, zato da bodo toliko srečnejši "na drugem svetu". Taka vera je dobra za koristi posedu-jočega sloja, zato jo podpira. Za delavce in farmarje pa bi bilo pametneje, če bi dobro preudarili, da so oni tisti, ki vse u-tvar-jejo in da bi lahko bila bogastva njihova in vsemu ljudstvu \ korist. Tako uredbo bodo dosegli, ampak ne z zahvalami za dobrote, ki ><ploh niso dobrote temveč krivice.
SAVA" VAS KLICE NA NEDELJSKI
KONCERT
Voji i omnpni tanki i/f»l«'da o nrtodn* poc«»n« var, a tii o. J t. por ka s' madt na Kitajskem jih upo-Mja ' največjim u»p-liom.Prav»jo, da ima Japonska * >j vojni ubitih m ranjenih Ir blizu dv« »to titoč mo*
r' t*č i m jih jr imela Kitajska do »rrdr novembra nad 700,OCO. vključivii tentk« in otroke. Na iliki je oddelek j »por. ke "mehanizirane' ai made na prodiranju v notranjost Kitajske.
veliko grmenja, a zelo malo dežja in pridelka
Slovenci v Jugoslaviji po 19. letih "osvoboditve'
in delavski pokret
Pameten nasvet advokatom
Slepi sodnik Paul Farting je govoril nedavno pred , člani illinoiske odvetniške zbornice. Učil jh je, da naj manj govore, več mislijo in da naj v svojih govorih na sodiščih ne kriče in uganjajo komedij, pač pa naj svoj glas znižajo in se predstavijo sodnikom in poroti res za pravnike, ne za igralce.
Pameten nasvet, toda velika večina advokatov se ne bo ravnala po njemu, ker se ne zna. Večina pravniške profesije namreč tvorijo mediokri, zato nastopajo kot glumači, misleč, da imponirajo kot advokati.
Fiasko v Bruslju
Ko bi bili zastopniki Kitajske ostali doma, namesto da ho šli trositi čas in denar na konferenco nasprotnic japonske agr -sivnosti v Bruselj, bi bili na dobičku. Spomnili naj bi ne bili na Ktiopijo. pa bi vedeli, koliko pomoči se lahko nadejajo
Dokler se bo civilizacijo širilo s topovi, strupenimi plini in bombami iz aeroplanov, ne bo civilizacije.
i Slovenski listi v starem kraju se vsakega 29. oktobra spominjajo obletnice proklamira-nja samostojnosti slovenskega naroda. Komentarji so različni, ikak«r ho različni listi. ki jih pricb-uiejo. Za nas je zanimiv j in resničen posebno članek, ki ; vra je priobčila "Delavska Politika" v izdaji z dne 30. oktobra t. 1. (»lasi se :
29 oktobra 1918 leta se je v Ljubljani slovesno proslavila in proklamirala samostojnost slovenskega naroda, osvoboje-nje, ki ga je prinesel razpad Avstro-ogrske monarhije radi zmage ententinega Orožja na zapadni in jugovzhodni fronti.
Zgradba avstro-ogrske države se je podrla kakor trhlo tramovje; ljudje, naveličani vojne in stradanja, niso marali >vee sl:šati o slavnem apostolskem ce-ar<tvu. o čigar večnosti so do zadnjega prepričevali mili slovenski narod tisti, ki so naše "dobro ljudstvo" ves čas predstavljali pred avstrijskim cesarjem in parlamentom.
Posledice take vzgoje so se ■ morale pokazati z vso škodljivostjo ob dnevih težko pričakovanega, toda nepripravljenega narodnega osvobojen ja.
Ljudstvo, skozi dolgo dobo "vzgajano" v vdanosti, 'ponižnosti. hlapčevstvu in vsezave-rodom-ce«arstvu. ni moglo čez noč postati politično zrel narod. kakor so bili na primer ('"ehi, ki so imeli vse drugačne •vzgojitelje in vodnike.
Pijani od veselja, rla so minula leta vojnih grozot in strahot.. presenečeni nad avstrijskim in nemškim polomom, so se hipoma počutili kot mogočne zmagovalce, enakovredne Angležem in Američanom.
T j i v tem zmagoslavju so delali meje po evrop>kem in azij-sk<>m zemljevidu: vsa Kranjska. Koroška. Primorje, vsa beneška Slovenija mora biti naša. ožina štajerske koridor * k o 7 i nemško Avstrijo do (V-ho-lovaške in kot narod, živeč rob morju, moramo dobiti na račun Turčije seveda tudi lepo kolonijo v Mali Aziji, deželo Cieiliio. Geografski strokovnjak je v ,eč dolgih razpravah v "Slovencu" rotil in prepričeval nase po! it i ko, da moramo post j it i kolonijalna sila, da moramo opustiti "ozkosrčno kontinentalno politiko", in rotil naše gospodarstvenike, da bomo dobro zaslužili v Mali Aziji — kakor da j*» zaviselo samo Se od razumevanja ljubljanskih trgovcev, da prevzamemo kolonijo. ki nam je nihče ponujal I ni.
In medtem ko so učeni Iju-| d je ob navdušenju vseh risali j široke meje. kakor da imajo I govoriti na «vetu samo še VVilson in Ljubljančani, so se pa 1 naše meje z vsakim dnem oftilc* j na vseh straneh, ki so bile sose-Idom odprte . ..
Po drugi strani >o narodni prenapeteži izražali svoje t av-stvovanje na ta način, da hoteli na primer v kavarni "Union" pograbiti ;n za/gati M ever jev kon verza c' I-'ki leksikon. ke.r je bil tiskan v n-- ruščini, aii da «» frae osk mu majorju \ kavarni iztrgali nemški časopis iz rok. da je major drugi dan izjavi! ministru Žolgerju da smo S! »ven t kar prehudi intperiali-ti. ko ne dovolimo uiti Francozom, da bi brali časolpise po >voji vo-lji...
ča-opisi so tožili, da so vse gostilne prepolne pijancev, ulice polne postopa ev. fantje pa plešejo in veseljačijo, dočim mejaši prodirajo neovirano v slovenske kraje.
Najbolje *o se še izkazali naši železničarji, ki so dan in noč dirigirali velikansk promet umikajoče -e vojske prek ) naših krajev.
Tej nezrelosti od zgoraj in spodaj, temu otroško-pijanemu navdušenju je sledilo razočaranje za razočaranjem na mejah in doma. Pred »n je slovenski narod spoznal resnico, preden je mogel zaslutiti pra\ 3 pot, je bil razdeljen na tri države.
Marsikaj nepredvidenega -ie v teh 10 letih zgodilo j ri na doma in po svetu. Kdo ie 1918. leta pričakoval, da se bo tako spremenila politična karta Evrope, da bomo dobili v obliki
UIT •• 1 • •■• 1
linijski lzsiheval-ci na zatožni klopi
I k
V Clevelandu so bili obtoženi izsiljevanja raket ir ji. ki ontrolirajo unije in jih izrab-i Ijajo v kolektanju bak.Vša od raznih podvzetij, da jim ; stavkami in sabotažo ne bi dniali i škode in "trubla". Prizadeti so ! največ odborniki unij delavcev I stav binske indiHtri ie.
Prstena sodišča ne bi nv I.» tej vrsti zločincev nič prizanašati. pač pa kaznovati tudi graftarske politike :n vse druge. ki pomagajo bodi i s sod-, nim ali polici'^kim vplivom izsiljevat denar na račun orga-nziranih delavcev. Kdor ka i zine, pa jo dobi oo glavi. In če se kdo spusti proti raketirj m l v odprt boj, jo kmalu skupi z živ Ijen jem.
Pokojni Kugene V. Debs ji-dejal, da so raket Irstv, >m v linijah naivc* krivi kapitalisti čni politiki in časopisi. Politiki zato, ker si dele z raketirji dc-na'% časopisi pa. ker pišeio > škandalih šele ko so tir am pred •sodišča, dasi so urednPki kapitalističnih časopisov dobro p>-; učeni o grehih teh ljudi. Ko hitro pa <e na čelu unije pojavi poštenjak, ga začno takoj napadati z rdi čknriem. pre-jvratnežem in ga sploh črnijo kolikor morejo.
fašizma reakcijo, v primeri s katero je bil predvojni pru-ki
iezim prava idila!
O tej reakciji je povedal globoko resnične besede prezident (*'ehoslo»aške republike Edvard Beneš, da prav ta reakcija dokazuje "v koliko je bila revolucija v posameznih državah it > nična, »lidna, trdna in odločna, to <v pravi, v koliko so
« s p! 0'«n • razmere \ dotičnih thžavah pripravljene na njo, na kakšni stopnji je bila politi-čna izobrazba ljudstva in do katere meje so bili vodilni po-i:ik ]>:ve povojne demokrati-ie in revolucionarne dobe -po »bni obdržati sadove revo-ncie i m iih zavarovati pred reakcijo.
Socializem je p< ■ sod po sv e-tov?ii vojni hotel uveljaviti in u--; variti trdno demokracijo. I P -od ni uspel. Marsikje so bili- razmere močnejše od vseh nas h žel ja in naporov. K iei delavstvo in ljudstvo nista bila dovolj zrela in močna, sta za-ča^no podle« la. Nobena svoboda se ne more pridobiti in ohra- • niti nezasluženo.
\'<a t t leta nis(» šla i/gub-' ieno mimo nas. Naš delavski, razred je danes mnojro bolj iz-1 ušen, preskusen in sam v šele u!r en. spoznanj«4 prodira med nr >irš • ljudske plasti. Moramo samo vztrajno nadaljevati svoji* vzgojno in organizacijsko delo. aa bo postal nekoč 29. oktober resnični, končnove-Ijavni prelom med preteklostjo in bodočnost jo.
Prispevki v pomoč lojalistični Španiji
Dobili «mo prošle tedne nekaj vprašani, c* -TSZ š«> sprejema prispevke v pomoč loja-'•'-tom ' ^pani'i. Da ne bo treba na slična vprašanja v bodoče odgovarjati vsakemu pismeno. naj tu zneva oznanimo, da pridevke v ta namen pobiramo In jih pošiljamo pomožnemu odboru, ki se imenuje Trade Union Relief for Spain. Blagajnik odbora ie David Dubin-«k.v, z uradom na '» VV. lGth ^t.. X. v Vork. N. V.
Dubi' -kv ie predsednik w-Hke nniie ]I W in član odbora za inrlu^triahio organizacijo (CIO). Njihova unija sama je zbrala kakih .«100.000 v pa-mo< lojaP-tični Soaniii. Tra ! > Union Relief for Sna;n sodeln-je s pomožnim odborom mednarodne zveze strokovnih unij, v kateri je zda i tudi večina a-m«»r'4kih unvj. X i-tem odb »rn ie zastopana i delavska so. ia-''is?l'-n:i internacionala. Za zbrma redstva se |)ošilia v Spaniio živa ž. obleko, zdravila iv ditige potrebščine. Dele -e kontrolo vlade, ker omenjeni odbor hoče pomagati v<^m v 1 >jalist;čni Apanijl in n • le nri*ta$em kake posamezne - tranke.
Japonska vztrajno
Nekatere demokratične de-žt le, me<l n i mi Francija, bi ra-i» p< n/i«M b Kita i-ki v. milnici jo, a Japonska je '/apretila, da malra 'o za > >vra/en akt, A ko pa t ' u' i a io muniei j » n ji, ie to kajpada le "prijateljski akt".
Ch;c*firo, 111 \ nedeljo
j« /opet dan, ko bo donela na a pt »un. Donela bo iz grl 35 čuvane,v in Savank na njih je-< u-kern koncertu v dvorani t'SPS v flaii pilzenski naselbini na 18. cesti ;n May St.
Naj bo to tudi vaš koncert.
ia -niči ni nič drugega kakor ■,as koncert, k« r se Sava uči pe tja z edin m namenom, da gre naia pečeni — delavska, narodna in klasična — med delavski «vet, da ga dvlva V njegovi borbi za boljši košček kruha, za več pravic, za osvoboditev v ega .^veta. Pesem nam je v cin potrebna. Dviga nas iz pus«e vsakdanjosti in nam sla-d i življenje. Pesem je važen 'b ! kulture in potreba vsakemu civiliziranemu človeku. Spremljati mora tudi delavstvo v nj. govi vsakdanji in zgodovinski borbi proti izkoriščevalca m. proti kapitalizmu.
Na tem koncertu »am bo Sava, pevski odsek soc. kluba št. 1 JyZ, postregla z lepim programom. kakor že dolgo ne. X pivi t< ki born > sl;šali_^'Prebu-tenje duhov", pesem, v kateri je simbolično zajeto ječanje in trpljenje posameznika in delav-kega razreda kot takega. To ječanje in trpljenje pripoveduje v tihih kadencah, ki razodeva io patose življenja, in mogočnih tortisimih v katerih se življenje dviga, revoltira in trga okove, da končno zopet pade nazaj . . . Prav kakor bi opazoval valovanje proletar-skega življenja...
Za zborom bodo nastopili naši Rdeči Sokoliči in zapeli s •vojimi. mladimi, toda čvrstimi gl.-ovi "International" ill 'March Song of VVorkers". Že te pe-r iih pokazujejo, da so Rdeči Sokoliči re^ delavsko erientirani, kakor je namen njih ribanja. Vodi in vzgaja jih Ann Beniger.
Za Sokoliči bomo slišali ženski bor • Rrahmsnvi "Lullaby ard Good Nrghi" in Foerster-jnvi "Žaloiti". Savanke se vam bodo gotovo dopadle. ker niso le ta in dekleta, marveč tudi ubrano za poj o. Potem ]>a vas bo S;iva popeljala s Straussovo prelc>tno skladbo "Ob lepi modri Donavi" k tisti mogočni reki. o kateri smo v domovini slikali razne pripovedke, ko smo bili tako rek k' se v zibeli. Be-
dilo ie priredil Tone šubelj po naših narodnih popevkah.
Ki> se bomo naužili lepote prelestne Donave, nas bosta pa Anna Miško in Tone Me<l-ve»l \ dvospevu popeljala na trato ljubezni. Zapela bosta
ia-
t4Prvi pc'jub" iz operete
ron čevljar" in "Rdeči itici
iii mogoče kai za izmeček. Za tem dvo.-pcv on 1) iii > slišali John Plutha. m itel.,a a-kordionske glasbe, ki nam bo na svoj vedno priljubljen inštrument zaigral o "Črnih o-čeh", Miri^Hezo - Internacionalo" in o "Triglavu"
Nato bo zopet na-iopil zbor s Holmei jevo skladbo "Atlantski odmevi", ki pošilja doma čim v domovini prhe jen"eve pozdri. e iz daljne A 'e»-ike le lepa skladba, toda »dkrit > povedano, Sa a bi potr bovaia i se'nekaj vaj z njo. Upamo pa, i da bo iia gladko. > jlosnt v \ t« i pesmi bo pel Tone Medved. Njega boste po le j t rk videli I samega na odru, k > v am b t svojim lepim baritonom zap<-' nekaj narodnih iz zbirk« Z a ka Prelovca. Da vam bo ne i-jal, je sigurno.
Zaključna to ka prva ga <!"-la pa bo vas popeljala med k < roške Slovence, k Vrbskeiru jezeru s pesmijo istega imena. Sava jo je prvič — in zadniič — pela na koncertu pred d v ma letoma in zadivila z nja -dienco. Ne vem, če imamo Slovenci kaj lepšega, bolj ljubkega kakor je ta skladba,, ki melodičnih akoMib pripoveduje o šegah in navadah k »r >-iških Slovencev. Pridite in uživajte njeno lepoto!
V drugem delu pa ga bad<> lomili "slamnati" in _drugi "vdovci", bečl.iarji in bečlar-ice s "slamnato" vdovo vred v spevoigri "Slamnati vdovec". Vloge imajo: Anton (iarden. Jack Groser. Andrevv Miški-Edie Laben (ali Ant/ Andres v jslučaju, ako se Laben ne vrne iz Kansas Citvja. kamor je šol nemudoma za delom). Nadalje A lice Artach. Marv a Oma-hen in Anna Miško. Stva ie komična in ga posebno nekateri karakterji lomijo — opisana je bila zadnji teden. Tudi ni dolga — okrog 40 minut.
Potem se bomo pa vrteli kakor je to sploh navada, kadar smo v dvorani CSPS. Zdaj ni-sm(o bili že dal j časa. Igrala bo godba "Pal Note rs" (Frank Gradišek, Tonv Omerza in kolegi). Valčkov in polk vam ne bo manjkalo. Tudi pri okroglih mizah boste lahko čebrnjali s ;prijatelji, se zabavali in prepevali. Torej na svidenje prihodnjo nedeljo ob treh popoldne dvorani rSPS. Vstopnina predprodaji štiri dvoja-e. pri vhodu pet. Ta dan Savine ])'> smi naj bo tudi dan vaše pesmi! — Savan.
RAZKOSAVANJE POSESTEV V KORIST PE0N0V V MEHIKI
Mehiška vlada polafcoma prevzema velika posestva Me-hičanov. Američanov in dru-l''h. katera jim plača po merilu kakor ga določa zakon, in jih p.-.eelira v male kmetije ter d< li peonom. da si na svoji zemlji izboljšajo življenske razmere. Na velikih posestvih s > bili do revolucije leta 1910. ki je ustanovila «edanii režim, tiačani in to v popolnem pomenu basede.
Vlada jim oskrbi poljsko o-rodje, semena in za začetek jim da tudi p« sojilo. Nekatera (^tva je vlada spremenila v /., Iinžno (kolektivne) farme, »a ♦udi t;sta veleposestva, ki * o ra '.de1 i< na v male kmetije, so več a i t manj k jlektivno obdelovana.
Nikaitra veleposestva v Mehki no bila tolikšna kakor kaka mala deža la. V državi Pue-b'a je lastoval ameriški baja-VVilliam O. -lenkins 271.000 a k rov zemlje. Od tega je 4940 a krov gozda, »sa druga zeml ja pa ie ugodna za obdelovanje, lenkins je ni rabil in jo je večin« ma pustil plevelu. Na 19,-Tiio akrili ie prideloval sladkorni trs. .lenkins i,» to svojo f jior no farmo cenil na poti • lagi vladnega cenitvemlga merila $4.1 (»2.500. Taka veleposestva so \ Mehiki nastala v prejšnjih časi h ua koruptne, po-v -eni tatinske načine.
Sidanja mehiška vlada p>> piavlia krivico, ki so jo storili mehiški in tuji bogataši s tem, tla vrača bogastva mehiškemu
'ljudstvu, kateremu so jih ukra-Ulli. Nihče ne sme po tedanjem zakonu lastovati več kot kakih 1300 a k rov zemlje.
Mehiška vlada je podržavila , že tudi mnoga oljna polja, ki so jih lastovali ameriški, angleški, nemški in francoski bogataši. fcivljenski standard prebivalstva je bil skozi pr šlo 'desetletje znatno izboljšan in vlada se trudi, da ga dvigne z gospodarskimi reformami in z vzgojo zaostalega ljudstva na Ičimvisjo mogočo stopnjo.
Revija "Niiva

Peta (oktobrska) številka revije "Njiva", ki izhaja v Buenos Airesu. Argentina, ima sledečo vsebino: Simon (ire-gorčlč. pesnik slo»»-enske naro dne borbe : Vsevolod Iv anov : Otrok ; Nekaj na^e zg >dov ie. • (razprava o zgodovini si »venskega naroda; Ivan Pregelj: Tolminska balada: Anton Mozetič: Iz taborišča; O enotnosti; O slovenski d.aniatiki in predstavi ."drame "Magda": N< varnost alkoholnih oija ! Pr > s črnimi naočniki: Sanje: Pregled.
Revi jo "N liva" izda ia l' |X sko kulturno društvo l.jud ki Oder v Buenos A iia u. Nar nina za Zed. d;'ž a ve je ->l na leto.
- - ,
Kadar naročale knjige, p* • služite se Prolelarceve knjigarne..

VALERIJAM PIDMOGYLNYJ:
MESTO
.T. A X
Poslovenil za "Proletarca" TONE SELI3KAR
	
1 ■'	
--	
	
Proletarec, November 24, 1937
CIVILIZACIJA IN VOJNA
(Nadaljevanje.)
—	Znanost pa le napreduje! je pristavil Stepan.
—	Znanoit napreduje že tisoč let. Zapomnite si. izkušnje stoletij so kakor rodovitna prst, v kateri hoče vsakdo 'vzgojiti svoje čudodelno drevesce. Se dve pivi!
Odpel si je plašč in Stepan je videl, da nosi le vedno isto baržunasto srajco in isto kra^ vato kakor spomladi, ko sta se srečala prvikrat v pisarni. Podolgovato obličje poeta je. postalo nervozno in gibljivo, kakor da bi sleherna mišica na njem imela svoj poseben opravek. Stepan pa, po pivu malce vznemirjen* je stregel na vsako njegovo besedo, da ne bi katere preslišal.
—	Pijte! je rekel poet. Nobena druga •Kar vam tako ne razdrami misli kakor pivo. Znanost? Ničla, prazna, napihnjena ničla! Tisoč let že napreduje, pa ne more ljudi naučiti živeti. Kakšno korist pa imamo od znanosti Dejali boste — revolucijo! Prav! človeštvo spreminja svoje oblike kakor gad svojo kožo, le s to razliko, da levi človeštvo svojo duševno kožo z večjimi mukami kakor gad svojo telesno. Človeštvo preliva za tako spremembo svojo kri! Pa tudi te nove kože se bo človeštvo naveličalo. Napredek—? Naivnost! Pa recimo, da je napredek vendarle — toda resnice v njem ni. Največja zabloda je ta — smatrati nemenljivo za končni cilj! Človek bil ta vedno isto meso — prav tako kakor pred tisoč leti. Le zdaj je to meso prepečeno in v usta ga nosi z vilicami. Števila srečnih ta napredek prav nič ne poveča, in tu tiči vsa ta pomota. Obsojenec, ki so ga pred tristo leti obsodili v smrt na kolesu, je prenašal isto trpljenje kakor današnji, ki je obsojen v smrt z ustreljenjem. Mar mislite, da prenašam jaz svoje umazane nohte težje kakor takozvani divjak vso svojo umazano roko?
Počasi je izpil svoje pivo in se zasanjal.
—	Zato pa sem vedno trdil: učiti ljudi je goljufija! Ničesar ni bolj podlega na svetu, kakor vzbujati iluzije. A še hujši zločinec je oni, ki raznaša ideale!
—	Ideale?
—	Da. da, ideale! človeštvo je prav takšno kakor ženska — rado posluša komplimente v »obliki idealov. Kletev je na svetu mnogo, ker je mnogo idealistov. Kdo pa bi hodil za njimi, če ne bi lajali? Ideali pa so podobni jedi: dokler jih imaš v ustih, imajo različen okus, v blatu pa so si vse enake. Ideali so katarno blato zgodovine, je dejal nek poet, ki je imel dobro prebavo.
Umolknil je in se nagnil nad čašo. Stepan si je prižgal cigam?to in z naslado spuščal dim v somrak sobe. Zares je bilo tukaj tiho in prijetno.
—	Pameten je, je pomislil Stepan.
—	Še dve pivi! je zaklical poet.
—	Dovolj imam! je rekel Stepan. Kadim.
—	Popili boste! Tako zdrav korenjak, pa da bi ne zmogel dveh čaš? Prosim! Da, o idejnosti! Ta je bila vedno v modi in v časteh. One pa, ki žive za idejo, one, ki so zaradi idejnOvSti pozabili na ves ostali svet. pošiljamo v norišnico. Ali je to logika?
—	To so torej blazneži?
—	Da, tako jih imenujemo.
—	Ali veste, na kaj sem se spomnil? je dejal Stepan. Poznal sem na vasi dekle, pravcato lepotico. Zblaznela je. Pravijo, da je bil njen fant kriv.
—	Nihče ni nikomur ničesar kriv! Krivci pa so, ker nekdo mora prevzeti odgovornost nase. Vidite, žival postane stekla, blaznost pa je privilegij človeka. Vodnik na cesti njegovega življenja. Privid iz prihodnjosti.
Ura je udarla dve. Poet je vzdrhtel.
—	Človeštvo bo poginilo, ko bo izrabljena vsa energija toplote, je dejal. Sama od sebe se bo razdejala. Vse bo obstalo. To bo krasota, le da nihče tega videl ne bo.
Stepan je po tretji časi občutil žalost, kakor da bo zdaj zdaj konec sveta. Ura «pa ga je opomnila na lekcije.
—	Ali se dvigneva? je vprašal.
—	Pojdiva. Kdo gosti? Vi? Prav, pri meni je suša.
Za Stepana ni imel denar zdaj tako hude važnosti. Pred tednom je prejel polovico honorarja za zbirko, ki je bila že v tisku in takoj si je kupil klobuk in si naročil obleko, ^akal je, da bo lahko z njo Zosjko presene-
til. Vse bolj je skrbel za svojo zunanjost, pa tudi estetske oblike svojega telesa ni hotel zanemariti. Ljubil ga je, ker je čutil v njem moč in skladnost in prav zaraditega je ljubil lepo obleko, kajti, če že ni smel kazati svojega lepega telesa — naj bo vsaj lepo oblečeno! Tako je postala obleka zanj eno najvažnejših viprašanj, saj zdaj je že dobro razumel razliko med člo»\«?kom v izrabljeni srajci in človekom v lepem suknjiču. Seveda je vse to gola domišljija, toda imeti moraš presneto darovitost duha, ki ti nadomesti lahko malomarnost obleke.
Ko je bila obleka izgotovljena, si je nenadoma zaželel obdarovati tudi Zosjko. čustvo do nje se mu je vse bolj poglabljalo in često-krat je prav nepričakovano zagledal pred seboj njeno smehljajoče se obličje, pa naj si je bil doma, ali na predavanju. Zosjka! Čudovito ime! Celo izgovarjati ga je neprijetno, saj je v njem zvenel ves plamen njenega ljubimkanja. slasten odmev njenih poljubov, ki so se za sušil i na njegovih ustnicah, na očeh in pr. ih. Bil ji je tudi hvaležen za to njeno ljubezen, ^saj sta tako oba imela neke skupne tajnosti.'Zosjka pa je zdaj, ko je uživala z drevesa spoznanja večno sveže jabolko, postala resnejša, ljubeznivejša, nič več ga ni mučila s svojimi nemogočimi željami, le ne-spokojruKst, ki jo je zgrabila v žalostnih trenutkih, je ni mogla zapustiti.
V	takih trenutkih ga je gledala s pogledi, ki so ga vsikdar zaskrbeli, saj so mu prodirali dušo, kakor da bi tamkaj na vsak način hoteli najti zatajene skrivnosti. Ležala je na hrbtu z rokami pod glavo ;n je bila vsakokrat daleč proč od njega, vsa tuja in molčeča. Počasi, počasi je oživljala.
—	Ali ti je težko biti doma? jo je spraševal.
—	Težko. Pa je vse zamanj!
Njen oče je bil nižji uradnik in prejemal je premajhno plačo, da bi nudil svojim domačim ugodno življenje. Zosjka pa nikjer ni mogla dobiti službe. Tako se je Stepan trudil, da jo razvedri kolikor jo je pač mogel. Prinašal ji je čokolado, bonbone, rože, ilustracije, ki sta jih skupaj pregledovala. Zdaj pa jo je hotel na nek poseben način obdariti. Toda s čim? Marsičesa se je domislil, končno pa je sklenil kupiti stekleničico parfuma. Ugajal mu je, rabiti ga pa se je sramoval.
V	parfumeriji je zahteval najboljše dišave.
—	"Koty—.?'
—	Najboljše!
—	"Pariš?" "Lorigan?" "Chiper — ?"
—	Lorigan, je dejal, ker mu je bilo ime
všeč.
Plačal je petnajst karboncev zanj, pa je bil zadovoljen. Prav gotovo je to imenitna dišava, če je je tako malo za toliko denarja!
V	petek, je oblekel novo obleko in šel tia sestanek.
—	Zosjka. poglej kaj sem ti kupil!
—	"Kotv!" je vzkliknila kakor otrok, ki je nepričakovano dobil zaželjeno igračo.
—	To je najboljši parfum! je dejal. Zelo me veseli, da ti ugaja. Poglej, jaz imam pa novo obleko!
—	Res? Vstani! Sprehodi se! Obrni se. Božanstveni!
—	Počakaj! jo je prekinil ves-vesel darila in sebe.
Pretrgal je tanek obliž na zamašku, odprl .stekleničico in v hipnem navalu nežnosti si je zmočil vso dlan z rumenkasto tekočino ter jo tako močil po vratu, rokah in obrazu. Strp-ljivo je stala pred njim kakor lepa pupa, le ob dotiku njegove hladne roke in od občutka dišečih sledov na njeni goli koži, je narahlo vzdrhtela.
—	Nehaj, prenehaj! je vsa vznemirjena šepetala.
—	še noge!
Val dišav, nevidno se vzdigujoč okrog Zo-sjke, se je polagoma razširil po vsem 'prostoru. Fina, tiha vonjava je spreminjala sobo iz vsakdanjega bivališča ljudi v bajno votlino zaljubljenih, privabljala je semkaj sanje ljubezni, ki se izživlja sredi svetočih gajev v nežnem vzdušju nebeških oblakov, prav tako, kakor da bi z nevidnih globin, skozi nevidne razpoke v zidu prihajal čar tajinstve-nih mazil, esencij in jantara davnih, davnih časov.
(Dalje prihodnjič.)
Hriislvom in KIiiImmii
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
l»ltOIET\IUI
99
Petrovič ha sem že »velikokrat čul, ampak v tem nastopu s«1 mi je zdelo, da je še posebno dobro zadel. Sodnik Lausche, mož, rojen v tej deželi, je bil izvrsten, ker dobro obvladuje tudi slovenski jezik.
Petrovič h je v svojem govo-iu na tem slavju prekosil sa-Videl sem med njimi mega sebe in to radi tega, ker
je povdarjal dejstva. Dobili smo st m človeka, ki je vsemu nar« du v ponos. Torej smo se mu vsaj, malo oddolžili, četudi v. naših razmerah to zanj ne pomeni ničesar drugega kakor priznanje, da simpatiziramo, da čutimo in da mislimo z njegovim delom.
Vatro Cirili mi je tudi ugajal, ker pozna zgodovino in razvoj naše naselbine in se je enakih misli, udejstvoval v nji. Njegova iz-v Clevelandu. vajanja so bila žejo dobra. Na-Takih večerov ipa imamo pri števal je pesnike, ki jih imamo, nas žal — premalo.	pisatelje, ki so se proslavili, in
....	....	Predsedoval je predsednik opisoval delo, ki so ga vršili.
Moderna tehnik* jc spremenila tudi vojr ^ * (oIimo, da se bi starodavni **r* IT " I	L', f	* i i • l . i
. . ,.,. T .. . . ... . . . , , , , ,	t . U. Louis Kafer e. \ spo- Ako bi hote izvajanja go-
vitesi na vso moc čudili, ce se bi dvignili iz vobov »n bi gledali, kako mo- j j • i i , ,	. , ,	, ,.
derni vojaški komandanti regulirajo svoje v ,jne aparate. Vtasi »o m- borili ** . U Jt' bl,° dOkaj dobrih pt'V- VOmikoV bolj točilo Opisati, bi
sk i h nastopov in pa govorniki, bilo treba porabiti veliko prostora. Rečem pa, da smo dobili .sodnik vtis, da je C. C. obstoj zagotovljen. — D.
VEČER CANKARJEVE USTANOVE V POČAST ETBINU KRISTANU
Cleveland, O. — Bil je res pada slavi jenec Etbin Kristan, lep večer v petek 1 9. nov ni-bra. Ne samo lep na zuna j., kot bi se to razumela, ampak lep je bil prireditveni večer v počasi Etbin u Kr stanu, uredniku Cankarjevega Glasnika. Aranžirala ga je Cankarjeva ustanova. Dasi je bil petek, vseeno se je zbralo kakih tri sto "trd-njavcev
mnogo pionirjev, katerih se spominjam se izza svoje mladosti dvajset in več let nazaj. Večer je potekal tako, da sem si mislil: Za pesimizem nimamo s z roka!
Ves večer je dobil v polni meri značaj svojemu namenu: pozdraviti Etbina Kristana in nje jovo delo.
Takega večera nisem že dolgo užival. Bili smo ena sama velika družina družba naroda
le oboroženi ljudje proti oborožen<m. Civi. »o prebivalstvo to sicer ropali in ženske posiljevali, tudi požigali so nekateri, ampak zdaj je vse še veliko izmed katerih SO mi pOSebllO U hujše Moderne vojske more kar od kraja Ne prizanašajo niti ienskam krajalj Math Petrovich, .SOdlliJ in otrokom. Kusijo prav tako vse od kraja. P-a tej sliki je Kitajka — bila je t	. . ,	. , ... .	.
noseča — ki jo je drobec irapnela, vrten aeroplana, ubil. Poročevalci ; L'aUftCne. VatrO (»lili 111 pa kaj
tujetemtkega tisk«, ki so jo slikali, so se r.grazali da kaj, ampak Kitajki
n Kitajka, p ed njimi.
življenja to ni vrnilo. In končno, kaj je en« Kitajka, ali pa magari milijon |	U______
Kitajk, ko pa se mora Japonska branit/' p ed niimi.	U JUDllejnem KOIlCertU
4 i
Zore
1% Jugoslavije
d i cerkvene melodije. >»	Jubilejno slavje je otvoril
i predsednik "Zore" Franjo Ha-Chicago. III.—Hrvatski pev- lauš, o hrvatski pesmi in 35-ski zbor "Zora" je v nedeljo t letnici "Zore" jva je predaval 14. novembra slavil v dvorani Jurica Biankini. Poleg teh dveh
Sokol Pilsen 35-letnico. V kon
Z dovoljenjem in iki na»o- in zemeljski, .strojni in lesni jn- certnem »pofedu je poVeg "Zo dilu vladne časnrške poročeval- dustriji.	! re" sodelovalo šest drugih hi
ske službe so smeli — oziroma morali objaviti časopisi v Jugoslaviji sledečo vest:
je bil govornik tudi Anton Kamenja rin. — X.
Za ambulanco nabranega doslej S867.09.
"Kadi komunistične propagande in nabiranja prostovoljcev za Španijo so se zagovar- na jali pred sodiščem za zaščito je \ države v Beogradu Adolfitom
Zaposlenih je bilo v tem me- vat*klh J" srbskih pevskih zboren 134.363 zavarovancev več>n' ,z (h,ca*a. Milvvaukeeja,« kakor istega meseca 1935. j Gar>'J.a Kast, < hicaga, Dvo-
Povprečna dnevna mezda je rana J° blla P°lna'	1 . K()t Poročano. je federa-
znašala Din. 23.27 (kakih 52c Izmed vseh je pel najboljše cija SNPJ v Clevelandu pričela dan v ameriški veljavi) In	zbor "Zore". Običajne j pred nekaj tedni z zbiranjem
v primeri z lanskim le- amt?riške in hrvatske himne ni! prispevkov za nakup ambulan-
bilo v tem sporedu, pač pa ne-i1'0« ki se jo pošlje
jali pred sodiscem za zaščito	je višja v primeri z lanskim le-	111	murne m j i— r-; "" 1 *V"7
države v Beogradu Adolf tom za Din. 1.33, kar pa ne bi,° v tem *P°redu, pač pa ne-|Ce. ki se jo posije lojalistični
M u n k in tovariši. Munk je or-	znači. da imamo letos boljše ka' govornikov, ki so proslav- armadi v Španijo,
ganiziral transport 700 do 800	socialne razmere, ker je dra- l jali JublleJ. * kakršnim se mo-, I ajnik te akcije poroča, prostovoljcev iz Splita v Spani- ginja že letos porasla za več tre Pona*at> le redkokateri ju. Je bilo do 13 novembra zl
jo. Oblasti so prostovoljce za-	kot 19 odstotkov.	goslovanski pevski zbor v teji»ega v ta sklad $86i.09.
l.i«	............................, deželi.	!apelira za nadaljne prispet
da zbra-On
apelira za nadaljne prispevke,
ne p ris
Pevovodja "Zore" je George 'kaiti treba 1(4 zbrati V(*' koi *e
jele in z njimi tudi Munka. Skupna zavarovana mezda
Munk je bil obsojen na 10 let	zavarovancev je znašala 419.- - ------- ----- —-------,	, ,	,
robije, ostali na par let in ne-	n milijonov dinarjevTdočim j Benet*ky. Vsega skupaj bi enkrat toliko, i^dno bo moKel
kateri za nekaj mesecev ječe.	je znašala v juliju mesecu 407.- imel on voditi na tem koncer-i°(4or lzv,.s'tl "amen te akc,-'e-
*	04 milijonov ter je skoraj v TU Ul ™ore, v Katenn je uci-
Knjige Cankarjeve družbe istem razmerju poraslo tudi telj' toda -!e (lan l)reJ zbnlel l0'
so izšle in jih ta mesec razpo- število zavarovancev, sije jo. V Ameriki jih raz pro-	*
daja Proletatvo,a knjigarna. *
liko. da ni mogel priti. Odbor-i niki "Zore* so bili v velikih skr-
Prispevke za nakup ambulanco sprejema tajnik odbora A. Prežel j, 19201 Cherokee e., Cleveland, O.
Konkordat je v Jugoslaviji
■■■■■■■ HH	enkrat pogorel. V opoziciji
V ječi v Mitrovici je madžar- proti njemu nj bi[a sam<) vsa
ski častnik Majtan. Bil je ob- pra ,0slavna cerkev, ampak tu-sojen.na osem let zapora /.ara- (1i muslimani, delavsko gibanje di špijonaže. Poročajo, da je in Vsi svobodomiselni elementi, on zadel glavni dobitek jugo- Premier'Sitojadinovič konkor-slovanske državne loterije, kar (Jata vsled teRa ni pre<lIožil se-pomeni zanj precejšnjo vsoto, natu. dasi ga je poslanska zbor-ako bo preživel kazen.	nk.a (skupščina) že spomladi
*	odobrila.
V Ljubljani (Jučkova pot) j	*
je umrl mizarski mojster Ja- Koliko je vreden dinar? Razkol) Dolinar, mož sestre ured-jvidno je iz sledeče tabele: nika čikaškega "Proletarca". Ameriški dolar Med vojno mu je na bojišču Nemška marka odbil šrapnel nogo pod člen-, Švicarski frank kom in od tedaj ni bil nikoli po- Angleški funt sebno zdrav. Zadnjih nekaj let Francoski frank se ga je lotila še sladkorna bo- (Vška krona lezen in bolezen na pljučih. Italijanska lira Imel je pogreb, kakršnih je med delavci in obrtniki Ljub-j Ijana le redkokdaj videla. Zapušča ženo in dva otroka.
Din Din Din
43.30 17.48 10.—
heh in dobili zadnji moment za dirigenta Aleksandra Savina. Ker so morali vsi trije zbori imeti skušnjo pred nastopom pod novim vodstvom, se je spored pričel p.ddrugo uro pozneje kot pa je bilo označeno >v tiskanem sporedu.
Vzlic tema ne<prilikama je bil pevski spored v splošnem dobro predvajan. Peli so večinoma hrvatske in srbske narodne pesmi in nekateri zbori tu-
Nizke in visoke plače
Povprečna plača delavcev v Zed. državah je $18 na teden. Direktorji in načelniki velikih korporacij. za katere ti delavci garajo, pa prejemajo od dvajset tisoč do par sto tisoč dolarjev plače na leto. Razlika med enimi in drugimi je velika, in krivična za tiste, ki delajo, kar je temeljna lastnost razredne družbe.
Načelnika fašizma v Brazilij
i
Uprava "Ujedinjenega Železničarja" je izdala žepni koledarček za železniške delavce, ki obsega 206 strani. *
Iz Jugoslavije so izvozili letos za 857 milijonov dinarjev več lesa kakor lani v istem času. ali 91.108 vagonov v primeri s 16,917 vagoni lansko leto. Največ lesa kupuje od Jugoslavije Italija. Izvoz lani je bil majhen zaradi sankcij, ki jih je proglasila liga narodov proti Italiji. Jugoslavija jih je drago plačala in nedavno se je nad ligo maščevala s tem, da je priznala italijanskega kralja tudi za cesarja Etiopije.
V privatnem prometu pa so cene naslednje: za angleški funt Din 238.— za italijansko liro Din 1.84 za nemško marko Din 14.—
Din 216.— Brazilski predsednik Getulioi C,lavni pomočnik brazilske-Din 1.47 Vargas je dal svoji deželi ne- mu diktatorju je Francisco Din 1.52 davno fašistično ustavo in sebi Campos, ki ima titel justičnega Din 2.29 podaljšal predsedniško službo ministra. Razpustila sta tudi za šest let. Pridržal si je pravi- fašistično stranko in to gesto
co imenovati po šestih letih e- pouilarila na ta način, da nju-' : nega kandidata za svojega na- na diktatura ni fašizem. Am-sled nika, enega pa sme imeno- pak to, kar sta razpustila, itak
V Oroslavlju. v ^-vatskem Zagorju, je zastavkalo 1,5001 tekstilnih delavcev. Žive v veliko bolj bednih razmerah ka- j kor najbolj izkoriščani delavci južnih državah ameriške 1'nije.
'Cankarjev Glasnik'
t'*(»trta številka Cankarjevega Glasnika vsebuje: "Glasovi svobode"; Mrdančev maček (Kan Molek) ; Kako je tam na i -everu; Sonetni venec (Zvon-1 ko Novak) konec; Pod površ-*	jem Nemčije; Nova Idrija; Jul-
Iz vladne statistike, ki vse- kina zmota; Liberija; Šport v huje podatke o socialnem za- Rusiji; Nacijska filozofija; varovanju za mesec avgust, jc "Oh zadnji uri"; "Kaj mislijo razvidno, da je bilo v drugi po- Kitajci o vojni"; "Ruska arma-lovici tega leta zavarovanih 721.051 delavcev (moških 543-927 in ženskih 177,124). Od julija letos je naraslo število zavarovancev za 13,622.
število zavarovancev je najbolj poraslo v papirni, tekstil- 6111 St. Clair Ave., Cleveland, daljseval kakor si jo Mu ni, prevozni, usnjarski, kameni Ohio.	io zdaj Hitler.
(IFTI LIO VARtJAS
F RAM I SCO CAMPOS
da"; "Pasja doba"; "Stara šara"; "Za gospodarje".	vati parlament. Ampak parln- , ,	, .
Poleg teh stvari obsega re- rnent bo tak kakor je Hitler ,Ma n,una fas,s^na "tran-ivija mnogo kratkih spisov o jev ali Mussolinijev. če se \ ar-jka' Xa,° gradita novo. Ljud-tem in onem. Stane $3 na leto. gasu diktatura posreči, si bo,-tvo v Braziliji je sprejelo dik-Naslov: Cankarjev Glasnik, lahko predsedniško službo po- taturo nekako molče, a moti se
)lini vsakdo, ki misli, da jo bo dolgo tudi prenašalo molče.
KOMENTARJI
Frank Somrak poboljšuje v to ni -— niti ne z daleč, pa ma-"Ameriški Domovini" demo- gari če merimo s severnega te-kratsko stranko v Clevelandu. čaja. Torej vse skup le pleve, ki je gnila do* mozga. To pravi	*
France šele zdaj — po volitvah, ker je njegov kandidat za tako vzP/tjen kakor Tom župana propadel, in to pravita Mooney. In nihče ni toliko prepričan v svojo nedolžnost, oziroma v krivično obsodbo proti sebi kakor on. Navzlic vsemu
Pire in Debevc tudi šele zdaj. Naj se mučijo kakorkoli — demokratske stranke ne bodo poboljšali. Saj je niti predsednik pa jt> še vedno v ječi. Deželo Roosevelt ne more, pač pa se vlada ne\v deal, imamo sama pod njegovim vodstvom bolj in pravična nagnjenja itd., am-bolj poslabšuje in gazi v reak- pak Mooney in Billings sta še cijo. Dokaz je demokratska ve- vedno v ječi. čina v zbornici poslancev in v	*
senatu, ki nagaja vsem predlo- j Ha-ha, škof katoliške cer-gam, ki bi imele koristiti ljud- kve v Milvvaukeeju pravi: Igra-stvu. Torej če je celo Roose-	H»nur i* irr^h. n« če-
velt slab misijonar,
izrabljanja Hrvatov. Navaja	med <dm pat'zarji CIO iu člani Nekoč me je ustavil na ulici
dokaze, in v koliko so vel javni,	kompenijke unije. Več tisoč v Pittsburgu, rekoč, "eden va-
ali bodo veljavni, bodo pač od-	članov kompanijske unije je šib članov SNPJ (povedal je
ločila sodišča. Pravim pa tole:	navalilo iu razdejalo zbirališče ime člana) se je oglasil pri rue-
Marchanova "edina jugodo-	članov CIO. Pri enem teh na- ni. da naj prevzamem njegovi
vanska radio ura v Ameriki"	valov so kompanijski ljudje|tožbo proti Jednoti. Ker pa
ni nič drugega kakor škrnicelj	"potegnili ta kratko", ko so od- vem, da je SNPJ napredna, de-
reklame za one, ki jo hočejo	nesli kn.ave glave in eden je lavska organizacija, tožbe ni-
plačati. In to take reklame, ka-	pozneje umrl v bolnišnici. Za- sem sprejel."
* .	. . kršno se predvaja na najmanj	radi tega je 11 članov CIO	A. Shular.
Nihče ni v boju za sivobcKlo kllhuren in na )1Ujbolj kramar-	pod ubtoibo umor., Menda bij	, ^
pravi-	se ue bili smeli braniti, temveč
"radio	kar poli zijivo čakati udar-
nem radi raznika prepozno, da bi mogli v nji Se >g*ašati ta koncert, zato naj to zadostuje.
Joaeph Jauch
Seja in razprava v klubu st. 1 JSZ
Konferenca o državljanstvu in natura-i • • • • hzaciji
Dne 2. decembra se ho vršila v hotelu La Salle v Chicagu kcnferenca zainteresirancev v vprašanje naturaliziranja pri--eljencev in državljanstva. Na1
Ch'caKo, 111. — V petek 26. novembra bo v SDC redna seja	,	...	.
klul>« st. I JSZ OdIjor kluba	* Povabljen. „oscb
ski način. Ponudil je — jo — 15 minut svoje
Razno iz Clevelanda
ure" tudi SNPJ. Upravni od- cev od kompanijske drhali. Ke-
apelira na vse člane in članice, da se je udeleže. Prične se ob S Cankarjevo ustanovo us- osmih zv* čer. Prošeni so, da
bor je baje to ponudbo pretre- daj pride do obravnave, se ne pe.amo. Ko to pišem, so izšle naj pridejo ob času, kajti-čim
<al ne da bi kaj sklenil o nji. ve. Eden izmed glavnih zago- že tri številke
končamo z dnevnim redom, se
'Cankarjevega
Ker so upravni odborniki pač vornikov teh obtožencev je Glasnika" in morda imate zdaj pr:čne razprava o vzrokih, ce-poučeniv ljudje, ie nedvomno, znani radikalni odvetnik Syl- že četrto v rokah. S tem pod v- mu ni mladina aktivna v na-da bodo March a novo ponudbo van Bruner iz pittsburga, Kan. zeljem je prišlo med nas dokaj Sf m nihanju bolj kakor je, in dobro preudarili, predno bi jo sprejeli.	saj na
no uredniki tu je jezičnih list'»v in predstavniki organizacij tu-jerodcev.
Konferenca se prične ob H), dop. Vstopnina na dopoldansko in popoldansko zborovanje je prosta. Obed, kdor ga .želi pod okriljem te konference, stane SI.03. Naslov organizaci-
kako naj
bo elevelandska trojica boljša, pa čeprav ji bi še tako pomagal sam sodnik Lausche! Koncem konca smo socialisti potemtakem spet v pravem, ker smo rekli, da je demokratska stranka kapitalistična stranka Straža in da taka tudi ostane vzlic po boljševalcem.
nje za denar je greh. pa čeprav je namenjen cerkvi. Igranje v prid cerkve v njegovi škofiji ni več dovoljeno.
V petek 19. nov. se je vršil v SDD v Collinvvoodu večer Cankarjeve ustanove, počast uredniku "Cankarjeve
Bivši komunistični "Radnik", potem "Radnički Glasnik", prej "Zannje'V "Radnička.'
in tako dalje in tako dalje obhaja letos tridesetletnico v raznih hrvatskih kolonijah na način, ki prinaša čimveč novaca. Dejstvo je, da je to prav toliko tridesetletnica da-
"Ameriška Dom« "V Clevelandu im mladinskih zborov, za prav farni zbori."
Torej ni med njimi nobenega takozvanega naprednega ali sv o bod o m i se 1 n e ga zbora.
SO kompanijske unije	n ec življenja ~ namreč na pro-	^J le treba storiti. da se nje- ki to konferenco sklicuje, je
-...... videz prepovedane, je	petnem polju. Cankarjevi u-	n. neaktivnost <Kipran, Refc- ,mmte . Protective League.
po teh nemirih cela ta kompa-	HtaMOVl J« v ponos, ker je pri-	renti bodo Joseph Drasler. Os-
novina' piše: nijska unjJa prestopila k A. F.	Ognila za urednika svoji reviji	tar Godina m Donald J. Lo-
amo zdaj pet t)f ^ Green jo je sprejel z od-	tako zmožnega, izkušenega li-	trich. Potem bo splošna raz-
v, ki so prav prtimi rokamj Veliko aktivnih	ter*ta. kakor je Etbin Kristan,	prava.
Immigrants' rrotective l,eague S24 S. H a Iste d St., Chicago. 111.
članov CIO je izgubilo delo
Pred prošli teden je del;«\ski odbor v \Vashingtonu nazna
Društvo SSPZ vabi
On ni le v ponos reviji, ki jo u- AKo llisle poravnali vstop- North Braddock, Pa — Dru-
. jrejuje. ampak bo vsled svojega nic« katere ste prejeli za pro- ^tvo ^ 239 SSPZ priredi v so-
povratka na slovensko knji- »lo prireditev našega kluba boto 27 nov. v dvorani Sokol,
. 4 , ževno polje .eliko koristil «plo- < dramsko predstavo 24. ok- South Street. North Braddock, n I. da je obtožil to n«tate Anj <|ovelwki janio,ti in ' b. tob™ v dvorani SNPJ), storite
!:iU,t.CaLd, U,miV:..C't.,f;.:,a K: * »<> ** * *vojim predavateljskim to na tej seji.
darom nam v Clevelandu. Dne Dalje, sodelujmo vsi, da bo 5. nov. je predaval v klubu st. prihodnja koncertna prireditev 27 JSZ o predmetu, ki ga la- "Save" v nedeljo v dvorani
IZ KANSASA
Republikanci so po zadnjem porazu zopet prišli k sapi in se z vj-o vnemo priprav- predsednik te kompanijske u- pehi in neuspehi socialistične- na svidenje na seji v petek.
vedno pod kompanijsko kon trolo. Zaslišan je je bilo odreje no na IS. novembra.
Izvedelo >e je tudi.
veselico, ki bo prva tega društva. ("'lani in vsi drugi prijatelji društva ste vljudno vabljeni, da se je udeležite. Igral bo Joe Koracin in njegov orkester
da je | h ko označim na kratko z "us- <"SPS čimvečji uspeh. — Torej slovene Aces, znan z radio po-
ljajo na prihodnje leto, ko se nije Mike Kvans resi^niral še ga gibanja po svetu", vrše kongresne -volitve. Tudi meseca aprila, ko je bila unija nas predavatelj vodil
K fi je od po-
P. O
prirejen v našnjega "Radničkog. Glasni- po tukajšnjih naselbinah redno sprejeta "v AFL. ker je sam e- glav ja do poglavja, od ooraaov
'ankaripv^. l-i" 1/alm. va k," i/a l.jctil r»u «i?	» . «	• .	i _ • _ i
,,	ka kakor ce bi si jo lastil na sklicujejo shode, kar se je dru- den izmed operatorjev teh rud- v enih deželah d
ga Glasnika Etbin u Kristanu, primer petkrat z raznimi žen- ,r.t k.ta navadno vršilo le par'nikov. toda Green resignacijc gih. je dejal, da
Poleg slavljenca je bil za go vornika posebno oglašali le sodnik Lausche, ki ga Slovenci' roke. Bila bi petkrat razdeja-in mnogi drugi snubijo za vodi-ina. pa četudi bi imel 30 let za-telja demokratske stranke v konskega življenja. "Radnički Clevelandu. Tudi pri oznanja- Glasnik* se ne more ponašati nju pevcev so se spet izvršile ali primerjati niti k takemu že-
pristranosti. — J. P.	ninu.
* *
v
Kaj je delavski list? H ni. Ameriški komunistični listi so mar ne veste? Pravi delavski prinesli v večjih in v manjših časopis je tisti.
1 k a m i poročeni ženin za 30- mesecev pred volitvami. Ker i< letnico ,voje nepretrgane po- stara republikanska garda pri
češ, da naj o- malodušni, ako je socialistična mestu. Sedaj ^var v eni ali drugi deželi za-
o zmag v dru-ne smemo biti hitični klub kandidate v
Volilna kampanja
Ely, Minn — Tukajšnji po je nominiral mestni odbor rojake, namreč Frank Zgonca, med njih.
staje WHJB v Greensburgu. Pa. Igrajo na nji vsak torek in v četrtek ob 4:45 pop. ('vzhodni čas).
članstvo društva bo poskr-za belo, da bodo udeleženci čim-tri i boljše postreženi. in eden iz-ki bo najsrečnejši,
ni hotel sprejeti, stane na svojem
s a zelo ob kredit, sklicujejo pa, ko >o tla postala bolj vroča,	časno pogažena in če ni vse ta- John Dcbevca in Joe Sprajcar- dobi še živega purana povr-
shode pod imenom "voung re- ie Evans ponovno oznanil svo-	k<> vsepovsod, kakor si želimo,
publicans". češ. to bo bolj vle- jo re-*ignacijo in Green jo je	Kajti za pravilno presojanje
klo. In res vleče pri tistih, ki j pred nekaj dnevi sprejel. Pač	razvoja moramo gledati pol
ne mislijo dalj kot seže njih (zato, ker je prišlo do obtožbe	stoletja, stoletje in dalj nazaj,
nos. Posebno pri mladih vleče, in zaslišanja pri delavskem od-	zato, da bomo pravilno pojmo- delavcev in vseh
ja ml. John Debevc je tajnik hu. Torej na svidenje 27. no-tukajšnje krajevne industrial- vembra. — Louis Karish.
da
dasi vsak lahko vidi. da se za- boru.
daj skrivajo stari republikan-1 v t(,h svinCenih in dnkovnih
i . ... .. , . .,	.,	skl Politrtar.ii. ki tudi kontroli- rudnikih so take razmeri
ki v volilnih okvirjih na prvih straneh oz- rajo vso aktivnost "mladh re-1je].lV j k<) .. • ...
kampanjah agitira za kapitali-TmuiiIo, da je predsednik"Roose-	publikancev". Enako dela tudii7ne bolt./ni' 7arid	/astr ml i?. r)it> voliln^ Pravice delavskemu
stične kandidate, potem, ko so velt -poslal brzojavni pozdrav	demokratska stranka. v.. '(ff| i/	sloju! Pa so se izplačale kajti
izvoljeni, pa proti njim do na- so. jetski Uniji k njeni 20-let- Kot drugod, se tudi pri nas K.jns k	1 11 - • '	■ !
slednje volilne kampanje. In niči. Žal. da tak telegram ni	mladina udej^tvuje v "mladih '
na unije rudniških delavcev, ki je pridružena CIO. V korist
tukajšnjih
Vabilo na veselico
vali. kaj nam nudi bodočnost malih trgovcev je. da ga izvoli-in koliko lahko dosežemo v nji.
Na primer, koliko bojev in žrtev je bilo treba za izvojeva
jo. ker bo res njih zastopal.
John Teran.
je vloženih devet tožb
nato zopet zanje, ako plačajo, vreden za vlado USSR niti ene- klubih" starih strank, posebno lomIM!?"'VT'-' /m',kl1 $255'"
, j *" m f pioii i a/.ni m
šele po izvojevanju splošne, e
Železni Tercelj
Predprošli torek, ko je oil mladinskih
Detroit, Mich. — Društvo št. 121 SNPJ priredi v nedeljo 28. nov. v SND. 17153 John R. veselico v korist mladinskega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen s pomočjo pevovodje pevskih zborov v
Pika.
ga soldata.
Kompanijam.
V slovenskih listih se politi- Nekdo zeli. da mu odgovori-jrčni "job". Kaj jih briga vse!
pred volitvami. Seveda z edi-i ki obratu jejo te rudnike. Se-ul^ namenom dobiti sebi poli- (leni tn/1) vIfr/j|i (|(>,avd ki
čne zmage čestokrat napačno mo. če bodo vere tudi v socia-^drugo!	'	" 'S°	lali v teh rudnikih in
tolmačijo. Na primer, eden pi- tistični družbi. Pameten filo- Nekoč mi je rekel znanec zmagali so Slovani', ali.,zof bi prejkone na io vprašanje "Shular, ti si nespameten, k
nake in tajne volilne pravice so Proletarec že v tisku, smo do- Clevelandu. Louis Semeta. Zabili polagoma tudi delavci pri-I^M Canonsburga vest. da se bava se prične ob 2. Igrala bo
pri
ne
znani za človeška bitja, ki puste, da bi se jih prezrlo. In dalje, koliko težkih žrtev si nalezli bolezen, in dve tožbi ,)il0 treba v borbi za skraj-
se
so vložile vdove delavcev, ki <o } zadnjo zimo podlegli zastrup-
"zmagali so Slovenci'. Vsi zma- komentiral tako, da dokler bo- se toliko poteguješ za sociali-	i™ ■ f ■ 77 ^»-»»P-
goviti in prav tako vsi poraze- do vere kakršno so danes, neetično stranko, kajti ona ne	0\V,!M , u Vii
ni kandidati so zastopniki inte- bj> socializma. — K. T.—— šteje nič. Ako bi se pridružil	pitt '! r k >1NaM "
resov, bilo takih ali takih. Na-1 * republikanski ali demokratski	' ^ —
rodnost a!i jezik nimata ori tem V t».i W<»l«»»ii i« nm<.. -irunU* io ,	Nai omenim še. da ie ta ul-
je moral John Terčelj podvreči izvrstna godba pod vodstvom operaciji na kili, katero je do-!Joe Verholtza. Vstopnina je bil pri delu. Ani])ak ni pravil |25c. Odbor vabi na poset za-nikomur. dokler se ni pripravil bave vse naše tukajšnje občin-za odhod v bolnišnico. Večer st\o. Razvedrili se boste v pri-prej se je udeležil še veselice 1 jateljski družbi in ob enem poln se zabav al v krogu številnih . magali delu med našo mladino.
sanje delavnika' Kdo se je boril za starostno pokojnino, za žensko enakopravnost in druge reforme? Na vseh teh po- Prijateljev in znancev, kot poljih bojev za pravičnost so bili 'navadi* v »edeljo pa je povedal
rodnost ali jezik nimata pri tem \* tej koloni je bilo že omc- stran k f, you would get some-ničesar opraviti, pač pa znajo njeno, da toži neki George vvhere". Je pač nekaterim te- *;etnik ž" desetletje strah vseh I politiki oboje v interesu priza- Marchan, lastnik "prve in edi- ško razumeti, da nima vsak industrijskih korporacij iti
detih izborno izrabljati *
se
socialisti zmerom prednja stra-,ženi ° nesreci i omenim se. da je ta od- ia ;n K,avna arma(la>	•
"Res je. da so nekatere dr-in" i žave v Evropi zdaj pod vlado
Takole "metropoli":
I • , .. , !--- - *	r. 11 11 | |Mm \ litini
ne jugoslovanske radio ure v človek tako dober želodec, da *urance Kompanij, ker je ve- diktatorjev."	je dejal Lr" or
Ameriki" komunističnega, ozi- bi pogoltnil vsako "maneštro". (in<) Pripravljen zastopati de- njk> "toda to	nas ne sme tirati
Prošlo pomlad sem poročal lavcr f)roti bogatim kompani-
Pred nekaj leti je Johnu pri delu zlomilo nogo toliko, da so mu jo hoteli v bolnišnici na
Odbor.
Uspesno stavbinsko in posojilno društvo
V Waukeganu imajo sb v n
prekljajo v roma bivšega komunističnega
"Radničkog Glasnika" za pet- o razmerah, ki vladajo v so- 1
a m
v obup nad bodočnostjo, kajti slični pojavi so znani tudi v
"Ameriška Domovina" z dne deset tisoč* dolarjev odškodni- sednjih cinkovnih in svinčenih Kadar kolektamo za kritje »prošlosti. Ampak razvoju ne 15. novembra:	ne. "Radnički Glasnik" nava- rudnikih, v kotu, kjer se stika- stroškov kakih delavskih sho- morejo ustaviti poti"
"Tone fiabec z vso ihto per > .ia vzroke tožbe s svojega stali- jo države Kansas, Missouri in dov, se navadno vselej oglasi- Predavateli i* nnvdurij>i
TRPLJENJE MNOŽIC RADI IMPERIALIZMA
republikanskega župana Bur- ^ča in trdi, da je Marchan ti- Oklahoma. Kot znano, je ta- mo pri njemu, tona, češ, saj je governer D-t- sti, ki bi moral biti tožen radi krat prišlo do dejanskega boja peha.
vev poslal vojašt»,» v Cleve- -	---■ ——_________	_
land ob času štrajka. Kajpada, seveda, governer ga je poslal, toda ljubi Tonček, na čigav > prošnjo, a? Kdaj je še pr'peljal grocerist blago odjemalcu na dom bre^ naročila? Kaj ni bil župan Burton oni, ki je ZA HTEVAL vojaštvo od governerja? Seve, ftabec tega najbrže ne ve. ali pa noče vedeti. Pa še nekaj! Ali je tudi governer ukazal županu Burtonu. naj elevelandska |>olicija s količki bistri glave štrajkarjev? Tf». to so dejstva in značilnosti.
ki jih narod ne bo pozabil." 1
*
Kriza je znova prišl i v de ' želo. pa vprašujejo, ali je R >o-sc.eltova, ali pa je Roosevelt le druži Hoover in njegova kriza le druga Hoovrova kriza. Pojasnjujejo naj take stvari demokrat i.
*
Tudi Vehovec >e je pridružil poboljševalcem koruptne. in reakcionarne demokratske stranke. Ustanovil sj je za svojo apolitično zavarovalnino klub "Neu Deal'. Deloval bo v 32. "vvardi. Druge velike nesreče ne bo — iiii, Tone, sa j s,, razume-
li!
ne
i
brez us-
P reda vatel j je povdarjal va ž nost socialističnih klubov, v
vsak način odrezati. Pa ni pu-isko stavbinsko in posojilu » stil. Zdravniki so si mislili, nu.jdruštvo, ki se uradno imenuje tudi dobro, če nočeš zdaj. boš North Shore Ruilding and L »an pa pozneje dovolil, kose bo bo- Association. Oglašano je zgolj
Jezen širila. A dobil si je zdrav- v katoliških listih, v katerih
nika, ki mu je nogo pravilno iz-1 pravi, da je solventno. in da ravnal in jo ozdravil. Johnova ! poslu je vzorno vzlic težkočam.
železna volja, njegova potrpe-
katerih se delavstv o izobražu-' ž,Jivost i" vztrajnost, je pripomogla, da si je nogo ohranil in
ii|i>
t
I k
Milijone Kitajcev nrinoinn Irpi v%l»•«! vojne, ki pu-*t< »i ujihovn tir I o Mf«t» in vrni »o jim riiHrjani polja unirsn* in njihove itloff tivil tiplfnjenp. liomS** mo! Ampak delavsko gibanje J s aeroplanov capotlujej« grobarje in pravnike, kontur
ivmrH ranjancev jr »dravnika tplnh mA||or« dohiti. Am« pak /ivljtnje frr v>lir kataaltofalnrmu klanm daljr po »vo«i nrbrrrlani poli. Gornje jp pritor if $An(haja. Inkili jr zdaj tam mnogo.
je in s tem vežba za delo med n a rodom.
Kristan je govornik, ki užge upanje v še tako malosrčnemu človeku. Delal je -veliko in šel je skozi boje kakor malokdo, zato so njegove besede skoz in •koz besede njegovih življenjih izkušenj in nepokvarjene resnice. In ta reoiica predvsein j<'. da »pada bodočnost <vejn delavskemu razredu. Na tem Zgodovinskem pohodu ua'ne bo moglo ničesar trajno ustaviti.
Dne 10. novembra ie Kristan predaval v krožku organizaci-jet Naprednih Slovenk o predmetu "Pohod človeka od njegovega primitivnega stanja do danes". Bilo je res zanimivo predavanje in je trajalo nad eno uro. Udeleženke so bile večinoma ženske, ki ao prišle na predavanje ne -amo iz bližnjih ulic, ampak tudi iz predmestij.
Ko to pišem, smo se pripravili na prireditev v počast ure I-niku "Cankarjevega Glasnika" Ktbinu Kristanu. Kako je izpadi i. bomo poročali.
Druga važna prireditev za elevelandsko naselbino bo koncert soc. pevskega zbora "Zarja" na Zahvalni dan. Ta števil • k« "Proletarca" bo dospela
okreval. Tisti zdravniki, ki so mislili, da ne bo nikoli več rab-! na. so se čudili.
Vsi mu želimo, da prestane enako uspešno tudi sedanjo ne-i zirodo in čimprej popolnoma okreva.
ki jih je povzročila sedanja kriza. Tajnik društva je Math. Ivanetich in predsednik John Zalar.
/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tel. Crawford 1382
Pri»ln« in oku.*na domača jedila Cene zmerne. Po»trerHa točna.
... • *>
PRISTOPA JTK K
SLOVENSKI NARODI ^ODPORNI JEDNOTI
ifi HOtM T K SI i»\ h v v M
|»|5<; "'V
I
f I*
Min. «» cele letu $C.Ofl pel leta f.l.On
ImtanavljAjU nov« dru^^Vi..
članovi ic) je trot»a n-.vo društvo Naflov r.« li»t i' t a Ujoi*tvo J«
">57 S. La wndal« Ave. CHICAGO. ILL
——
SE
v II CM«. M > K< > v IN I. VSEH VRST PO ZMERNIH ON AH K DNO OBRNITI«. NA l; N I |'S K () II^KVKN«
Adria I>rin!iiijz (-o.
IHCi« N. IIALSI KI) STREET, ( HICMAK ILL.
Te/. Lincoln 4700 "ROLETA REC SE T I S H A PRI NAS.
ZA svobodno jugoslavijo, V kateri BO KRUHA ZA VSE
DELAVSKO GIBANJE V EVROPI
VZLIC VSEMU NAPREDUJE!
THE NEW APOSTLE OF PEACE!
BANČAl ! \ \ , ( HOORAV) FOR PEACE V.
Mariborska "Delavska Politika" propagira dem ikraticno, svobodno JuKos'av jo na način, kise Ka jt' \ stanju posluževati tu in tani tudi p 'd cenzur«, V izdaji z dne 6. novembra ie priobčila sledeči članek:
V svetem pismu starega zakona je zapisano:
MBila pa ie po vsej zemlji ena fovorica, i-te besede. Ztfo-di st1 pa, ko so potovali od jutra, da so nasii ravnino v dežel ainearski. ter »o se nastanili tam. In rek i i so dru;/ drugemu: Dajte, naredimo opeko in io iz-Jgimo z ognjem! In^bjla jim je opeka za kamenje iu zemeljska smola namesto malt;1, in rek i so: lHit^.N'.- adi-mo ni - -tu stolp. kMrui b uli vrh do m ba. in naredimo -i ime, da se morda ne razkropimo po v.-ej zemlji. Ali Gospod pride pogledat mesto in stolp, ki k a gradili otroci človt <ki. reče Gospod: Glej. I hnNtvo je en » in vsem je ena vfovo^iea, in t > je sar.io začetek njh dela; in nič fe j:m ne zabrani, kar so skkni'i -tonti. Dajte, pojdimo dol in imeaajrnp tum njihovo govoril j, ia ne bodo umeli drujr dru efca ;rovorice. Tako jih je razkropil Gospod odt ui po vsej zemlji in nehali -o .trra-diti tiJ< > m*<to. Zato so imenovali ime nioffovo Rabel/ker je Gospod tam z medel vse zemlje govo:ico ;n jih razkropil od tam po v e zemlji."
Jezova ie torej zmešal ljudem govorico. »la ne bi zgradili velikega človeškega dela in se tako približali samemu nebu.
Ker so si dali zmešati RO' »* rico. da si' n - > več razumeli med seboj piso m >g!i velikega dela dokončati n >• lam s trpe •po svetu ker -e ne razumejo med seooj. temveč se pre;>irajo, pobijajo in vojskujejo.
Te svetopisemske resnice iu pomena te prispodobe se vse premalo zavedamo.
Ljudje so se razdelili na različne narode in govore vse polno jezikov. Danes bi bilo neumno sanjariti o tem, da bi spet vsi ljudje govorili en' je-lik. —~
Saj sam jezik ni treba, da bi bil ovira, da <e narodi in ljudstva ne razumejo med seboj. Vedno so živeli in se še bodi pojavljali mogočneži, da zmedejo ljudi enega in istega naroda, zato. da ne zavlada l judstvo, da ne more dograditi svoje stavbe.
Kadarkoli je bilo ljudstvi močno, so vrgli med njega jabolko razdora, da <o se ljudje prepirali radi ti jega. pri tem pa pozabili na svojo skupno stvar.
Kadarkoli je rastla moč delavskega razreda, so njegovi nasprotniki poiskali sredstva za razdor med njim. potem so pa udarili po njem.
Socializem je človeška misel, ki hoče, da bo ta svet za človeka. Kjer je ljudstvo spoznalo to poslanstvo socializma, si urejuje svet in gradi stavbo za srečo in blaginjo vseh ljudi.
Despoti vladajo .samo tam, kjer so si ljudje še vedno dali. zmešati govorico.
Mogočneži, ki hočejo samo v*čjo svojo moč nad ljudmi, izigravajo tudi narode proti n t rodom. Narodi bi lahko uživali svobodo in blaginjo drug poleg drugega, toda še vedno s< dajo zavesti, da medsebojno prijatel ji)..) zamenjajo z medsebojnim sovraštvom, oškodovanjem in pokončavanjem.
■ > 1 Uhlje in >1 r.fii ke, i\ i ziv e amo dotlej, dokler ne pride do P«.r; zuma med narodi in TJud-' stvi.
Dokler se Hrvati in Srbi -n - > sporazumeli med seboj, so integralni centristi opravičevali *voj obsto j, češ: kdo na i pa vlada namesto nas. -aj vidite, da oni ne vedo, kaj hočejo. In tako je vladala .INS.
Ko so se pa oni sporazum di med seboj/je pa JNS zagnala krik in vik: To je veleizdaja nad nami. In Jevtič je šel v boj proti tej "veleizdaji'v. Ker pa nam ni .c,- mogel zmešati govorice. je ljudstvo os' il >. Jev-tič je pa še). In ker Jevtič ni mogi 1 i praviti sv ijega dela, ie ) Hda ur/., da da Jju l^tvti v.
dižavi vojo voljo in v.»i pečat.
In danes je v Sloveniji govorca "Jutra" in* "Slov ni a" ena in ista. -
Mi, delov io ljudstvo, socialisti Slovenije imam * pa -*vojo g< . »rico. Iu nnša govorica je ! >: I a v edno in o - ta ne ena in isra : da smo sporazumni med seboj. Te misli ne smejo omadeževati iu te naše gov »rice ne -»meje zmešati kriv« >r i »ki / Jevt ♦ cev ih časov in z jevtrčevskim nameni, prav tako pa tudi r • ne trpni zbeganci.
Sloven-ki soc ki I j st i • kličemo zalo v en taoor vse naše d« lovno ljudstvo, da -kup.ii > hrvaškim in srbskim ljudstvom dogradimo venko stavbo •» >bo-dne Jugoslavije, v kat* ri bo pr.-storn in kruha za vse Slovence. Hrvate in Srbe in naseljene člane drugih narodov, k govorimo sicer vsak svoj jezik, gojimo vsak svoj vrt. da b t naše -kupno delo čim bolj lepo. vel'častn >. živo in na vek.4 trdno.
Velike raketirie je težko kaznovati
Nick Montana v New Vorku ima kakih	bordelov in v
njih 2.000 prostitutk. Ponašajo mu okrog tfttoO.OOO čistega na leto.
V boju za odpravo nemorale je bil Nick Montana obtožen in. obsojen na 25 let zapora. "Ak > mi kazni ne znižate," je dejal (li*triklnemu pravniku VVm. < . Dodgo-u, "pride marsikdo v kas i". Grattarski politiki .so se ustrašili pretnje in izposlovali, da je dobil Montana novo obravnavo. Obsodili so ga na nji znova, toda le za mai prestopek in po 10 mesecih bo spet na svobodi. Prva obravnava, na kateri je bil obsojen za operiran ie nepostavne obrti na 2"» let ječe Sing Singu, je stala nevvvorsko občino slo tisoč dolarjev.
Bogate zločince, ki sj kupujejo protekcijo, je pat težko : zreč it i v pest pravici. Nicku Montahi je bilo na sodišču s pričami dokazano, da so ženske v njegovih bordelih prisi Ijene v prostitucijo in izvršuj* -jo obrt v kori t niegoVcua žepa, vzlic temu ne bo v ječi niti leto dni.
"1 ondon ostane rdeč", vzkli-
1 i "Delavska Politika" v svojem	• i • ob loških volitvah v I nulonu. o katerih »mo i - • i v ti; pre oijih lev ilk. Omeni »i i ! ■ • objavlja o njih: V Anjrli ii o -e vršil.' diu .'»1. oktobra t. 1. občinske volltvj. Po eb n p men so imele te v >-1 ve i i. n 1 m. k ter U de:-iv-' k -i • Vi i uka imeli >e d »■ e j ve-i u o > 'M >b n^kih odb .rih, ki vstavljajo mestno občin k > u-pravo. >
\ olilci so znova izrabili ? vo-je z; unnnje delav K i - * i n k i in ji p vr . .i vod s t.v o občinskih i isk« v glavnem mestu m ig ič-nt ra anj leškogi«. impt ri ja. .
Iav La tic.nka je dobila višino v l."» >d	ndonskih
)bč n, 1 rei ima več kot polov i-t .» h n - b • ■ k i h in v svojih
s .pno ie delavska stranka pridobila VJ mandatov, konser-
v	11 i ; o jih izgubili ."i 1. Po h v« !ii v i1 b ima delavska
'r t ka 7 \'2 mandatov, 4P2 pa h imajo k<>i?-"rvativci in libe-rali kupaj.
Komuni-'i imajo 10 mandatov.
Na < iut protniki se tako
i	o1 . ti:. ■» zmanjšali zma-
o. ; j-> i • \y.\o je . ala angie--ka io < ka stranka in doka-/ u •	> ob. in ske volitve
. ii neka p »v sem nepoli-
ii	?» z; »-eva, vendar ne more-i > b ib> • t v.', da je lx»ndon r leč i da -o. v olilci dali svoje
• iij an e kandidatom delav-k« tranke, v ideč uspehe dela. i va"vrši ,tranka po načelih <c .i!'s?ični /a strankinega de-> m, . , progr.vma za občine, ia ti kar e ti e stan ivanjske politike in »cialnega skrbstva.
Mussolinijeva ljubica ima neprilike
Magda (b Kontages je bila I ed par le i i v Kiniu poročevalca nekega konservativnega francoskega 'ista. V intervju-
vi	h z M us solini jem sta se za-


Pravi pol !i »i p men občin-. kih volitev v Londonu pa tiči v tem. da so fašisti r mlnonrt propadli iu niso dobili niti enega mandata, da-i s.> je njihov vodja O-vvald Mo-lev trudil na vsf kriplie, da bi s cirkuAko reklamo premamil volilce. Angleški volilci so ponovno odkl >-nili gibanje, čigar cilj je, po vzgledu drugih fašizmov. zasužnjiti lasten nar>d.
\ opravičilo za poraz fašistov v Londonu navajajo reakcionarni listi -- slabo volilno udeležbo in sicer v zvezi s skrajno slabim vremenom, ki je uladalo na dan volitev. Toda to opravičilo ne drži. Tisti, ki so ostali doma iz bojazni pred vremenom so najbrž "mehkužni demokrati", kakor jih fašisti nazivajo, fašisti pa imajo po lastnem zatrdilu v svojih vistah samo korajžne iu požrtvovalne ljudi, ki se ne strašijo niti prelivanja krvi, še manj pa malo dežja! Spričo tega izgleda poraz fašistov še težji, kajti jasno je. da ao poslali na volišče vse do poslednjega moža in dosegli tak fiasko.
Torej je zmaga demokracije še mnogo mnogo večja, kot )ki jo kažejo številke glasovalcev.
Tudi v ostalih krajih vodi delavska stranka
Tudi v provirici je delavska stranka dosegla lepe uspehe. Na novo .je osvojila mesta: Bri-stol, ( oventrv in l^evton. Ne-povoljen pa je izid v Liver-poolu, k jer je stranka izgubila na račun verskega boja med katoličani in anglikanci.
Tudi glavno mesto Norveške je rdeče
O veliki voiiini zmagi norveške delavske stranke pri občinskih .-olitvah smo že poročali. Sedaj so znani rezultati iz 630 občin od skupnega števila 747 občin.
Najvažnejše je dejstvo, da ie v glavnem mestu države, v Oslu. ponovno zmagala delavska stranka, ki je svojo večino v občini še bolj utrdila.
Delavska stranka ima v Oslu 45 od 84 mandatov, ki se raz-dele takole (številke v oklepajih pomenijo dosedanje število mandatov): dela.ska stranka 45 (4:S). konservativci (.V)), liberalci 2 (3), krščanska ljudska stranka (protestantje) 2 <0) in stranka narodne sloge
0	CO.
V vsej državi pa se ra zdele mandati tako-le: delavska stranka 5251 (4717). meščanske liste 2143 (2191). liberalci 1381 (1345), kmečka stranka 1200 (1186), konservativna in liberalna ljudska stranka 854 (740). komunisti 135 (170), delavci, mali kmetje in ribiči 125 (105), protialkoholno in versko združenje 108 (D(>).
1	stranka narodne sloge (fašisti) 8 (58). ,
Tudi norveške občinske volitve pomenijo zmago sociali-

stične misli, pa tudi zmagj demokracije nad fašizmom.
Fašisti s,, docela brisan1 občin-kega zastopstva v glavnem mestu ()nIu, v vseh o-talih ob.inah pa so od dosedanjih 58 mandatos rešili samo 8.
Socializem zmaguje na >e ve rti!
Škof ki je bela vrana
Milvvaaški nadškof je prepovedal župnijam v svoji nad.ško-tiji prirejati igre za dobitke. Pravi, da si cerkveni odbori lahko dobe potrebna sredstva za vzdrževanje cerkva na bolj dostojne krščanske načine. Prepovedal je v cerkvenih dvoranah na zabavah tudi opojne j pijače.
V Chicagu je drugače. Tu ie« vrše razne igre za dobitke, i "gemblanje" in točenje alko-j holnih pijač v korist cerkva kar na ulicah in v javnih parkih. da je radi tega prišlo pred nekaj meseci do javne polemi-: ke in škandala.
Društvo Mpxham vabi
Jchr«towr. Pa. - - Sam >^t >i
no društvo Moxhaif| priredi \ High land parku v ^ »i i d v nani v soboto v e e r L dec. v se-lico. na katero vabimo vse lu-kaišnje in okoliške rojake. Torej obiščite nas. Pričnemo o » pol osmih.
Zabavali -e bom i prav po domače, torej -podaljšate si mladost, ako pridete, (iodca bomo cimeli na harmoniko. Vstopnina pa je le 15c. \* s])od-»nji dvorani pa vstopnine sploh ni. Plačate le kar porabite. V-e. ! kar boste naročili za jedačo in (pijačo, bo prvovrstno. Torej , na svidenje 4. decembra.
Jofeph Rogel, tajnik.
Pet novih kardinalov
Meseca decembra bo pept ž imenoval pet novih kardinalov : trije izmed izbranih za k a rdi-n.il-ki kloV»«ik »0 Italijani« eden Anglež, i i eden Francoz. Vseh kard nnlov z novimi v red bo Italijanov in trideset kardinalov drugih narodnosti.
*	v \i:>sri.n
Naciji v Nrmčiji fn odpravili bre zpopelnost? Tako /atrju-J* vlada in njrno časopisje dan *a drem.
Vzlic ra/n;m nadomestilom je ftivlienslti standard delavrev v Nt»mčiit boliši kakor živi jonski standard delavcev v kateri-ko' i dc/«-li v F.vropi. Tudi to trditev narijsko ča^opisi^ d?n 7"\ dneni vitrajno ponavlja.
Ampak ob enem j»o irvlijoni nemških delavcev, trgovcev in kmetov pozvani, da naj vz-drže enega obeda na teden in
/
do* »čpi pr "hrano 1 prispevajo v fklad za pnrocč breipotelnUn in drugim potrebnim 1 jodom v oJiem rajhu. Ako ni brezposelnih in bpdr;ih, oemt« sploh ^»-cl:'* pritr(rovanja njim v korist, in ako je res v».e tako rožnato. kako to da govora razni n/irorki nrvaki od Hitlerja navzdol o do^žnrs*!, ki io ima Cudstvo do hodnih? Lansko zimo o rsbrnU z*«n»o rnilijon-' .,, r' in 1; )rnv hoče Hitlor, di t i va t»f.'d'*vo še več, d?* da-c rcvii <lovoli >?vi1 * n knrivn o. 1 ko i imiv
V A !> \ VON » A(JKS
in e skrivoma shajala
n i 'go1 i palači. Tako trdi ona. /a njuno razmerje je izvedel lranco-ki poslanik v Ri-imu. m ker -c je zbal škandala, ; i e>'og;) i,j sc utegnila za-I*1 ti tuo Francija, je po ovin-l-ii po uril Mu-solinija, kako ' a j ,r v '-i o n jamu M agda d, 1	e . Mussolini jo je
l.aipad:: mi t:l na cedilu in svo-^ 1 ate»' svet niti ne "e, da ži	zagotovil, da ni
ime s i ionukfiien i Francozinjo • [)lohvm• ak«*ga ljubavnega on avka. To ie Magdo razjezilo, z;»•!•■(' -vala ie francoskega po lanika n zapodila vanj 1 "'"'Im -'i (Sva- iz samokresa. \t»	. ii ni posrečil, kajti
mož j. * 'dr:ivel. Magda je v s!< d n if ne pu f olovščine dobila toliko publicitete, da ii je mi n * ii1 n»*k kabaret s Nevv V« k i »o d i rje v na teden P'ač •, č« - pride vanj za gostitelji,o. >'nžbo je radevolj« preji ia, a anu ri.ška na^el jetii-1 a <'» a t j a Magdo pridržala na F.lli I-landu n ii oVlklonila v 4(m» vsled moralnih obzirov, ' l :: e je pritožila na višje in-ce. (a s, cia ni z njeno moralo »vice-ar narobe, zato da ii je 1,1 v ? <|> v to dežel » p »v «<em v • n» za bran h n.
Razdor med Rooseveltom in demokratično večino v zbornici čezdalje večji
m
(Nadaljevanje s 1. strani.)
stem v panično krizo. In razu- Pameten kongres bi s(» v pr >-meli bi tudi, da je družba dol- blem gospodarstva poglobil in zna skrbeti v času brrzposel- iskal izhod, namesto da /.mr-nosti tudi za tiste, ki bl radi de- cvari do neučinko*. itosti v-ak lali, a ni mesta zanje. Zdaj pa zakon, čigar prvotni nanvm je -o jim pred očmi le ubogi bet- bil koristiti plošnusti Vse. kar gataši.	i« dosedaj storil, v mnogih sln-
Pamcten kongres bi storil čajih niti krpanje ni bilo. pač vse v svoji moči, da dvigne ku- pa je naredil luknje *e ve-je pno moč prebivalstsa. kajti le nego *o bile. Ak • želi pred-m! ta je goni'na sil« produ k ci- nik Roosevelt kai (»teti «wl svoje in knnsuma. ce milijone lju- jeira nevv deala, mora čim prej di prejemu lr po k^k p^tde^r- v o<lprt boj s svojim kangr -tak nn mes»»c, s katerim mora- som in s svojo reakcionarni > 'o nešteti prežhMati tlidi dru- strn»iko. In pri tem bo moral žrne, je naravno, dn nimajo • imeti v uvidu, da je stranka, •im kupili Izdelkov in pridcl- kakršna je demokratska v se-k >v, lei jih rabi jo.	danimi kongresu, pripravljena
Dvojna mera podpor zateči «e tudi v fašizem rajše Ko je vlada pomagal« z mi- kakor o« dati ljudstvu potreb-iijardami dolarjev železnicam, ne koncesile »n • tem pogoje za bankam, Znvarov altiit am itd., do«toien ob tanok. /a iavoia-je bilo v kongresu vne v redu. vnn<r efektivne •or'«lne zako-. Otela jih je pred bankrotom in ndaje bo trel>a potemtakem ze-/ d a j 'n»-t (innalajo dobiček, diniti in organizirati delavske Antpak nevedni sUtfabuikl hvp- In druge progreskne silo v i^ ) trga prnfJt« bl g«\^dl več, vo politično gibanje, kajti <»d pa hočejo več podpore korp »• demokratske in republikanski* racijam In manj tistim, ki jo stranke nima ljudstvo ničesar naibnlj potrebnlefn Krizo bl dobrega pričakovati. K večjo to le lovečalo.	mu tu in tam neka! drobtin.
Samostan sv. Dimitrija
Kulta ženske rodovitnosti ne nahajamo samo pri primitivnih narodih Azije in Afrike, ampak - • tudi po nekaterih krajih Kvrope. Nedavno tega je heogrndska "Politika" objavi-a opis samostana Svetega Dimitrija. blizu Veiesa v južni "ibiji. kamor od blizu in daleč aiaio /ene, da si izprosijo od /( ene j a svetnika otroka, • . žena brez »trok pri pripro-m ljudstvu ne uživa nobene-ugleda. To sr vrši v tem samostanu pod vodstvom menihov z raznimi ceremonijami: najprej morajo iti trikrat o-rog cerkve z belo in rdečo nit i o. ki z njo cerkev irikiai o-\ i jejo. Zatem morajo ti k bližnjemu slapu, ki preko izdolbene skale pada iz višine. Iti morajo skozi votlino za slapom in katero žen-ko slap pri tem o-škropi, se smatra za čisto, katere pa ne oškropi, je podvržena grehu. Blizu slapa se na hala velik, štožčast, črn kamen, na katerem mora žena po soln-čnem zahodu najmanj eno uro sedeti in ie pri tem ne sme nobena posvetna oseba motiti. Po vseh teh procedurah moiaj-a žene v samostanu prenočili . . Dvomim, da bi vs» to res kaj pomagalo, ali mistika ima d >-ljud: si!ii > moč. Saj takozvani 'zv. nc žel a" pri nas v Slovj-niij t na. BU .Iu in na Kumu) tudi niso nič drugega. Na Japonskem. na Malajskih otokih in v Indiji, so posebni templji z zrtveniki. izklesanimi iz kamna. ki mu ženske darujejo in se nanj vsedajo, da bi dobile otroka. V Bataviji častijo v ta namen nek -tdr top, ki je že čisto zbrušen od ved nega plezanja po njem.
Države, ki so prišle iz zadnje vojne najmočnejše, so danes prešibke, da si bi upale zaplesti se v drugo. — "A. G."
Nesoglasja med delavskimi strujami v Španiji
(\\vtaln van e s 1. strani.)
m« v) "N 'W I » n.*'• i ' imP p* i čMo 'r. Perpign.ma v Franciji, v katerem se ^ot rudnik o» 'tožu je. da ne more vsled komunistične kontrole nad cnn-'/uio Nevv Leadru poročati iz ftnaniie ničesar takega, kar bi itatelje resnično /i limaL). S. Baron, poročevalec tednika Socialist Call. glasila ameriške ( c 'al ist i ne stranke, ie bil na ukaz cei zure v Barceloni aretiran. "CalT dolži v izdaji z dne 115 novembra -talinovce odgovornim za to, po njegovi tid;tvi po -ovnoma neupravičen »rotacijo Najbolj pa graja izmed ameriških l:«tov "Stalin >-ve komuniste" v ftpaniji glasilo trockistov "Socialist Ap-pcaP*. Izhaja v Nevv ^'orku. Tudi vc • njeg;'.ih (Appeal-ovih) pr stašev^je bilo šikani-ranih v Španiji, med njimi Ernest Krber. Oba ta lista trdita, da je namen Stalinovcev zatre-ti v ŠpaJliji v e "revolucionarne elemente Njihov namen je ugajati vsled diplomatičnih rov Angliji in Franciji, pravi o poročevalci listov Call in A peal, Nevv Leader pa dolži k ' le Stalinovo vnanjo politiko.
Vzlic tem težkim notranjim rn giasjam na političnem polju pa ljudska fronta na bojiščih pogumno vztraja. V bitkah na aragonski fronti je lo-jalistična armada dosegla pro-š!e tedu • znatne uspehe.
Ameriški Družinski Koledar
Ameriški družinski koledar j za leto 11K18. ki je zdaj v tisku, je po vsebini ena izmed nai-l boljših slovenskih knjig, kar ■ jih je izšlo med ameriškimi Slo-\ (:if;. Sotrudniki s<, v njemu bogato zastopani in jih je celo več kakor v prejšnjih letnikih koledarja.
Amer ški družinski koledar je bil še vsak > leto vreden prispevek sloven-ki književnosti ill prav tako bo tudi letnik 1938.
Pod kapitalizmom žive ljudje v pomanjkanju tudi ako je vse ga v izobilju.
i» ii i ii i: i»»i
Klinov
J. s. z.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira v ak <l:oi razen sredo od
» ' t uit M	/.V*'ČVl
v rt' doljn (»\» dogovoru »»l-lt »VI- en Kito 010
2125 SO 52ND STREET
CICERO, ILL.
iZr. John J. Zavertm*
PMYSICIAM AND tURCEON
o in m ot i:? At 17?! vv Wti. St,...
2 oa t 00; ?a»a s:",o p.iil.v
tri l'r* w I or <* 1 /
a. JSfvS W Cermak Ro
• !••	(M i■ «»i t 11 « h
lt> C«. SI 1 100
* .i-, t.«v	s^h*
np|M»inl rt>» • ^n* v K,.ir|f <ier r»l Cf»wl<»rrt
II nr, ,n» Wft	c.l«
A u«t <r STOf
V »IciVcrni »frnomu %o priredbe
luKov »S?.. Uonf^renčniS orc«mza-cij in >ociali>t enih kulturnih društev
NOV5.MBEH
CHICAGO. ILL. — V nrdrljo 28 novembra »pevoifra ioc. prvikrg« zbora "Sava" v dvorani CSPS.
DECF.MBLR DFTROIT, MICH. — Vr.ol.c. klubi« »t. 114 JSZ v loboto 4. receanbra % Slov rn krm narodnrm demu.
COLLINVVOOD. O — Ple.na ve-■elica kluba št. 49 JSZ na Božični večer 25. deccmbra v Slov. del. domu na VVatcrloo cesti.
MOCN RUN. PA. — Dnr 31. dr-crmbra Silvestrova zabava kluba št.
175 JSZ.
CHICAGO. ILL., — Dne 31. de-cembra Silvestrova zabava kluba št. I JSZ v dvorani SNPJ.
BURGETTSTOVVN, PA. — Plesna veselica kluba st. 19 JSZ v soboto večer 11. dre. v Slov. domu.
GIRARD O. — Domača zabava kli«b» št. 222 JSZ v prtr|c 31. decem-bra v Nnfodetovih prostorih.
193«.
CHICAGO, v nrdeljo 13. fehru. arja dramska predstava.
STRABANE. PA. - Ko*.frrrnca Uuhov 'SZ in društev Prosvetne malice rndnjj redrljo v marcu.
CHICAGO, v nrdrljo 10 aprila koncrrt "Savr".
CHICAGO v nrdrljo 1 miM prvomajsko nl.ivjr
(Ta'nike klubov in kulturne od*«-k r k uho v ter tajnik konferenc pro.tmn da n.im ipflrorr v s - svoje • f r t' i! v e /a uvr«tl*ev v (o k t!on<> n da nrtm po«lje|o p« pravi«*«, ako so podatki o pr rrdh»h nap.ično zabe
N^cionaliaem je otroak.i bolezen; nnrpn;ce na človeštvu.
*6ARFTIKC!C 6 SON •
a	i
>« ,»/r RNt 7 \ N' t M I .
C	IVI. 1175	r
9	o, ,H(i	»
■ JOHNSTOWN. PA. »
I II B B I' «r « i« M
A Yugo«lav Weeklv Devoted to the Interest of tne VVorkera
OFFICIAL ORGAN OF YugosJav Federation S. P
PROLETAREC
F.DUCAT10N,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
C UM M ON W KALTH
™j
NO. 1576.
Publithad w~hly at 2301 3. LawodaU At«.
CHICAGO, ILL., November 24, 1937
VOL. XXXII.
pi li1" m: a ii k ns
It has been wisely said that if aH the world's a stage, we in America have the choisest seats for vvatehing the great show.
VVitness aH about you the reading public devouring with
great gusto publications like "True Story......Prue Confessions,"
"VVild VVest" magazines and others of the same calibre. The modem trend of the publishers is to give their readers a large dose of sports, humor, jokes and pietures but avoid strictly anything vvhich might stir up their minds. In the last year magazines devoted entirely to pietures have svvept the country like vvildfire building up a large circulation.
These publcations are made up so as to appeal to the average person and therefore are in demand. People refuse to think or read anything vvhich calls for thinking.
VVith most people reading is limited to a hurried glance at the head lines vvhile going to vvork in the morning or vv hile re-turning at night. As the struggle to make a living becomes harder and harder people are devoting less and less time to constructive reading.
Their minds are poisoned against Socialism therefore radical literature is "taboo." Many of them are so poorly in-formed that they do not knovv the difference betvveen Kari Marx and H ar po Marx.
Like a ship vvithout a sail drifting vvith the vvind in any direetion that it might take them, they are ready to follovv any-one smoothtongued enough to be able to lead regardless of vvhere or hovv or for vvhat reason.
Lack of knovvledge and understanding of the economic forces at vvork in the country plus the fact that their reading is limited to "pulps" and the capitalist-controled tabloids keeps people from thinking and makes them bait for demagues.
COMMUNISTS ATTEMPT AT DOMINATION SPLITS VVORKERS ALLIANCE NATIONALLV
thii i Ck II. been
,v>uth in c it •rallv
vvet k.
1-24
tho
rhc
Vouth Can 7 Get Jobs, Says Report
A sad pieture of the present .stat«* of American youth i« offered in t h«* report to thr American Vouth Com-miaaion. The report off» i m we» to questions coucemiig y»>uth plight.
J«>b«»? "Youth con-tilute i of ali unemplo.v <1. Forty p of unemployab e yout'i ha m unable to find uork."
VVages? "Among the mo-t ed class of emp!oykd (years of age) — t h«>- ■ the median uag • is gen neighborhood of $15 a proportion of youth uho \n >tk wi:h-out wages in surpris»ngly largt»."
Mental .health? On« . ig.h t( first admission h to .s m llo •;» tal-alone in 1933 ivere betvveen th • age of 15 and 24."
Rural you.h? "The fan > t )day hsve 2,000.000 more vouth than are needed to grow the coinmeivial agricultural prooucts."
Farni ly life: "The depression forced some one and a half million young people, uho norma)ly k«»ul«l have been married. to postpone thi-step."
Negro youth? "Negro y«>uth at present face the future vvith heavy and at least partially unjust aru! oj-defensible handicaps: economic un-derprivilege, inferior « iucatior.al op-portunities, disproportior.ate health
hazards."
"The businessman's gospel that there is always room at the top, u-hile a convenient peg upon which to hang sermons of in lusiry and thrift, is hardly even remotely an-plicable to modern industrial em-ployment."
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
THE SPECIAL SESSION OF CONGRESS
meeting p? »per of the Club ar more interest .ng-. Att« ml -•orne of th t ies.
th
in
them and vvork a n
"Slamnati vdovec" (Straw W»dower )
Ka;, drink and be meurj. for to-inoriou you may tlie! That is the old (Jret k | hi!osophy of life. May<be old. but it is stili good to«lay. You l«>ok toruard to an kvent vvhere you can be carefree, happy~go-lucky and lajghmg among your friends. That is k xaetly the vvay Sava ua.it.> you to be, and no doubt you vvill be. vvhen yt j e it-- biUrious muucal comedy, "The Sira w Widower". (Slamnati vdove.').
Šlefurtvkj (Anton Cardcii) an inn-keeper, is thoroughly di^gust* »I vvith V nko (E«l Leben), uho being so m ully i/i love that instead of serving guests, vvalk around in a da/.« ko quickly sneaks out of the hearing dUtanck of h.s ma*ter's violent language, when S«.nja (Alice Artaeh) and Ira ( Marya Omahen), Stefan-«iek\- riieces come to visit him from a »listant city. Can you imagine his surprise vvhen he finds that the gol Vinko is so terribly in love with, hap-p«-ns to be Sonja? He of course, thinks Sonja is too g«>od for his goinl-for-nothing bartender, and orders Sonja and Ida to their room. Vinko, with Sonja around, is even more apa-thetic to vvard vvork. Stefanček alone n the room, thinks of his hopeless bu^oiess vv hen tuo >ruest come in. Ko-
k«>šar (.lack G rose r), and Lisjak j uled for the wmter (Andrevv Miško) are traveling alone. i Branches, Fraternal l^ooking for attractive feminine com-
Friday al.-o urgkd the Hianc
M
B. JURSEY
d that ti. • s iy in real t y
u' the I gulai
tal
pjtt res
mi
•nsil
hI l -
From Cleveland and some of near-by farm »tctioim Comra<le Is Zorko sent u* mx b.ar.d neu ih . we rvporU d ls uet k. Zorko'- Pe ylvania Lg tational tour for Prol< vi i1 vvas tempoiarily interrupled csute of urgetit busin« ^-. in a nusi <»f organizations with uh ch h.' is * netted and m uhich h hold- offi< ('ievehind, After a'tending to thi w.l! go to J<th'istowh. Pa. from w V | he vvill kontinue h.* toui thi
Ka.tern an<l UeMern Penn ♦
T
OIM
\s,
•on
;hou t anu.
In the Slovene Section of o ir lust issue y«»u uill find the minute.s of the Octob<r meeting of !h<- JSF Exe-cutive Board meluding the report of the Federation seeietary, a report on our Kdu.-ational Hureau and a ivport on literature and publications.
The follovving activities are
eason by and Cul (iroups affiliated uith the Educa
By LCUISE
I' > h« in j; hint ■>ion nj' C«<n^re . is» m nai:y u pe iul "imuii jut ali bi:' the Ii« /in mor of t lit* set on I regular se ^.on lith a i x - vveek tart and t ha t if hajf »f t h«> bills vvhieh are being pro|»oscd >y the president .-onie through it vvill ie con.sidered a fair job.
lere -eems tt) be but little doubi the Surplu.s Crop Control bili be pa- >e«|.
to the VVag ■ Hour bili, that in le pect, look more doubtful. eeall diifing the la>t congreas-lonal e sion hovv the >outhern 'Cun-gri - m ri de|i!>erately stayed away Iu»ing the • ion* vvhile the bili uas pending so a t<i avoid voting on it. NVhat vv.ll their reaction be duririg th.s t ■ ion? \V iil they again refuse to face the factt unich are m> vitally n et ury for thi- nation's vvelfare and u ha w 11 be their argument tj. ainst t h«- bili f«»r we may be sure they udi have many?
\t tile time vvhen the VVagi Hou bili uas first proposed by Pi >idetit Roosevelt, I wrote in Piolc-tarei- of September 1, li):i7, <juot". "The V\ age and Hour bili i.s far from iking completely dead. It uill come up again^and the Southern gentle-m . vvill have to face it for it is a reform that is absoIutely neees-ary, in the South a uell in the Norih."
l'h< regitinal jilanning measure to •livide the country into ei^rht section for th • future public vvorks program is another <»f the bills pending.
Congress should realize the fact
an uncmp]oym< nt cenzus that in New Voik ( ty i l m« r>77< of it's vvorkers vvere foun I to be totally unemployed What the re, ul' «f the National Un-«rnp1oymeti' Census novv being taken uill -hovv. vve can eusily jud^v. Con-gre.-.s should vvithout the least bit of hesitation put thi< bili through.
The (iovernment Keorganization bili, originally propo>ed by S«'nator Byrnes, providing for six nevv ex-ecutive a sistants to the President, a nevv Cabinet po l to be knovvn a.s Public VVelfare and a number of othk r nC muijt changes, is perhaps the most doubtful of receiving favor-a!»le consideration.
al Bureau, JSF:
Arthur G. McDowell, National Labor Secretary 4J||£ SPANISH EARTH'
The Communist Party of the Unit-' ed States has launched upon a campaign to secure mechanical donvna-tion of the VVorkers Alliance of America into uhich they vvere ad-mitted only tvvo years ago after the complete ccllapse of the Unemploy-ment Councils under their leader- J ship as a result of a similar policy. If the policy is not reversed, either by the Communist Party or by a re-bellion of the progressive and mili-tant elemenLs in the VVorkers Alliance against that policy, the VVorkers Alliance is doomed.
The Partial split in Nevv .Tersey Alliance has novv been follovved by a full fledged split betueen the Com-muni.*L: and the rest of the elementa in the VVisconsin VVorkers AUiance. Irked by the constant playing up to New Deal—LaFollette relief admi-ni?trations and the constant piayinj? dovvn of any militancy of the rank and file and the locals, the non-com-munist elements finally explodeti under pressure of the reser.tmcnt against obvious Communist Party tlo-mination of a supposedly non-par-tisan organization vvhich has grown steadily vvorse since the CP captured the state organization by packinrr the state convention of the VVVVA vvith pajjer locals early this spring. The re-W!lious elements, unfortunntel/ did not consult vvith Socialist *n l allied labor militants but in the fierceness of their resentment roke away and , formed the American VVorkers Com- 1 mittee.
Unless the present course of events 1 is reversed the substantial unity of unemployed and part time uorkers achieved by the VVorkers Alliance of America before the entrance of the Communist controlled Unemployment j Councils, vvill be split tra*rically on the ročk of the attempt to include the Communists in the unified set-up.
The first evidence of what vvas1 transpiring behind the scenes vvhere the Communists at first, follovving their admission, had eaten very hum-ble pie in vievv of their bankruptcy in the unemployment » movement,, came at the National Convention of the VVorkers Alliance early this sum-mer. The Communists in old time style deliberately packed the Convention, their opportunity coming due to the very vveakness of the orjfaniza. tion that was caused largely by their policies of piaying vvith the adminis. tration.
Tho Convention uas a mechanical thing. mechanically driven, opposj-tion being fairly shoutetl dovvn, tho full program of the C P on every question, domestic or international, vvas steam rollered through and the fundamental progrnm of the VVorkers Alliance since its foundation uas watered down to make it fit. President David I .as*er made but vveak pretence of having any dissent from the^e Communist policies and tactics an«l uas rewa*"dcd by the irrelevant action of t'ie Convention in auarding him a communist - guidetl tour of agonized Spain.
Now at the h^lm o. the VVorkers Alliance is Herbert Benjamin vvho so 5uccessfully ran the Unemplqyment Councils into the ground and thm climbed aboard the VVorkers Alliance. Everywhere a drive uas launched against militant elements vvhether they be Socialist. Communist ex or present or non-political elemdnti. The first occasion for fhe attack vvas the coolness of the rank and file to Ihe trajr »lly mis-managed VVashington March in August uhich uas schvdul-1 ed so late as to almost guarantee thf departure of Congress and wound up'
as a billing and cooing contest be-tueen the spokesmen of the VVorkers Alliance and the Neu- Deal relief administration. A desperate attempt uas made to cover up both the lacks in results and in common sense fighting tactics.
Literature and much abuse of eri-tics vithin vvas poured out unspar-ingly by the Communist elements lo-cally and nationally. Although there are almost literally no Trotskyist |>o-litical elements in the VVorkers Alliance, a sudden campaign against Trotskyist disrupters was launchtd. In Chicago, one of the stron^est re-maining centers of the Alliance and its birth plače, a campaign of expul-sion against militants vvas launched under this banner only to be caujfht up short vvhen Communist Party frac-tion minutes fell into the wrong hands, detailing plans for colonizing CP members in the uncontrolled locals settling questions of organization of the Alliance in the party fraetion gatherings, uaging a campaign ajjainst militants including dissident CP members and Socialists and hand-ing over leadership of the Alliance directly to the Communist Party.
An uprising of ali non-communist elements in the Cook County VVorkers Alliance followed and CP func-tionaries in the leadership narrowly escaped expulsion by the House of Delegates vvhich they filibustered until 3 A. M. in the morning and then only escaped by a vote of 20 to 24. Sobered by this experience the CP elements vvhen hauled on the car-pet promised to be good and ex-pressed vague sense of wrong doin«.
Contradicting this attitude they then proceded to sabotage an.v part of the fiffht on the relief c risi s in Chicago (funds reduced by Hor-ner-Democratic penny pinehing to belou- pkiint of ability to pay any rent or extra service above minimum food budget on very eve of vvinter, the poor man's double Heil) uhich mijfht reflect on the national administration. Instructed to distri-bute leaflets and arrange for a sign in the parade at President'« Chicago hridge parade speech, they got out (being in charge) 600 mimeoed leaflets in a crovvd of s million and for-trot ehout the sign. Now come reports indlcntincr that this is but surface mnnifestation of a drive under Benjamin'«* d!rection naConallv for com-plotp suffocation in the Alliance. or expulsion of opposition to straijfht c^^rmunist party lino. Tomorrovv uill brinjf jrrave results.
The Spanish Karth is the vvork of a group of great men. Th« y are Ernest Heminguay, Joris Ivens, John Do^ Pa« os, and Lillian Heliman.
Ernest Hemingway ' i- the author of "Fareuell to Arms," "Death in the Afternoon," aiul numerous other books. It vvas he. uho wrote the com-mentary for the pieture an I his voike is heard a* the narrator.
Ali characters in /'The Si>anish Earth" are played by the aetual people of the village u ht re the pieture-for this film vvere taken. Th« ir lives are the lives of the Spani h people.
The Civil VVar in Spain novv a year an«l a half old. VVe read ab«>ut the horrors and dissasters that uar brings, but we hav«* no itlea vvhat i.s really happ<»ning. Ali that vve seem to know is that everyone is fighting and carrying a >fun.
Ali of Spain is not fi^htinir. ue rarely ever read or hear about this. These Spanish People are trying to carry on a civilization uith the hor-ror of vvar and death to guide them. There are the people portrayed in "The Spanish Earth". We s«-«- them tryinjr to irragate the dry "Spanish Earth" »o that food can be grovvn for the soldiers in the Peoples Army. Through hardships and pain the.v strugale to carry on the civilization.
The Spanish People uant pea<e not uar but they vvill fitfht f<»r it and that is uhat they're d«>ing out there, fighting the men that Hitler and Mussolini have sent to kili them.
This pieture of life and people in Branch a uar-torn village is breath taking and stirring. I think that every on • if possible, should see it. It is novv shouing at the Sonotone Theatre in Chicago.
Friendship!
Mit/i Oven.
,»any and good food, they st«»p at the nn. št fanči k, -eeing goo<l busine.ss tells Sonja and Ida to entertain and	November
plenty "-oak" the guests. As Sonja Chicago, III.—Sava' Fall C<»i and I«|a sit uith them, prdering the Sunday, November 'JMh in the C best in the house, Stefariček calls in I Hali, 1126 VV. lsth St. his "thirtl nieee." Ali lo«ik around to see a dark Italian beauty, — uho is t nono other than Vinko. (Here's uhere you'll laugh to tears). The party is soon in full svving, uhen lo! and behold! — Kozalija, Kokošai vvife (Ann Miško) ojn ns th • door. Oh uoe! And to top it ali off, Lisjak Jisappears, uith ali the bills unpaid. Th«-n - — — No, I can't teli you 1 any more, you just hav«- to come and s»e it yourself, and I promise you.
people ean t »te i n <i L|.<t ry as vve resent -ystem <»f
find vvork in pri-find it untler th« government, tht
government itself niu^t come to the rocue uith jobs.
It uas recently reveiled through
Senator Robert M. I.aFollette of Wiseon.-in has the ri^ht i«lea in his proposed ainemlment t<» the constitution providing tiiat any proposed de-claration of vvar shall be submitted .o a vote of the people.
S« nator I^i Follette sta ted that I "The peopl.> vvho are jfoinjf to do the and jdying , suffering and paying for uar ou^ht to have a right to vote on it <iiving the people authority to vote directly on a declatation of uar and mil,tary eonseription, vvill act as a vrreat buluark to p reserve liberty in th«- struggle of tlie nation to main-tain it's democratic form of government."
YV> Socialists have been insisting upon ali this tor a long time. Debs and many other Socialists vvere sent t«> pri.-on because they dared to >l»eak their minds about uar. They were men uith the courage of their convictioiis. Victor L. Berger, then Congress man from VVisconsin, vra s in Jicted because he attempted to speak the truth, maintainin^r that l those vvho uill profit by uar go out and do their ovvn fighting.
December
Detroif, Mich. "Ve. i" •> > sored by Branih 114 JSF, December 41 h tn the Slov« ne National H<m'n . Burgettstovvn, Pa. Dan e •:
sored by Branch N'o. lil. JSF, Saiur-day, December 1 11 h at the Slo ene Home.
Collinwood, O. Dance sponsond by Branch No. 49, JSF. on ( hri it. i,-Eve, December 2.r><h at the Slovene VVorkers' Home, VVaterloo R<1.
Girard, Ohio. — "Domača zaba . ' spon sored by Branch No. 222, JSF. Fri/lav, December 31 st at Nagode'-Hall.
Moon Run. Pa. Nevv Year's Eve Ce *	1 lebration «>f Branch No. 175, JSF.
To ali members of the Social Study December .'ILst.
Chicago, III.—Neu
lebration of Branch the SNPJ Hali, Dec
Meat Prices Up 40%, But Trusts, Not the Farmers, Get the Gravy
you'lI never. be sorry.
M. O.
The date of SavaVs Concert is Sun-da>, Nov. at th - CSPS Hali, 112H VV, 1 Kth St. The program is varied an«l gootl.
Club <»f Branch No. 1. An important meeting of the Club vvill be held on Fridav, December 1 oth at the Slovene Labor Center. This wi!l be the yearly meeting vvhich, of course, means election of officers for the nevv year. After the business part of th«> meeting, there vvill be a discussion period and refreshments vvill be served.
Ali members ar«> ur>f«"l to reserve the dat«* and attend.
R«cently vv«- dis ussed th«* status of the Club, the possibility of reju-venating it, bringing it back to its former standžng in membership and I activity an«l the prospects for n« u members. Reports on this uill be made at the n««xt meeting of the Executive an«l at the Branch
Improved Methods
Vear s Eve Ce-No. 1, JSF, at mber .'Ust.
1938
Pre sen Ui-
(»rou p t)!
"I vvould b«' ashame 1 to admit that I had risen from th«- ranks. VVhen I rise it vvill be uith th ranks, and not from the ranks.
Eugcne V. Debt.
"VVe denounce the lauless invasion by armed force of an.v state or ter-ritor.v, no matter under uhat pretext, as among the gravest of erimes."— Abraham Lincoln.
In Lincoln** day the improvtd methods of invasion had not been invented — "peaceful penetration' and "boring from vvithin."
Chicago, III.—Dramati. tion by the Dramatic Branch No. 1, JSF, Sunday, Febru-ary 13tn.
Strrbane. Pa -D stric Confer nce of JSF Branches an l other organizations affiliated vvith the E luc i-tional Bureau of the Federation. March 27th.
Chicago, III. Sava's Spring C >:.-cert, Sunday, April lOth.
Chicago, III.—May Day Celebi.. tion, Branch No. 1, JSF, Sunda.v. Ma.v Ist.
Branch secretaries antl secretarie« of ali organizations affiliated u.tl the Educational Hureau of the F« deration are requested to keep u- in-formed of the dates of their affaiis th« *reby enabling us to keep t Iv s calen«l«*r up to <lat«\
If it V hamburger on your table nou'. in-tead of steak, don't bla:i»«' ?h« farmers.
They're no more to blame for the ri- n^r meat prices than you, the city work« rs, are to blame for the higlier co-ts <»f the clothing, automobiles, farm mathinery etc., that the farmers buy.
So -.avs Farm R«'search Inc., an ind« pendent non-profit maknig re-« ar«h bureau, in its latest bulletin. Facts for Farmers.
It s the bivr corporations, especial-1\ the monopolies, say thes«. research-er- ^-uith a b:g bundle «>f statistics that are getting th«- gravy off th«' minit.
Farmers Not Re»pontible
li. tail meat prices ar«> 40 {H-r cent high«»r for manv cuts of meat than t h v vvere a y« ar ago, Farm Research knowled;res. But il denies the much fostered charge that farmers "are
r«
}>on ihle f«>r th«*se exorbitant prices or have been th«' beneficiaries «»f them."
Farm Research points «>ut that, w i*.le houseu ves, resisting the high nvat prices, are now being told that prices are high because supply is shoil, th«> farmers, unable to feed their stock ouing to «lr«»ugth antl forced to -ell th« ir animals for an.vthing thev could get, vveiv told that prices vvere lovv because supply uas too great.
Armour and Co. appears justified in ambitions to shoot for a 10.'I7 net profit half as much again or more
io-oi»i:it\no\ im:i\vi:i:\
\\IVI\IS
Bv DORIS BALTES
A CHALIINGE TO OUR CIVILIZATION
ENEMY OF PROGRESS
Hne of th.» most insidious enemies of s Ivancem« nt and progre«^ is "self »iisfa •tl.v*." VVh"ther it b*' in business, in farm ing or in scholarship, or for that matter in any human a« tivit.v, progress stops uhen one be-con e t sati«fied.
It is a sort of constructive disaativ fac;ion uith things nt they are which spurs people on to new accomplish-ment . Back of the entire record of rre.it achievementk lies th«- dissati*-faction of some individual« or som1 group wh«> have decided thit things are not as they shoukl be and novv is the tim«> to work together to mike them bett-r.
"I^uould rather a thousan 1 times he a soul in jail than to be a syco-phant aml couard in the streets."
Eugene V, Debs.
"Th«> vvar of tooth and claw," and "the survival of the fit" are man-j made phrases that have served s«»m<* ! times to justify man's »un compe-j ti t i ve exivtence. Bu' fierc i m.i-I other sid«> tt> an m d life from uhich I a more prof table aml hu nan • 1« - m i ma.v h«> learned That is the cooperation anl mutual ai 1 practiced among th«» anirnils.
The coinnvjnitv lif«« «>f the honey-gutht ring bee, th«' c > - operati »n around a busy ant colonv, anl ;h< mutual aid aiv.org the villa -e build ing bcavere-, are fairiy vvell ktio.vn but ther-« cre n. oi.v .»t Ti»• i types ol air'mals lif«> n vvhich inutu.i h'ghly :n evidience. VVlo hr a wedge -'iap« I floc g uUiig northvvatd or nit been impresse«! uit i e^ample «»l co-operatiot1 ? ing he.ii I t ie «• v ii (V lost from the il>ck «»n «h< not sen-« «! helpl« sn«» s? are reports froin m on' ti it
I a i tt t':» . uatehe i bodi nu ithvvai I . n t s perfe«' VVho, h iv 'o:i bo u«y, ha And t her uralia* * «i
hauk and eagh an l in the lonel.v spaces the.v occupy «>n islands lar out it «>a or on rock.v coast lamls, vve eeni t i .c-ee in these assemblages also i proteetion against loneliness. On« foul l go on.naming example- of co-»jieratit.n aln:o-t endlessly among '•i; fishes, inseets, mammals; in there i.s hardly an animal that not shou some degree «>f mu-ii«l am.ing its «>vvn iypc.
is h'tvv«'en <|ifferent t.vpes of that the vvar of tooth an l -t\ and then it reem". not dy f »r .the sake of killini a n means of existence iperation then in th" ag-ono t.Vpe au.iinrt anotlier. ive l»"< n vvat *hed, f:sh:ng ' n vvil«* half-circle facing : n I imrrovv ng it a they «' d I in I. catching »lie ' v c. s incl»sel; ot icr ani-t ».lether f»»i mutuil.ii'*-v n t1 c vvolves hunting in
Id does
'ual
it
.nima •lav*
than that turned in last fiscal year vvhile the farmer is getting only 40 cents out of every tlollar paid by the final consumer for pork a« compared vvith SO cents received by the farmer in 1JM 3 and 65 cents received in 11)29.
In the čase of beef, the Federal Trade commission found that th«> farmers are also receiving only 40 cents on the dollar as compared uith 64 cents in 1913 and 52 in 1929.
The FTC singled out the meat packing industry as one of the most concentrated of ali industries dealing vvith food produets. It found that three meat packers market 84 per cent of ali veal carcasses and cuts sold in the United States, 56 per sent of ali beef carcasses antl cuts, 36 per cent <>f ali cure«! an«l processed pork produets, 23 per cent of ali hides, 25 per cent of ali pork carcasses and •uts, and 56 per cent of ali hides. FTC Explain» Monopoly Control In explaining the methods by vvhich the large meat packers attain-ed m on o po ly control, the Federal Trade commission reports that in some cases the packers bought out competitors, most notable being the purchase t>f Morris by Armours, but it adds: "Of even greater importance has been their control of the cannels of distribution, particularly stock-yards, terminal railways, cattle loan banks, market papers, private car lin«'s, eold storage plants, and branch houses; and the maintenance of jm>o 1 s, agreements and convbinations for the purpose of stifling competi-■ tion and influencing legislation. Among other factors may be men-tioned the extortion of railr«>ad re-j bates, priče cutting for the purpose of erushing independent operators, vviring ahead. short-ueighting, and -imilar illegal practices."
Betvveen the years 1914 and 1935, he total capitalization of the large packers has inereased 242 per cent. Neither depression nor drougth, to • say nothing of anti-trust laus, have loppe<I their march tovvard mono-poly. The FTC found that throughout the depression the 10 largest packers ave r a geti net profits amount-. irr to 7.24 per cent on th«*ir invest-ment.
Id
• mei i rather -ee i . ion o! on h »rnin* <hore •ed t th. «y hand ic.n. e
; turn ng ba« k t.) \. b « d. Thit • eem t«> higl.es' d»'u*ri u'«'r animals.
; floc i lo« t
|a:d in th« i among th«>
Reindeer great herd i u ild horses ! r.ingetl «>in
\
of fo anl
vv«*
the north mutual | buffaloes tei n plnin ti
,L
-ante; prairie d.»g« lived i ommunlties, warning ea • hi ill ct i«s n' t h«* approach mies; Rock.v mountain -h«?e| sinili ban«l«, post ing sentin they rest or feed; vast assemblages of sea birds combinc to tir i Ve off
tnutun I novv i
•\it« ct ion; that once i did the >gether in oth«]i' by h of «'ne-p her I in uhil«'
(HE ŠPIRIT OF DEBS
Kug nc V.
nc v. DeS« wa» born November 5. 1833. Ile died October ?0, t J>2ri. Tnv» !.; . birhdov and hI* dr?Ah. 'ay r >ni/. c! io ;cth« r.
C, i - D l> »' mi» it w \ » ihe vi r»<» v >cii!»* . i.-»t. Hi« ^rcat be^^t jot"-tir r, l»fl him inl"» »intmabl > pof. • ;oii , bul hovv mvirh bet 1 t i| i« to , m r on the »irl" of love ih.vn on lh«» of eold intrllect or hatred. Com-,ating bili Socialism vvith the heart-le»t, meta Ilir alleged Socialism of a
Lenin n Tro'tky. . or a Stalin, it shoulJ b" clrar what it meant when wo irv that th? »pirit of Deb» wa» rral Socialist špirit. Any Socialen which c'o s not bave that »pirit "f leve. kindre»», coniiderateneii and compr-tiort i* not genuine Sociali«m.
Unrloubl edly it w«i thi« great lov« rf h e man« t) that mnde Debt to in-t mr ly oppoted to war. Occaiionally he u ed revolutionary phra»e», and w.i« rlulv mi»un<Jer»ood on that ac-funt, but he *tood	pe«eeful
change ard hated war with «11 hi« h-ait. Hc had the eourag« of hit con-vVtion«, hr »cor.ied to be »ilent in time ef danger. and he went to pri-on he.-,»u»e he loved peace and manity.
hu-
Ccuse and Effect
a rather
A f it man bumped into lean g«-ntleman.
K; ont t h« lotiks of you." he ssid 1 elliirer« ntly. "there must have been a famine."
"And from the looks of you," re-plied the lean gent, "you're the guy uho caused it."