Delovno obžestvo gospodinjsko-nadaljevalnih šol Po dvoletnem odmoru so se sestale 11. novembra v Celju voditeljice gospodinjskonadaljevalnih šol k dclovnemu občestvu, da se pogovore o preteklem delu }n dobe novih pobud in moči za nadaljnje delo. Občestvo otvori tovarišica Anka Mesičkova, pozdravi načelnika kmet. oddelka gosp. inž. Zidanška, zastopnika prosvetne uprave in JUU g. nadz. Skulja, nadz. za srez Celje g. Pestevška in kot zastopnika sres. načelnika referenta gospodinjskito šol, šolskega svetnika g. Krosla. Odpošljeta se pozdravni brzojavki g. banu dr. Marušiču in g. podbanu dr. Pifkmajerju. V svojem govora pozdravlja predsednica vse tovarišice, ki jiih družijo skupni ideali, poleg skrbi za vzgojo otrok tudi skrb za. pouk in vzgojo šoli odraslih deklet. Omenja, da praznujemo mali jubilej, 5letnico uspešnega dela gosp.-nadalj. šol, kar je dokaz, da so jih spoznali ljudje in oblasti kot potrebne. Nad. šole so prva ustanova, kjer se je učiteljstvo postavilo v službo praktičnega gospodarskega dela. Poudarja, da ne samo pouk, tudi vzgoja naj vcepi v srca naših deklet ljubezen do zemlje. Ljubezen naj bo moč, ki bo vodila našega kmeta skozi težko gospodafsko borbo k izboljšanju ter mu pomagala, da bo pridelal kruha zase in za nas. Družina je celica države, zato vzgojimo naša dekleta v vrk matere, na katere bodo ponosni sinovi Jugoslavije. G. inž. Zidanšek je nato pozdravil udeležetike v imenu gg. bana in podbana kot^ pionirke napredne gospodinjske misli podeželja. Priporoča skupno delo s sreskimi načelstvi, oziroma kmetijskimi referenti. Zahvaljuje se sekciiji JUU, ki je to akcijo sodelovanja takoj razumela in podprla. Želi nadalje, da se gospodinjske nadaljevalne šole ustanavljajo predvsem v krajih, kjer še niso razširjene, in na meji. G. nadzornik Skulj želi največ uspehov delovnemu občestvu v imenu prosvetnega načelnika g. Breznika, ki je uverjen, da je gosp. nad. šola ona ustanova, iz katere bodo izšle dobre matere, temelj bodočnosti. Kot zastopnik sekcije JUU pa izraža željo, da zbor sprejme vse potrebne sklepe, ki bodo omogočali čim intenzivnejše delo. Sekcija bo kot doslej tudi v bodoče gospodinjsko-nadaljevalno šolstvo podpirala, zavedajoč se važnosti teh šol za kulturni in gospodarski napredek. Sledi še pozdrav nadzornika za srez Celje g. Pestevška, ki opraviči odsotnost g. sres. načelnika. Nato poročajo voditeljice iz posameznih okrožij banovine. Ttrvarišita Angela Pečnikova poroča za Prckmurje. Poudarja pomen gosp. nad. šol v narodnostnem oziru. Ljudstvo je še vedno pod vplivi pfeteklosti, mladini ni treba mnogo, da se poderejo vplivi šole. Zato naj bi se nadaljevalne šole razširile po vsem Prekmurju pod vodstvom dobrih narodno zavednih vzgojiteljev. Oblast pa naj bi te sole podprla, da bo mogoč obisk tudi najrevnejšim. Tovarišica Angela Tavčarjeva nas popeIje v planinske in dolinske gorenjske vasi in pokaže, kako skuša gosp. nad. šola ohraniti našega kmeta narodu in državi. Industrija ga trga z grunta, deloma hiti mladina od doma iz px>trebe, deloma iz želje po lagodnem življenju, zato naj se nauči ceniti sebe in svojo zemljo. Ostane naj pristen, ker le pristnost vabi tujca - letoviščarja. Če pomagamo ženi, podpiramo tri ogle kmetskega doma. Tovarišica Planerjeva pa nam odpre pogled na prav posebne razmere v Savinjski dolini. Dobre cene hmelja so pomagale prebivalstvu zopet na noge. To se kaže tudi v gosp. nad. šolah. kjer se posebno zanimajo za kuho isn žele bogatih jedilnikov. Po teh poročilih se razvije živahna debata, v koliko naj se v gosp. nad. šolah pri pouku o kuhanju pokaže dekletom izdelovanje poscbnih kuharskih izdelkov. Načelno se izrazi o tem tov. Mesičkova, ki pravi, da sc je sicer treba ozirati na posebne krajevne razmere, vendar pa je naš namen vzgajati in poučevati kmetska dekleta v obče, bogatim so na razpolago gospodinjske šole in razni potovalni tečaji. Za temi poročili referira g. načelnik inž. Zidanšek o temi: Sodelovanje kmetske gospodinje pri standardizaciji kmetske proizvodnje. Tudi za gospodinjo je potrebno, da pozna dobre vrste posameznih poljskih pridelkov, zlasti takih, ki se labko vnovčijo, kot n. pr. pozni krompir, fižol, pšenica, dalje deteljno in travno seme. Pojasnil nam je nadalje, kako doseči izboljšanje pri živinoreji, mlekarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu ter kokošjereji. Naloga vsake učiteljioe gospodinjsko-nadaljevalnih šol je, da s svojim opazovanjem in svetom pospešuje standardiziranje in tipizacijo kmertske proizvodnje. Nato nam je podala tov. Andreja GrumSkuljeva referat: Državljanska vzgoja odrasle ženske kmetske mladine. Posnetek njenega izčrpnega poročila je: »Ker je družina edinica. na katero se najlažje prenese pcmazoritev državljanske vzgoje, je treba žen, ki bodo znale ustvariti take idealne družine, Za to nalogo pripravlja gosp. nadalj. šola svoje gojenkc, kar obstoja. Kot doslej, tako in še bolj poudarjeno, bo gospodinjska nadaIjevalna šola državljansko vzgajala v bodoče, da iz vrst njenih gojenk zraste jugoslovansko vzgojena žena.« V svojem referatu: Kako more voditeljica ohraniti in okrepiti vez z absolventkami gospodinjsko-nadaljevalnih šol, je podala tov. Žagar Milena mnogo napotkov, kako biti dekletom in tudi ženam dobra svetovailka pri gospodinjstvu, pa tudi duhovna voditeljica v življenju. Kot zunanje vezi sestankov z absolventkami se lahko prirejajo razstave, kjer naj razstavijo n. pr. lepo povrtnino, suho sadje, perutnino itd. G. referent šol. svetnik Krošl govori o »Našem delu«. Iz vsega njegovega govora izzveni globoka prepričanost in tudi znanstvena utemeljitev, da je edino pot. ki jo hodi nadaljevalno šolstvo. pravilna in bo pomagala našemu kmetu iz raztrganih gospodarskih razmer v urejenejše čase. Duhovne dobrine, navezanost na kmetsko preteklost, patriarhalnost itd. so eilementi, ki klešejo kmetu obraz in ne kaka romantična navlaka. Iz nadaljnjega poročila g. referenta uvidimo, da je izdala banska uprava načrt za gospodinjsko - nadaljevalne šole in potrebne tiskovine za poslovanje. G. svetnik poudarja, da naj se šole ustanavljajo predvsem v obmejnih krajih in kj«r jih še ni bilo. Tov. tajnica Pleškova poroča o delu odbora od zadnjega občestva. Vršile so se štiri seje. Odbor je razdelil vse voditeljice na okrožja, vsakemu okrožju je bila dodeljena ena izmed odbornic, na katero naj bi se obračale ostale voditeljice radi informacij. Razposlale so se okrožnice z vprašanjem glede izdajanja brošur. Razpravljalo in pripravilo se je za počitniške tečaje. Izdelal se je seznam strokovnih knjig, uporabnih pri pouku v gospodinjsko - nadaljevalnih šolah. Organizirali so se sestanki absolvcntk. Blagajniško poročiilo je podala tov. Andreja Grum-Skuljeva. Vseh dohodkov je bilo 3568'64 Din, stroškov pa 2009'50 Din. Premoženje znaša 1559'14 Din. Sprejeli so se različni predlogi, med njimi tudi ti-Ie: Vodstvo tečajev za učiteljice gosp. nadalj. šol naj bo v rokah izvežbane in strokovno usposobljene voditeiljice teh šol. Delo v gospodinjsko-nadaljevalnih šolah naj se prizna kot izvenšolsko delo in up-ošteva pri nastavljanju. Po slučajnostih zaključi tov. predsednica delo občestva, &e zahvali za intenzivno sodelovanje vsem udeleženkam, žeJeč jim mnogo uspehov v bodočem letu. Splošen vtisk delovnega občestva je bil zelo razveseljiv. Vladak je velika enotnost v izvajanju programa pri vseh obstoječib šolah. Sodelovanje na občestvu samem je bilo zelo živahno, sploh je presenečala globoka uživljenost in pripravljenost za nadaljnje delo.