Stanovsko poliiišUo glasilo VJV — pouerfeništvo Ljubljana Mesečna prilaga »"Prosveta« Uredništvo in apruva: Ljubljana Frančiškanska ulica 6 1 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 Državni prosvetni proračun za 1.193U32. V celotnem državnem proračunu za pro* računsko leto 1931./32., ki znaša skupno iz* datkov 13.210,303.954 Din, odpada na ministr* stvo prosvete vsota 926,222.670 Din. Točnej* šo sliko o skupnih državnih izdatkih dobimo, ako odbijemo vsote za državna gospodarska podjetja in izvzamemo vsote, določene za občo državno administracijo; tako odbijemo od vsote skupnih državnih izdatkov vsoto 4.687,944.662 Din, tako da ostane kot izdatek za občo državno administracijo vsota 8.522,359.292 Din; a od skupne vsote, določe* ne za ministrstvo prosvete, odbijemo za ra* čun državnih gospodarskih podjetij vsoto 31,145.294 Din, tako da ostane za državno administracijo ministrstva prosvete vsota 895,077.376 Din ali: 105% obče državne ad* ministracije. V primerjanju z državnim proračunom za proračunsko leto 1930./31., pokazuje to povečanje za 0"3% (8.534.561.553 Din obče državne administracije z 872 166.734 Din ad* ministracije ministrstva prosvete), ki zna= šajo v vsoti povedano 22,910.642 Din, za ko« likor je letošnji proračun ministrstva prosvete povečan v primeri z lanskim proračunom. Na posamezna poglavja se deli ta skup» na vsota sledeče: Določbe novega finančnega zakona za leto 1931./32. glede šolstva in prosvete. Poglavja Za leto 1931./32. Za 1.1930/31. Razlika (+ Redni izdatki Izredni izdatki Skupno Skupno Ministrstvo...... 21,354.497 - 30,740.000 — 52,094.479 - 44.888.909"- + 7,205 588-- Akadem je ...... 1,376.080- - 1,620 966 - 2,997.046-— 2,761 696- + 235.350 - 82,977.079 - 7,211.510-- 90,188.589 - 83,673 863-- + 6,514.726 — Biblioteke....... 1,384 529- - 1,384.529-- 1,427.317-— — 42 788,- 894.655 — 18.000- 912 655"- 1,029 207 - — 116 552- 5,886.345-- 1,242.720- 7,129 065-- 7,240 937 - — 111.872-— Specialni znanstveni zavodi 2,930.652 - 68 00>— 2,998.652 — 1,906 464"— + 1,092.880- — Srednje šolstvo..... 139 765 574- - 1,971.872 - 141,737.446 - 135,425.472-- + 6,3 1 974"- Učiteljišča....... 30 617 174 — 1,855 00J-- 32,472.174- 29,114.398 — + 3,357.776-- Pravoslavne bogoslovne . . 8,939 196 — - 8,939 196 - 8,633.112 — + 391.084- - Kat. semenišča in bogoslovije 6,120 927-- 500.000 - 6,620.927"- 6,670 203"— — 49.276-— Šerijatska gimnazija in šer. sod. šola..... 2,021.260-- — 2,021.260-— 1,761.010 - + 260 250 - Velika medresa v Skoplju . 1,813 994- — 1,843.994-- 1,615 960- + 198 034 - Starokatoliška bogoslovija . 50 000 - — 50.000-- . 50.000-— — Osnovno šolstvo in narodno izobraževanje .... 517,455 885 - 7,470.000- 524 925 885 - 525,801.163-- — 875.2 8 — Višje j edagoške šole . 2,355.083-- — 2,355.083 — 2,287 930 - + 67.153 - Oblastna narodna gledališča 262.372" - — 262.372 — 283 860 — + 21.488-- Umetniški zavodi .... 2,792.368 - 1,050 000 — 3,842 368-- 3,827 703 — -f 14665 - Investicijski izdatki . . . — 12,331 638 - 12,331 638 - 13,726 520"— — 1,394 882 - Vsota . . . 828,997.670 — 66,079.706-- 895,077.376.— 872,166.734-— +22,910.642 — Od kreditov v posameznih poglavjih gornje razpredelnice nas zanimajo _ na tem mestu le krediti, odobreni za poglavje narod* nega šolstva in narodnega izobraževanja. Ti krediti s svojo skupno vsoto 524,925.885 Din tvorijo 58-66% vseh kreditov za administra* cijo ministrstva prosvete. Lansko proračun« sko leto so tvorili ti krediti 60'3% celotnega proračuna ministrstva prosvete, ta zmanjša* na razlika % pa znaša vsoto 875.278 Din. To zmanjšanje zadeva le materijalne in izredne izdatke, kajti osebni izdatki z vsoto 506,928.385 Din so v primeri z lanskimi oseb* nimi izdatki povečani za 6,006.338 Din (proti vsoti v lanskem proračunu 500,922.047 Din), oziroma starin povečani tudi za • vsoto 13,617.180 Din, kolikor so iznašali dodatki v južnih krajih, ki so se izplačevali do 31. mar* ca t. L; tako da so osebni izdatki za narodno šolstvo povečani v resnici za vsoto 19,623.518 Din, vendar hočemo v nadaljnjem računati le s pokazanim povečanjem. Od skupne vsote kreditov za osebne iz* datke znašajo krediti za meščansko šolstvo 37,665.517 Din, krediti za narodno šolstvo pa 469 262.868 Din. Iz vsote za narodne šole se plačajo: 21.857 rednih učiteljev s polno učiteljsko kvalifikacijo (v Dravski banovini 3406), 144 kontraktualnih učiteljev (v Dravski banovini 92), 705 rednih učiteljev z nepopolno učitelj* sko kvalifikacijo — učiteljice ženskih ročnih del, zabavilje in podobno (v Dravski bano* vini 127), 325 učiteljev*dnevničarjev — zasilni, ho* norarni učitelji (v Dravski banovini 56), 1200 novih učiteljev s polno učiteljsko kvalifikacijo (v Dravski banovini 110), 200 novih veroučiteljev {v Dravski bano* vini 25). Vsota, pokazana v državnem proračunu za osebne izdatke za učiteljstvo narodnih šol, ne pokazuje tudi vsote, ki je potrebna za iz* plačilo vseh učiteljskih prejemkov; prišteti bi se morala še okrogla vsota 60,000.000 Din, ki jih po § 29. zakona o narodnih šolah pla* čujejo (vštevši naturalna stanovanja) učitelj* stvu narodnih šol občine (banovine) kot sta* narino, tako da iznašajo stroški za državno učiteljstvo narodnih šot okroglo 530 milijo* nov dinarjev. ; Ostanek 10,527.500 Din pri rednih izdat* kih je razdeljen sledeče: I. Nagrade — skupno 6,479.600 Din, in sicer: a) Nagrade upraviteljem (predvidene v občem pravilniku k zakonu o narodnih šo* lah), razrednikom i(v meščanskih šolah), ve* roučiteljem, strokovnim učiteljem in za nad* ure učiteljem meščanskih šol: 2,379.600 Din (za Dravsko banovino 561.801 Din); b) nagrade učiteljem za poučevanje v analfabetskih tečajih, učiteljem gospodarsko* zadružnih, higijenskih in drugih prosvetnih tečajev (§ 153. zakona o narodnih šolah): 3 350.000 Din; * c) nagrade učiteljem za delo v ambulant* nih šolah in šolskih stanicah (§ 18., odst. 3. zakona o narodnih šolah): 500.000 Din; č) nagrade učiteljem in drugim osebam, ki se bodo odlikovale z delom na narodnem izobražanju (§ 153. zakona o narodnih šo* lah): 50.000 Din; d) nagrade pomožnim učiteljem gospo* dinjskih šol in tečajev (§ 154. zakona o na* rodnih šolah): 200.000 Din. II. iPotnine in selilni stroški: 1,360.000 Din (Dravska banovina: 109.850 Din). III. Upravni izdatki za državne meščan* ske šole: 1,187.900 Din (Dravska banovina: 89.900 Din). IV. Za odkup in izdajanje knjig za knjiž* niče: 300.000 Din.. V. Za vzdrževanje gospodinjskih šol in raznih tečajev (§ 154. zakona o narodnih šo* lah): 1,200.000 Din. Vsota izrednih izdatkov 7,320.000 Din je razdeljena sledeče: J. Za zidanje šolskih poslopij narodnih šol v siromašnih krajih (§ 33. zakona o na* rodnih šolah): 3,000.000 Din. II. Prinos šolskemu fondu — II. obrok (§ 35. zakona o narodnih šolah): 4,000.000 Din. III. Podpora zasebnim društvom in usta* novam, ki delujejo za narodno izobraža-nje (§ 156. zakona o narodnih šolah): 200.000 Din. IV. Podpora za zidanje kulturno*prosvet* nih domov (§ ,156. zakona o narodnih šolah): 100.000 Din. V. Za ekskurzije učiteljev in učencev od* seka za narodno izobražanje kakor tudi druge mladine v naprednejše kraje in v ino* zemstvo (§ 154. zakona o narodnih šolah): 20.000 Din. Toliko smo posneli iz državnega prora* čuna za leto 1931./32., osobito kar se nanaša na šolstvo in prosveto. V eni prihodnjih šte* vilk »Učit. Tovariša« bomo skušali prinesti celotno sliko izdatkov za šolstvo in prosveto iz banovinskih proračunov. Slika bi bila pa popolna šele tedaj, ko bi nam bilo mogoče podati tudi kredite za šolstvo in prosveto iz občinskih proračunov, kar nam bo pa žal za enkrat nemogoče. Iz proračunov lahko presodimo, koliko razmaha nam je pričakovati glede šolstva in prosvete v dotičnein proračunskem letu, zato je treba na proračune obračati posebno pažnjo. Finančni zakonza leto 193 1./3 2. določa v čl. 57., da veljajo še nadalje vse odredbe dosedanjih finančnih zako* nov in zakona o dvanajstinah, s katerimi so bili obstoječi zakoni izmenjani, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, pra* v i 1 n i k i in drugi predpisi in rešenja, ki so bili izdani na osnovi pooblastil v dotičnih zakonih. S čl. 16. točka 5 je zmanjšana vojnica, ki jo določa čl. 228. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, od a) 50% na 20% in, b) od 100% na 50%. Čl. 24. točka 1. določa, da se izplačujejo prejemki stalnih šolskih nadzornikov in vršil* cev dolžnosti teh, če so ti iz vrst osnovnih in meščanskih učiteljev, iz budžeta za osnov* no šolstvo. Nadzorniški honorar po § 118. za* kona o narodnih šolah se bo izplačeval iz kredita, ki je odrejen za izplačilo specialnih doklad v /poglavju ministrstva prosvete. Točka 2. Izvzetno od čl. 1. in 2. uredbe DR Br. 150.000 od 29. XI. 1928. in na osnovi odloka EF br. 9534/1929 se bodo izplačevali šolskim nadzornikom potni stroški in dnev* niče pavšalno za dvakratna pregleda šol po § 117. zakona o narodnih šolah. Pavšal znaša za 2 letna pregleda z ozirom na teren* ske razmere in število razredov po 8, 6 ali 4 tisoč dinarjev, v mejah z budžetom odobrenih kreditov, ki se ne da povečati. Točka 4. Učitelji(ice), ki so prideljeni ministrstvu prosvete in prosvetnim oddelkom banskih uprav, kakor tudi učitelji na šolah iz § 14. zakona o narodnih šolah, prejemajo sta* narino po § 29. ,zak. o narodnih šolah iz dr* žavnega budžeta, v kolikor so zanje odobre* ni krediti. Čl. 42. točka 3. določa, da morejo mini* stri nastavljati in premeščati uslužbence svo* je stroke, v mejah skupnega števila in ,skup* nega odobrenega kredita za osebne izdatke, brez ozira na število in kredit, ki je odobren za »posamezne banske uprave ali finančne di* rekcije. i Čl. 44. Povračilo prejetih izplačil se ne more zahtevati od oseb, ki so bile sprejete v drž. službo in je drž. svet razveljavil odlok 'o sprejemu v drž. službo. Kolikor so in bodo z razsodbami držav, sveta razveljavljeni odloki o napredovanju in razvrščanju drž. uslužbencev se ne bo za* htevalo od njih povračilo preveč prejetih zne* skov. Ako je povračilo iz prejšnjih primerov že izvršeno, se ne morejo ti zneski povrniti iz drž. blagajne. Državni uslužbenci, ki bodo počenši s 1. aprilom 1931. odpremili ali predložili v odo* brenje odloke, ki povzročijo škodo državni blagajni, odgovarjajo solidarno za povračilo škode Glavni kontroli, če so zakrivili to. * Kjer ni pokazana vsota za Dravsko ba* novino posebe, pomeni, da je v proračunu nedeljena vsota za vso državo. Za skorajšnjo zidavo naših „Učiteljskih domov". (Nadaljevanje poročila o občnem zboru „Učiteljskega doma v Ljubljani.) Blagajnikovo pomočilo. 33.100 Din. njihova kurzna vrednost je zna* Blagajnik tov. Kobal je podal nastopno ?ala 31. decembra 1930. 28.220 Din. Vsako poročilo: leto dvakrat, t. j. 15. marca in 15. septembra _ „ , . . .. „ , „ , , realiziram kupone in prejmem obresti skupaj Računski zaključek za III. poslovno leto. 2317 Din. Uverjen sem, da ima še mariskateri Učiteljski dom je imel v začetku poslov* učitelj enako obveznico doma v svojih pre* nega leta 299 zadružnih članov. Po sklepu dalih, morda z nerealiziranimi ali celo zasta* lanskega občnega zbora sem opozoril vse one relimi kuponi. Oni naj odstopijo obveznice zadružne člane, ki so podpisali pristopnico, našemu domu! V družbi ostalih se bodo bo* a niso še vplačali svojega deleža, naj store počutile! svojo dolžnost. Mojemu pozivu se je odzvalo Inventar le malo zadružnikov. Vse ostale, po številu 122, sem črtal iz imenika zadružnih članov, obstoja iz 2 omar, ene police in Brockhauso* vsled česar je ostalo na koncu leta 177 za* vega leksikona. Ker leto za letom odpisujemo družnikov z 227 deleži. po 10%, je vknjižena njegova vrednost le s Revizija zadruge. 5i,0 Din. resnična vrednost je gotovo neko* ' liko višja. i Zadruga je clanica Zveze slovenskih za* drug v Ljubljani, ki je izvršila revizijo po Upravni stroški svojem revizorju g. Šifrarju dne 22. in 23. de* j cembra 1930 obsegajo: upravo, nagrade in potnme, pisar* niške potrebščine, davke in takse, odpis na Zemljevid in igrice. premičninah v skupnem znesku 2339*28 Din, Bivše društvo za zgradbo Učiteljskega kar menda ni posebno mnogo, konvikta je založilo zemljevid Ljubljanskega Naložbe okrožja: Kamniške planine, Gorenjska rav* nina, Ljubljansko polje. Zemljevid je izvrst* Vsa gotovina je plodonosno naložena pri no učilo pri domoznanskem pouku. Priporo* 4 denarnih zavodih, in sicer: pri Mestni hra* čila ga je tudi prosvetna oblast. Kljub temu nilnici ljubljanski 251.560 Din, v hranilnici in sem jih prodal le 160 in prejel zanje 740 Din posojilnici Učiteljskega konvikta 164.959-18 Komad stane 4 40 Din. Na zalogi je še nad Dm- Pri Zvezi slovenskih zadrug 129.250 Din 7000 zemljevidov. m v Vrhniški posojilnici je 266*86 Din, skupaj T . torej 546.036-04 Din. Vse večje vloge se obre* ^S"06- 1 ■ stujejo po 7%. Vseh obresti je bilo 34.854-42 Sestavil jih je tov. Ribičič in so primerne Din. za šolske odre. V prošlem poslovnem letu , ,.v , sem prodal 28 izvodov in prejel 261 50 Din. Clstl doblcek-Na zalogi jih je še nad 600. Vsi stroški so ie Ako seštejem v računu izgube in dobička pokriti. Zemljevidi in igrice so dali čistega vse postavke dobička, t. j. dobiček pri blagu, dobička 353"50 Din, vsa zaloga pa je vredna pristopnine, obresti in upravne dohodke, 26.281-50 Din. znaša dobiček 45.967'07 Din. odštejem pa po* Promet v letu 1930 stavke izgube, t. j. upravo, nagrade in potni* . ' ne, pisarniške potrebščine, davke in takse in Ker nisem objavil prometa v vabilu na odpis premičnin v skupnem znesku 2409-28 občni zbor, storim to danes. (Navaja posa* Din, dobim čisti dobiček 43.55779 Din. mezne postavke). Iz podanega vidite, da je bilo vseh prejemkov 624.192-55 Din in prav Naše aktivno premoženje, toliko izdatkov. Naj omenim tu, da je izro* VrL , , . , cila Učiteljska tiskarna v Ljubljani kot %% Ko smo si ogledali postavke prometa in dobiček od prodanih šolskih zvezkov 3105 lzgub£.m dobička ne bo težko Din, za kar ji izrekam posebno zahvalo Pro* ?estavit' bllaneo, kl nam da skupno aktivno dal sem tudi 5 bonov in prejel zanje 1118-65 ,metje" T° tvon: Din. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega h Gotovina v blagajni . 230"97 Din. konvikta je darovala 1000 Din, posojilnica v 2. Blago v zalogi v vrednosti 26.281-50 Logatcu pa 250 Din. Ne smem prezreti požrt* 3. Naložen denar..... 546.034-04 " vovalnega učiteljstva ljubljanske okolice, ki 4. Vloga v poštni hranilnici . 699*53 , je priredilo na Vrhniki igro v prid Učitelj* 5. Terjatve ...... 2.52M7 „ skemu domu in po zadružniku tov. Zakrajšč* 6. Vrednostni papirji . . . 28.220— „ ku nakazalo 900 Din. Ko bi vse učiteljstvo 7. Deleži ....... 887"50 „ hotelo posnemati vrle tovariše, bi se naše dol* 8. Inventar ...... 490"— goletne sanje kmalu uresničile. -— Dolžniki. SkuPaJ * 605.366-71 Din. Posebnih in velikih dolžnikov nimamo. Ako primerjam to vsoto z Razen Učit. doma v Mariboru datirajo t, dol- ono 12 računskega zaključka govi izza novega časa, ko smo razposlali na za leto 1929. v znesku . . . 3j8.803'32 Din, vse šole igrice, pa se mnogim tov šolskim vidi da • premoženje na* upraviteljem po preteku 3 let ni zdelo vredno , poravnati zneska 26 Din. Nekaterim knjigar* rasl° za........ 46.563 39 Din. nam smo dali v začetku v komisijsko razpro* „ , , dajo zemljevide. Večina je poravnala svoj , Zaključujem svoje poročilo s prošnjo, dolg, več njih se pa za to rte zmeni. Ta dolg da ob vsakl Prillkl mislimo na naš dom in znaša okrog 2000 Din, ki ga bo treba odpisati, zbiramo prispevke. Agitirajmo za zemljevid .... in igrice, prirejajmo predstave v korist domu, Vrednostni papirji. vzpodbujajmo tovariše, da pristopijo k naši Ti obstojajo iz 262 zadolžnic 7% držav* zadrugi. Čim agilnejši bomo, tem prej se nega inv. posojila v nominalni vrednosti bodo uresničile naše dolgoletne sanje. Gs- šolski uppčvifelin Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da n gotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem tn>n' slrstv» prosvete 0. N hr 86637/25. in O N br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v ti-ra-Ijepisnem pouku SUkei Jad sns i rt Primerié 12 različnih umetniških barvastih h ¡k Dalmacije in Primorja, izdelanih po n*š h ua¡ slavnejših mojstrih prof. Crnčiču. Kov>t¿ev:¿í¡ in Kruilmu Znižana cena Din 296 — razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slik-* so velike 45X50 cm in ao pripravljene tako, da se jih iahko obe«i na zid. — Poleg tega, da so te Kp~ slike » okras šolskih prostorov, so po rarpisu ministrstva za vojno in mornarico I). t>r 440 -¿^S in ministrstva notranjih drl J R br. 2. 495 ?»> najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek »poznavanja prlrodnih lepot nttšeeu morja -n Prin or}*! Bndite v otro ib nacionalno z.'vest z dosrgo ljubezni do jugoslovanskega Jadrana Naročila se pošiljajo ne Ort. m. M\zfa mim. íkolsli oíis. ? iwli Hita 5? Revizijsko poročilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani je pre» čital blagajnik tov. Kobal. Poročilo nadzorstva poda tov. Pelko. Predlagal je sedanjemu na» čelstvu in nadzorstvu absolutorij, ker je ra» čunski zaključek v redu in pravilno sestav» Ijen. Debata. Po poročilih se je razvila obširna in ži» vahna debata glede hitrejšega napredovanja akcije za postavitev Učiteljskega doma v Ljubljni. Tov. Dimnik je nasvetoval bodočemu na» čelstvu, naj bi skušalo dobiti za Učiteljski dom delež iz uradniških odtegljajev za Na» bavljalne zadruge, ki se jih ogromna večina učiteljstva ne more posluževati. Tudi naj se skuša zainteresirati vse učiteljstvo, da inten» zivnejše sodeluje za pospešitev gradnje zanj tako potrebnega doma. Govorilo se je nada» lje o naših gospodarskih ustanovah. Napo» sled je bil sprejet naslednji predlog: Občni zbor naroča načelstvu, da stopi v stik z Učiteljsko tiskarno in drugimi uči» teiljskimi gospodarskimi ustanovami v svrho realizacije namena, predvidenega v členu 2. pravil zadruge Učiteljski dom, to je zidanje doma. Volitve. V načelstvo so bili izvoljeni: Vrhovec Stanko, šolski upravitelj v Logu p. Brezovica, načelnik; Urbančič Anton, učitelj v Ljubljani, načelnikov namestnik; odborniki: Kobal Jo» sip, Kržišnik Alojzij, Mlekuž Vekoslav in Ušeničnik Gizela. Namestnika: Brezovar Ma» tija in Arrigler Anton. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Mercina Fran, Pelko Matija in Po» lak Marija. Slučajnosti. Pri teh Se je govorilo o nakupu primer» nega stavbišča ob Dunajski cesti. Tov. Kobal pojasni, da je to stavbišče že prodano, sicer pa bi bilo za nas predrago. Ker ni ¡bilo več predlogov, je zaključil ob 12. uri tov. Štravs občni zbor. 'mmmmmtmmmammmmjint >. i imu—n—i LISTEK Učiteljstvo na turneji Glasbene Matice mariborske in gostoljubnost srpskih tovarišev in tovarišic. Turneje Glasbene Matice v Mariboru se je udeležilo tudi nekaj učiteljev (Vs). Nasto» pali smo v Skoplju, Kumanovem, Leskovcu, Nišu. Kruševcu in Šabcu. Povsod so nam na» ši bratje prirejali 'veličastne sprejeme, nas gostili in nam izkazovali toliko bratske lju» bavi, da smo kar strmeli. O poteku te turneie so že izčrpno poročali naši dnevniki. Zato preidem vse to in hočem omeniti le ono, kar se tiče le nas učiteljev in v kolikor smo prišli v stik z našimi srbskimi tovariši. Pa če tudi nismo imeli prilike povsod navezati znanja s tamkajšnjimi učitelji, vemo, da je ono bilo na delu za predpriprave sprejemnih svečano« sti povsod zastopano. V Kumanovem so nas pričakovale množice ljudstva pred mestom, ko smo se pripeljali na vojaških av» tomobilih od 4 km oddaljene postaje. Špalir je tvorila sokolska deca in naraščaj z zasta» vicami, Sokol s svojo godbo, oficirski zbor in zastopniki vseh slojev. Za nas je bilo inte» resantno spoznanje, da je dirigent sokolske godbe naš tovariš Krsta Božinovič, s svojo neumornostjo mnogo pripomogel, da smo se čutili v Kumanovem, kakor da bi bili doma. Krsta je tamkajšnji domačin, de» luje tam že 18 let. torej že za turške oblasti in je bi! vsekdar delaven na godbenem polju. Splošne vesli. — Dopisniki naj nam oproste, ker smo zaradi objave praznih mest, naredbe o pre» meščanju, navodil za prevedbo ,v »Učitelj» skem pravniku«, objave zadnjih povišic, ozi» roma napredovanj in nadaljevanja poročila o Učiteljskih domovih, morali odložiti društvena poročila in drugo gradivo za prihodnje številke lista. — Beseda po ljubljanskem pedagoškem tečaju o moderni šoli. O tej temi bo predaval univ. prof. dr. Karel Ozvald 2. maja 1931. ob 20. uri v risalnici državnega moškega učite» ljišča v Ljubljani. Predavanja se lahko- ude» leži vsakdo, ki se izanima za stvar. — Spomnimo se ob prvih prejemkih plač po novem uradniškem zakonu Učiteljskih do» mov v Ljubljani in v Mariboru! Kamen do kamna r— palača! i — Šolska ura v radio=Ljubljana. Imamo prvi začetek lastnega šolskega radia! Po šte» vilnih člankih v strokovnem listu »Radio» Ljubljana«, ki so dali pobudo in pripravili pot, je naša postaja začela s poskusno šolsko uro ob četrtkih. Namenjena je zaenkrat le osnovnim šolam. Doslej pripoveduje g. V. Moderndorfer pravljice in pripovedke ob četrtkih ob 11'45. Želimo si skorajšnjega iz* popolnjenja in končne organizacije šolskega radia! — T. R. L. — Šolski radio v Italiji. Od 6. oktobra lanskega leta se vršijo- tudi v Italiji že dopol» danske oddaje v namene šolskega radia. In sicer obstoja spočetka v Nemčiji uporabljeni sistem celega razreda pred mikrofonom (pet» je, recitacije). Oddajajo se pa tudi predava» nja profesorjev in učiteljev. — T. R. L. — Šolski radio v Bogradu. Tudi beograj* ska radio»postaja ima redne šolske priredit» ve. Program teh prireditev objavlja »Narod» na Prosveta«, centralno glasilo UJU. — Knjižica »Učna snov za pouk o alko» holu v ljudski šoli«, ki jo je spisala A. iStup» ca, je na razpolago samo še v ca. 150 izvodih. Vsakemu vzgojitelju je brošurica pri pouku neobhodno potrebna! Na novo se v dogled» nem času ne bo več ponatisnila, ker bi bili stroški za ponatis pri razmeroma mali na» kladi sorazmerno preveliki, zato svetujemo, naj si jo vsi, ki jim je treznostna vzgoja naše mladine pri srcu, čimpreje umislijo. Saj stane samo 2 |Din, s poštnino 2-50 Din. Denar naj se pošlje v znamkah v naprej že pri na» ročilu na naslov: Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3. — Vabilo na V. redni letni zbor Vinar* skega društva za Dravsko banovino v Mari= boru III. vinarski kongres in I. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, ki se bo« do vršili 9., 10., 11. in 12. maja 1931. ;v Mari« boru z natančnim dnevnim redom smo že objavili. Obiščite uvodoma navedene prire» ditve, posebno pa I. banovinsko vinsko raz» stavo z vinskim sejmom, katere pokrovitelj» stvo je blagovolil prevzeti gospod ban Drav» ske banovine dr. Drago Marušič in ki bo otvorjena dne 10. maja 1931. ob %12. uri. — Jugoslavensko učiteljsko društvo »Je« dinstvo« za grad Zagreb i okolicu. Poziv na proljetnu redovitu skupštinu društva u Sa» moboru u subotu 9. maja 1931. god. u 10 sati. Dnevni red: 1. Pozdrav pretsjednika i otvo» renje skupštine. 2. F. M. Dostojevski; o pe» desetgodišnjici smrti slavenskoga genija. Predaje Ljudevit Krajačič. 3. Idealizam i re» alizam prema pedagogiji. Raspravlja Josip Škavič. IS diskusijom. 4. Ujedinjenje svega učiteljstva u jednoj organizaciji. 5. Predloži uprave, posebno obzirom na § 76. i 345. Za» kona o činovnicima. 6. Ostali predloži i even» tualija. Skupština če se održati u šetalištu pred osnovnom školom, a za slučaj kiše u školi. U 13 sati jest zajednički ručak, za koji nek se učesnici neizostavno prijave pismeno Tebi in Tvojim tovarišem tem potom izrekam prisrčno zahvalo. Pred odhodom iz Kumanova so zopet zabrneli nad nami aeroplani, koje je poslalo vojno poveljstvo iz Skoplja, in ki so nas prejšnji dan spremljali na potu, da se končno poslove od nas. Prihodnja naša postaja je bila Leskovac. Tu smo med domačini opazili sivega častitlji» vega moža v visoki starosti, a polni čilosti, ki se je z drugimi vred mnogo trudil za nas in našo udobnost. Bil je to S r e t a n D i n i č , šolski nadzornik v pok., predsednik in duša sprejemnega odbora. On je še v pokoju ured» nik lokalnega lista, zadružni organizator, pi» satelj in je pošiljal zelo laskave ocene v srb» ske liste. Vse je urejeval, nadzoroval. Bil nam je vodnik po mestu, nam razkazoval prekrasno novo pravoslavno cerkev in nas je končno pospremil še na postajo. Tudi njemu izrekamo tovariši naše občudovanje in našo presrčno zahvalo. Posebno iznenadenje pa smo doživeli v Kruševcu. Že v Stalacu sta vstopila dva člana sprejem» nega odbora v naše vozove ter porazdelila Matičarje posameznim rodbinam na stan in vso preskrbo s hrano za ves čas tamkajšnje» ga bivanja. Izjemo glede obeda pa so naredili pri učiteljih. Nas je reklamiralo tamkajšnje učiteljstvo čisto zase. Želeli so, da nas sprej» mejo v svojo sredino, nas preskrbe le uči» teljske rodbine ter da ? nami prežive par ur, da se med sabo spoznamo in navežemo traj» ne . stike. Že teden dni poprej so zahtevali seznam matičarjev in označbo stanu. Ko se je med Matičarji razvedelo o nameri srbske» ga učiteljstva je to vzbudilo zasluženo po» Franji Lodeti, upravitelju škole u Somoboru. Poslije ručka biče mali koncerat Zagrebač» koga učiteljskog pjevačkog zbora UJU »Ivan Inlipovič«, a zatim povolji razgledanje grada i samoborske okolice. Vozovi saobračaju zgodno za dolazak u Samobor i povratak istoga dana, sa svih strana. Zajednički pola» zak iz Zagreba jest sa samoborskoga kolo» dvora u 815 sati. Samoborska željeznica po» lazi svakoga sata, tamo i natrag, a posljedni voz se vrača u 20 Vi sati. Na dan skupštine primaju se novi članovi društva, pristupni» com kod društvenoga blagajnika, koji ujedno prima tada i društvenu članarinu — ko želi da uplati za 1930,/1931. god. Učešče na .skup» štini slobodno je i nečlanovima. Dopust za skupštinu odobren je svima učesnicima rje» šenjem Prosvjetnog odeljenja kralj, banske uprave Savske banovine broj 28.161 od 20. IV. 1931. _ U Zagrebu 8. aprila 1931. god. — Pretsjednik: Jovan Milojevič. Tajnik: ViKtor Klepac. — V ediciji Kmetijske Matice za leto 1931. izidejo 4 knjige, i med temi aktualno delo o zadružništvu in nič manj potrebno delo o davkih, t— Vse do letos je naše za» družništvo pogrešalo .knjigo, 'ki bi mu nudila izčrpen uvod in vse bistvene osnove zadruž» nega gibanja, kakor tudi glavna načela posa» meznih vrst zadrug. Učiteljstvo, ki je v prvi vrsti poklicano, da vzgaja že v šoli, poslebno pa izven šole, v okviru gospodarskih in,za= družnih tečajev, novo generacijo zadružnih delavcev, in samo aktivno stodeluje v posa» meznih zadrugah, takega neobhodno , potreba nega dela že ni moglo več pogrešati. Zato bo izdanje Kmetijske Matice dobro došlo ne sa» mo zadružnim delaveem, i temveč predvsem tudi gg. učiteljem in bo moralo dobiti mesto v sleherni' solski knjižnici. — Ker so naši davkoplačevalci vsled večkratnih sprememb v ^davčnih predpisih neorijentirani in zbegani, kar povzroča često prav po nepotrebnem njihovo nezadovoljnost in tudi škodo, bo knjiga, ki bo obrazložila našo finančno upra» vo, vse vrste davkov in postopanje v davč* nih zadevah, našim davkoplačevalcem izbo» ren pripomoček. Knjiga pa bo dobro služila tudi gg. učiteljem, saj se naše ljudstvoma de» želi le prepogosto obrača nanje s prošnjo za tozadevne nasvete. — Poleg teh dveh knjig izide .kot 3. knjiga povest in kot 4. knjiga veliki koledar za leto 1932. — Članarina znaša 20 Din (poštnina posebej), rok za prijavo po» teče z 31. majem t. 1. Na to opozarjamo vse gg. učitelje, ker bodo sicer primorani kupo» vati posamezne knjige, če bodo sploh še na razpolago, po>knjigotržnih cenah. Najpriklad» nejši način prijave je vpis pri domačem po» verjeniku Kmetijske Matice. Vsa podrobna pojasnila daje rade volje uprava Kmetijske Matice v Ljubljani, Kolodvorska >ul. 7. — Pedagoška centrala v Mariboru bo imela 10. maja svoj redni občni zbor. Vršil se bo v spodnji risalnici .deške meščanske šole, začetek ob K10. uri. Dnevni red: 1. Poročila funkcijonarjev. 2. Volitve novega odbora. 3. Smernice za delo v bodočem .letu. 4. Slu» čajnosti. — Prosimo zlasti člane iz dežele, da se občnega zbora po možnosti udeleže; njihovo sodelovanje bi'bilo zlasti.dobro došlo pri določanju smernic za bodoče poslovno ieto. Vsekakor pa bi naj vsako učiteljsko društVo poslalo vsaj po enega delegata. Odbor. — Slovenska Matica objavlja: Člani SM prejmejo za leto 1931. tako bogat knjižni dar, kakor še nikdar doslej. Knjiga Levstikove korespondence, ki izide med drugimi rednimi publikacijami je od 15tih narastla na 25 tiskovnih pol. Tehnične ovire, ki so inastale zaradi razširjenega obsega, so povzročile da bodo letošnje publikacije izšle šele v maju. Termin bo SM pravočasno objavila v dnev nikih. Zaradi zakasnitve bo razposlala SM poverjenikom v kratkem potrebna navodila Kakor je že bilo objavljeno, bo izdala SM za zornost med njimi. Po sijajnem sprejemu na postaji, običajnih nagovorih, povorki ob zvo» kih vojaške godbe, ponovnih nagovorih pred Kosovskim spomenikom, kojega uvrščamo med najlepše umotvore evropske monumen» talne umetnine (I. darilo na umetniški raz» stavi v Parizu), so nas odvedli v stanovanja. A kmalu smo se zbrali v hotelu »Kruna«, kjer so nam učiteljem pripravili kruševački uči« telji pod predsedstvom šolskega nadzornika, simpatičnega Marka Milovanoviča, za nas in naše pojme prebogat in prvovrsten banket. Srbske tovarišice so nam postregle z vsem, kar je zamogla znana njihova kuharska umetnost in prisrčna gostoljubnost, a šumeči šumadinec je storil svoje. S toplimi besedami je gospod nadzornik Milovanovič nazdravil dvanajsterim navzočim slovenskim učiteljem, izrazil svoje priznanje vsemu slovenskemu učiteljstvu in njegovi agilnosti ki je dala tudi mariborski Glasbeni Matici lepo število so» trudnikov in celo dva odlična solista. Za ves veličasten sprejem v Kruševcu, v veliki meri delo učiteljstva, za vso gostoljub» nost se jim je zahvalil predsednik učitelj» skega društva za Maribor tov. Lukman ter jim je častital k ideji tega sestanka. Poudar» jal je, da so nas tovariši presenetili. Zapeli smo nekaj slovenskih narodnih pesmi ter nam je v živahnem razgovoru le prehitro po» teka' skromno odmerjeni čas zabave. V naši sredini smo pozdravili tudi predsednika kru» ševačke pevačke rodbine »Obilic«, g. Krsta Novakoviča in celo predsednik občine je na» povedal svoj prihod. Žal, da je bil v zadnjem trenotku zadržan, kar je pozneje z obžalova» njem izjavil. Tovariši Kruševčani! Ure, ki smo jih preživeli v Vaši sredi, nam ostanejo neizbrisne in nepozabne. Prisrčno zahvalo in na veselo svidenje v Sloveniji! leto 1931. 1. snopič II. dela Cankarjeve Zgo= dovine likovne umetnosti, 2. snopič Kidriče» ve Zgodovine slov. slovstva, IV. (zaključni) del Reymontovega romana »Kmetje« in Lev» stikovo korespondenco. Letošnje knjige ob» segajo nad 60 tisk. pol, med temi izideta 2 knjigi v i V. '8°. ,Ker je SM naklado precej povečala, se lahko še vsak prijavi za čkana kar je treba javiti po dopisnici alli osebno pri društvu v Maitični pisarni na Kongresnem trgu št. 7, oziroma pri poverjenikih. Člani, ki pristopijo šele letos, prejmejo prve tri dele romana »Kmetje«, II. del Cankarjeve Zgodo» vine in 1. snopič Kidričeve Zgodovine po znatno znižanih cenah. — Tovarišem in prijateljem pok. M. J. Nerata. Učiteljstvo narodne šole v Krčevini pri Mariboru je sporazumno s krajnim šol» skim odborom sklenilo, da se še pred kon» cem tekočega šolskega leta vzida na tukajšnji šoli pok. M. J. Neraitu spominska plošča. Pokojjrik je služboval kot nadučitelj in šol» ski ravnatelj v Krčevini 35 let ter vzgojil tri generacije, po njegovi zaslugi se je leta 1898 zgradilo novo šolsko poslopje, preprečil je v hudih borbah ponemčenje šole, razven tega pa je polnih 30 let bil spreten urednik našega strokovnega glasila »Popotnika«, ki je dajal pedagoško» didaktične smernice mlajšemu in starejšemu učiteljstvu. Umestno je, da se pok. M. J. Neratu kot odličnemu in zaslužnemu šolniku vzida dostojna spominska plošča. — Izvedbo zadevnega sklepa je prevzel štiri» članski komite: dva učitelja in 2 člana kraj» nega šolskega odbora. — ¡Ker pa ni predvideno za kritje stroškov, zato prosimo in vabimo vse še živeče tovariše(ice) ter prijatelje in znance pok. M. J. Nerata, naj po možno^ sti pošljejo svoje prostovoljne prispevke za spominsko ploščo, in sicer na naslov šolskega upraviteljstva v Krčevini pri Mariboru. Čim prej — tem bolje! Ako bo ta vsota prispev* kov presegala stroške, bo komite prebitek daroval na polovico Učiteljskemu domu v Mariboru in v prid uboge šolske dece v do» mačem šolskem okolišu. Ugodna prilika! Uprava UJU pov. Ljubljana razprodaja s v ojo zalogo Zvončka in Predvojni „Zvonček" letnik (nevezan) a Din 5"—. Povojni „Zvonček" do leta 1928. 2,9. a Din 10;;- . „Popotnik" do leta 1928. 29. letnik a Din 15"—. (Brez poštnine). Ne zamudite te ugodne prilike! Naša gospodarska organizacija. — Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za nakazilo član» skega prispevka za 240. smrtni slučaj (Pavla Hribar, • Dolnja Lendava). Prispevek znaša 6 Din, za zakonske pare 11 Din. Poravnajte zaostanke iz prejšnjih mesecev! Zadnja po» smrtnina je znašala 12.665 Din. Učiteljska Samopomoč ima 2533 .članov. Končno še Šabac. Tja smo došli ob polnoči in zato je iz» ostal vsak oficijelen sprejem spričo naše utrujenosti. Pač pa so nam dali meščani na razpolago vozila od pristana do »Kazine«. Tu so nas pričakovali vsi oni, ki so ponudili matičarjem svoja stanovanja. Večino vseh je sprejela pod svojo streho Ratarska škola, drugi pa so prišli za ves čas bivanja v Šabcu v gpste k najodličnejšim rodbinam. Ome* njam, da sem 'bil določen ,za g. direktorja banske železnice B. Stanojeviča, ki je odboru priglasil željo za učiteljski zakonski par. Pričakoval naju je s svojo soprogo, ki je kot diplomiran inženjer v mestni službi. Z avtom smo se odpeljali na dom, kjer sva bila z ženo skoro dva dni gosta visoko na-obražene rodbine. Z neverjetno gostoljub» nostjo in zaupljivostjo so nama odstopili najlepšo sobo, natrpano s prekrasnimi pre» progami pirotskega izvora, nama izkazovali toliko ljubavi, da sva se kmalu počutila ka» kor doma. Gospod direktor je sin našega prvega predsednika UJU, pokojnega Mihajlo Stanojeviča, ki je bil do smrti urednik peda* goške revije UJU' »Učitelja« ter ena od vo» dilnih osebnosti UJU od ustanovitve do smrti. Našim gostiteljem izrekam še tem po» tom svojo prisrčno zahvalo. Učitelji(ice), člani mariborske Glasbene Matice smo sprejeli v se toliko novih vtisov, deležni smo bili v Južni Srbiji tolike ljubavi, posebno od strani učiteljstva, da se bomo vedno vnovič spominjali naše najlepše tur» neje in hočemo pojem bratske ljubavi, kakor jo edino umevajo bratje Srbi, vcepiti tudi v srca naše mladine, ki bode vpora in steber naše ljube in mogočne Jugoslavije. J. Lukman. Darujte od prvih poviškov primeren znesek za „Učiteljska domova" in 5 Din za „Djački dom v Beogradu po sklepu skupščine. Objava prostih učiteljskih službenih mest. (Izpraznjene in razpoložljive učiteljske službe na osnovnih šolah Dravske banovine). Ulileiiski pravnik. Ker je poverjeništvu in uredništvu »Učit. Tovariša« nemogoče osebno odgovarjati na številna vprašanja, bomo načelne odgovore priobčevali v tej rubriki: 1. Odtegljaji stanarine od draginjskih doklad: Ali bo stanarina (cela ozir. delna) odtr« gana tudi onim, ki imajo naturalna stanova* nja? — Ali bo znesek za stanarino odtrgan od draginjske doklade tudi poročenim učite* ljicam, ki stanujejo skupno z možem — šol* skim upraviteljem v njegovem naturalnem stanovanju. a) Naturalno stanovanje in stanarina je odbita od osebnih draginjskih doklad (§ 29. in § 262. čin. zak.) vsem, ki uživajo naturalno stanovanje ali imajo pravico do stanarine po specialnih zakonih. V plačilnem listu je ta odbitek vnesen v posebni rubriki. b) Za naturalna stanovanja so odbiti celi zneski, kakor je določena stanarina po § 29. zakona o narodnih šolah za dotični kraj. — Po § 29./1 čin. zak. bodo stanovanja po po* sebni uredbi ocenjena in bo odbitek na to znašal toliko, kolikor bo stanovanje oce* njeno.'— Po § 262. čin. zak. veljajo pa v tem pogledu do gornje ocenitve in uredbe dose= danji predpisi. — Naturalna stanovanja šol* skih upraviteljev in učiteljev so bila že sedaj uradno ocenjena in so dobivali prizadeti raz* liko med ocenjenim stanovanjem in stana* rino. Svetujemo, da prizadeti predlože obla* sti overovljen dekret o ocenitvi naturalnega stanovanja ter zaprosijo, da se jim odtegljaj za stanovanje izvrši na osnovi gori citiranih predpisov le v višini ocenitve. c) Z upravitelji poročene učiteljice, ki bivajo v njegovem naturalnem stanovanju. Po § 84. zakona o narodnih šolah ima vsak učitelj pravico do stanarine ali stanovanja v naturi. Le učiteljice omožene z neučiteljem ni* majo pravice do naturalnega stanovanja § 38./3 Osebne zadeve. —i Napredovali so: II./1. skupina: Kokot Ljudevit, učitelj, Dobova; Heren Marija, uči* teljica v Ljubljani; dvanuš Robert, učitelj v Zdolah; Peterlin Zofija, učiteljica v Ljub* ljani; Pečnik Ida, učiteljica v Mariboru; Flere Viktorija, učiteljica v Ljubljani; Hor* vat Štefan, veroučitelj v Murski Soboti; Miklavčič Frančiška, učiteljica v Zireh; Sušnik Miroslava, učiteljica v Trbovljah; Debelak Zofija, strokovna učiteljica v Celju; Draksler Ivana učiteljica v Dobravi; Brglez Fran, učitelj v Čadramu; Majcen Mir* ko, učitelj pri Sv. Urbanu; Tramte Marija, učiteljica v Vačah; Šemcu Janez, učitelj v Gor. Lakošu; Jakac Andrej, učitelj v Mari* boru; Vauda Mirko, učitelj v Šmarjeti; Jeraj Ruža, učiteljica v Dev. Mar. v Polju; Švajger Marija, učiteljica v Šmartnem; Bizjak Marija, učiteljica v Brežicah; Zakrajšek Josip, učitelj v Blatni Brezovici; Dugar Marica, učiteljica v Studencih; Mrak iZlata, učiteljica na Viču; Vasič Marija, učiteljica v Kamnici; Korban Justina, učiteljica v Gornjem gradu; Gobec Vekoslava, učiteljica v Celju; Krištof Anton, učitelj v Radomljah; Triler Alojzija, stro» kovna učiteljica v Ljubljani; Mislej Josipina, učiteljica v Stari cesti; Del Cott Olga, učite* ljica v Žalni. — II. 2. kategorija: Horvat Al* bin, učitelj v Mariboru; Melive Ana, učite* ljica na Uncu; Lindtner Alfonza, učiteljica v Ljptomeru; • Jeglič Leopolnina, učit. v Brez* niči; Martelanc Dora, učit. v Št. Vidu; Dolin* šek Ivana, učiteljica v Senožeti; Hauptman Marija, učiteljica v Celju; Tuma * Pilbach Ana, Cibič Kristina, učiteljici v Studencih; Požar Pavla, učiteljica v Bohinjski Bistrici; Smolnikar Jadviga, učiteljica v Pečici: Fabič Janko, učitelj v Črešnjici: Pajtler Pavla, uči* teljica v Litiji; Ravbar Marija, učiteljica v Stari vasi; Leskovec Josipina, učiteljica v Stični; Druškovič Antonija, učiteljica v Ma* riboru; Daražio Cveta strokovna učiteljica v Mariboru; Seme Ana, učiteljica v Logatcu. Na osnovnih šolah Dravske 'banovine so iiz* praznjene in na razpolago naslednje učiteljske službe, ki prihajajo v smislu § 97. zakona o na* rodnih šolah v ipoštev za razpored učiteljstva po prošnjah: Srez Brežice: Globoko (za učitelja); Kapele (za učitelja; Pišece (šolskega upravitelja in učitelja); Sevnica (šolskega upravitelja in učitelja); Blanca (za učiteljico). Srez Celje: Celje mesto (deška osnovna šola: za učitelja); Braslovče (za učitelja in učiteljico); Dobrna (za učitelja); Griže (za učitelja); Kalobje (za učitelja); Letuš (šolskega upravitelja); Liboje (šolskega upravitelja); Loke (šolskega upravitelja). Srez Čabar: Ni služb na razpolago. Srez Dolnja Lendava: Čentiba (za učiteljico); Dokležovje (šolskega upravitelja); Dolga vas (za učiteljico); Gaber je (za učiteljico); Ivanci (šolske* ga upravitelja); Gornji Lakoš (za učitelja ali za učiteljico); Kobilje (šolskega upravitelja); Odranci (za učitelja); Pince (za učiteljico); Turnišče (za učitelja). Srez Gornji grad: Bočna (za učiteljico); Gor« nji grad (za učiteljico); Ljubno (za učiteljico). Srez Kamnik: Krašnja (za učiteljico). Srez Kočevje: Borovec (šolskega upravitelja); Mohorji (učitelja*upravitelja); Krvava peč (šolske* ga upravitelja ali upraviteljico); Ribnica (deška osnovna šola: za učitelja); Ribnica (dekliška osnov* na šola: dve službi za učiteljici); Dvorska vas (šolskega upravitelja in ;za učiteljico [primerno za zakonski učiteljski par]); Velike Lašče (za učite* lja); Trava (šolskega upravitelja). Srez Konjice: Čadram (dve službi za učiteljici); Konjice (dekliška osnovna šola: šolske upravite« ljice); Sv. Kunigunda (za učiteljico); Prihova (za učiteljico); Špitalič (za učiteljico); Tepanje (za učiteljico); Vitanje (za učiteljico). { l Srez Kranj Poljane nad Škofjo Loko (za uči* teljico); Kranj,(za učitelja); Selca nad Škofjo Loko (šolskega upravitelja in za učitelja). Srez Krško: Kostanjevica (za učitelja); Krško (za učitelj^); Radeče pri Zidanem Inostu (šolskega upravitelja); Boštanj ob Savi (za učitelja); Cerklje ob Krki (za učiteljico); črneča vas (šolskega upra* vitelja in izai učiteljico [primerno za zakonski uči* teljski par]); Dobovec (šolskega upravitelja in za učiteljico [primerno za zakonski učiteljski J)ar]); Sv. Križ pri Kostanjevici (za učitelja); Sv. Jurij pod Kumom (za učitelja); Veliki Podlog (šolskega upravitelja); Zameško (šolskega upravitelja in za učiteljico [primerno |za zakonski učiteljski Iparj). Srez Laško: Laško (za učitelja in za učitelji* co); Trbovlje (deška osnovna šola: dve službi za učitelja). Srez Litija: Dole pri Litiji i(za učiteljico); To* plice pri Zagorju (za lučitelja in za učiteljico); Znojile (za učitelja*upravitelja ali za učiteljico* upravitcljico). Srez Ljubljana=mesto: Ljubljana (I. deška osnovna ,šola za .učitelja; ¡VI. tleškai osnovna šola: za učitelja). (Popravek IV. No. 5696/45). Srez Ljubljana*okolica: Horjul (šolskega upra* vitelja); Vrhnika (za učiteljico); Šmarje*Sap (šol* skega upravitelja). Srez Ljutomer: Cezanjevci (šolskega upravite* lja); Ljutomer (za učitelja); Radenci Kdve službi za učiteljici); Stogovci (za učitelja [za razred z nemškim. učnim jezikom]). Srez Logatec: Žiri (za učitelja); Stari trg pri Rakeku (za učitelja in za učiteljico); Dolnji Logas tec (za učitelja). Srez Maribor desni breg: Makole (za učitelja ali za učiteljico); Sv. Martin na iPohorju (za uči* teljico); Devica Marija v Brezju (za učiteljico); Zgornja Polskava (za učiteljico), i Srez Maribor levi breg: Maribor (III. deška osnovna šola: za (učitelja; II. dekliška osnovna šola: za »učiteljico); Sv. Ana V 'Slov. goricah (za učiteljico); Sv. Jurij ob Pesnici (za učitelja ali uči* teljico); Sv. Jurij v Slov. goricah (dve službi za učitelja ali učiteljici); Maribor (pomožna šola: služba upravitelja — s strokovnim izpitom 'za po* možne šole); f>\. Marjeta ob Pesnici (za učitelja ali učiteljico). > Srez Murska Sobota: Cankova (za učitelja); Dolnji Slaveči (šolskega upravitelja); Domanj« ševci (šolskega upravitelja); Fikšinci (šolskega upravitelja); Tolsti vrh (šolskega upravitelja); Grlinci (za učiteljico); ,Krog (šolskega upravite* lja); Mačkovci (šolskega upravitelja); Murska So* bota (za učitelja in Uve učiteljici); Sv. Jurij v Prekmurju (za učitelja); Tišina (za učitelja); Trd* kova i(šolskega upravitelja in za učiteljico [pri* merno za zakonski učiteljski1 par]). ; Srez Novo mesto: Podstenice (učitelja*upra* vitelja); Sela pri Hinjah (učitelja*upravitelja); Dolnja Topla Reber (učitelja«upravitelja). Srez Prevalje: Kapla (za učitelja in učiteljico); Marenberg=trg (za učiteljico); Mežica (šolskega upravitelja in učiteljico); Sv. Ožbald (šolskega upravitnlja); Tolsti vrh (šolskega upravitelja); Muta (šolskega upravitelja); Vuhred (šolskega upravitelja); Vuzenica (za učitelja). Srez Ptuj: Sv. Andraž v Slov. goricah (za uči* teljico); Ptujsokolica (deška osnovna šola: za uči* telja); Sv. Urban pri Ptuju (za učitelja in učitelji* co). Srez Radovljica: Kropa (za 'učiteljico); Nos menj (šolskega upravitelja). Srez Slovenjgradec: Sv. Andraž pri Velenju (za učitelja); Št. Ilj pri Velenju (za učiteljico); Razbor (učitelja*upravitelja); Šmartno pri Slovenjs gradcu (za učiteljico); Slovenjgradec (za učitelja in učiteljico); Šoštanj (za učitelja); Velenje (za učiteljico). Srez Šmarje pri Jelšah: Kozje (za učitelja); Lemberg (za učiteljico); Pilštanj (za učitelja in učiteljico). V smislu naredbe ministrstva prosvete, izdane pod O. N. br. 23.296 z dne 23. marca 1931. (tuur. okrožnica IV. ,No. 5696/1 z dne 1. aprila 1931.) sestavljene in opremljene prošnje, kolkovane s kolkom za 5 Din morajo biti predložene kr. ban* ski upravi po sreskih načelstvih4 najkasneje do 15. maja 1931. Kolek 20 Din sza rešitev se "bo zahteval na* knadno, po eventualnem imenovanju prosilcev. Kasneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. • Nove predpise glede nameščanj iglej na dru* gem mestu lista. V zmislu § 101. zakona « narodnih šolah mo* rajo imeti prosilci za trge najmanj 5 let, za mesta 8 let, za mesta S/polno (srednjo ali strokovnao šolo 10 let, a za mesta s fakulteto najmanj 12 let uspešne učiteljske službe. To ne pride v poštev za šole z manjšinjskim učnim jezikom in pri name* ščenjih, pri katerih je potrebna poleg splošnih šol* skih kvalifikacij, še .posebna strokovna usposob* ljenost. Posojila daje, petletna, državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem z najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače ali poko'nine in zavarovalne življenske police, BEOGRADSKA ZADRUGA, banka in zavarovalnica — zastopstvo „TEHNA", družba z o. z. — Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80. g Učiteljskemu domu v Mariboru je postarega uradniškega zakona določa: »Če sta posredovanju tov. Ivana Miheliča, učitelja v Kapeli, podarilo neko društvo 200 Din. —g Tovariš Simon Vodenik, šolski upra* vitelj v pok. v Kranju, je odstopil svoj delež od čistega dobička pri nakupu v Nabavljalni zadrugi v Mariboru v letu 1930. v znesku 100 Din. Obema tovarišema naj iskrene j ia zahvala. — Blagajnik. Ferijalni Savei učitellstva. —f Letovanje v samostojni učiteljski ko* loniji v mestu Velaluki. Vse priglašence opo* zarjam in prosim, da do 1. junija j vplačajo delni znesek 100 Din kol. fonda in 300 Din na račun letovanja, skupaj torej 400 ,Din (ne vštevši članarine 30 Din); ostalo (500 Din) v kol.! — Po sklepu I. kongresa UFS se .mora vplačati kol. fond 100 Din do 1. maja. Oni, ki še niso plačali tega zneska, morajo_ brez* pogojno to storiti najkasneje do 1. junija, drugače ne more vodstvo UFS prevzeti ga* rancij za postelje. —'Ker si moramo nabaviti še nove postelje, jih bomo naročili samo to* liko, kolikor bo do 1. junija novih priglasov. Zato vabim vse tovariše(ice), da sc čim prej priglase! — Dosedaj je priglašenih že precej tovarišev(ic), in ker še nimamo točnih in končnih poročil banovinskih poverjenikov UFS zato'bomo upoštevali samo pravočasne priglase. Po 1. juniju se priglas pod nobenim pogojem ne bo upošteval! — Vsak dobi po nakazilu članarine (30 Din) takoj čekovno položnico,.s katero vplača ostali znesek! Osta* le informacije slede! — Slavko Mrovlje, gl. pov. in pov. Dravske banovine, Slovenjgradec. Stan mki or^amzaci KIl* it «3rUŠtr:V VaoiiH: m UČITELJSKO DRUŠTVO !ZA SREZ LAŠKO bo imelo v četrtek dne 7. maja ob 8. uri zjutraj na Zidanem mostu svoj redni članski sestanek, pri čemer se bodo obrav* navale poleg dopisov in običajnih aktualnih stanovskih zadev še naslednje točke: Delov* na šola in pedagoški tečaj v Ljubljani; poro* čila in debata o tečaju. — Učiteljsko izven* šolsko delo; —zadeva statistike slednjega. — Volitev evid. odseka. — Novi uradniški za* kon i. dr. Čim najpovoljnejše udeležbe pri« čakuje — odbor. = RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO bo zborovalo v soboto dne 9. maja ob 10. uri na Jesenicah, ne pa kakor je bilo ob* javljeno 2. maja, ker je za to soboto tov. predavatelj nujno zadržan. Dnevni red isti! = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO bo zborovalo v soboto dne 9. maja t. 1. ob 9. uri v Domžalah, Dnevni red: 1. Situacij* sko poročilo. 2. Pedagoški tečaj v Ljubljani — diskuzijo vodi sreski šolski nadzornik tov. Lukežič. 3. Stanovske aktualne zadeve. 4. Predlogi. 5. ¡Slučajnosti. = SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ; SKO DRUŠTVO bo imelo svoje redno zbo* rovanje v soboto dne 9. majnika t. 1. v La* por ju ob /411. uri dopoldne. — Polnoštevilna udeležba dolžnost. Uredite tudi do tega dne eventualne zaostanke na članarini. UČudišV! pevski zbor UJU. —pev. Opozarjamo na pevski tečaj, ki se bo vršil 2. in 3. maja. Pričetek 2. maja ob 9. uri z občnim zborom, zaključek 3. maja ob 12. uri. — Odbor. mož in žena državna uslužbenca v istem kra* ju, jim pripada skupaj samo ena stanarina, in sicer večja.« (Dejansko stanje je to, da občine niso dajale z upravitelji poročenim učiteljicam ne stanarine in ne posebnega na* turalnega stanovanja). Po § 29. in § 262. čin. zak. se odbija stanarina od draginjske do« klade vsem, ki imajo po specialnem zakonu pravico do nje. — (Dokler ne bo občega pra* vilnika k zakonu o narodnih šolah, ne bo jas« nosti v tem vprašanju.! 2. Ali bodo prejemale z učitelji poročene učiteljice celo ali samo polovično draginjske doklado? V zmislu § 261. čin. zak. veljajo v tem oziru dosedanji predpisi,, dokler ne izide v § 28. čin. zak. predvidena nova uredba, ki bo to vprašanje uredila. Po dosedanjih predpisih (uredbi) z dne 17. aprila 1924. (»Služb, novine« 19. aprila 1924., ,št. 90 —XX. in »Urad. list« z dne 19. aprila 1924., štev. 38.) pripada po čl. 11. državnim uradnicam polovična draginj« ska doklada, če sta mož in žena v aktivni državni službi v istem kraju (politični občini) — z neuradniki poročene pa prejemajo polne draginjske doklade. 3. Ali bodo občine tudi v bodoče izplače» vale stanarino? Z novim uradniškim zakonom niso v no« benem členu ukinjene določbe zakona o na* rodnih šolah, po katerih morajo občine pla* čevati stanarino učiteljstvu. 4. Učiteljice ženskih ročnih del. Po § 347. čin. zak. določi resorni minister položaj vsem onim uslužbencem, ki niso navedeni v razpo* redu zvanj po § 346. čin. zak. Položajne sku* pine za nova zvanj a se odrede z zakonom (§ (347./2 čin. zak.). V državnem proračunu za leto 1931./32. so tudi plače za učiteljice ženskih ročnih del, in sicer z enako uvrstit* vijo, kakor otroške vrtnarice biv. III. kat. — Položaj je prilično enak, kakor ob priliki za* kona o narodnih šolah in uradniškega zakona leta 1923. Zaprosijo naj takoj tudi službeno, da se po gori cit. §§ določi tudi njih zvanje. 5. Učiteljski pripravniki in njihova sta* narina. Po § 84. in § 29. zakona v narodnih šolah imajo' tudi oni pravico na stanarino. V zmislu § 23. čin. zak. imajo oni samo mesečno plačo ter po § 23./2 čin. zak. rodbinsko dra* ginjsko doklado. (Torej nobene osebne dra* ginjske doklade). Po § 29. čin. zak. se pa od* bija stanarina samo od osebne draginjske doklade. Za slučaj, da se je izvršil odbitek stanarine tudi v teh slučajih, naj se prizadeti sklicujejo na gornje zakonite določbe. 6. V plačilnih listih, ki so bili izdelani pri banski upravi, so označene periodske Ipovi* šice za eno stopnjo višje, kakor v § 22. čin. zak., ker je šteta plača za 1. (stopnjo, prva periodska povišica za 2., druga periodska povišica za 3. itd. To naj upoštevajo priza* deti pri preračunavanju u. pr. VII./3 pomeni VIL skupina in druga periodska povišica. 7. Pogreške v plačilnih listih, bodisi glede štetja službenih let ali glede plače, naj tspo* roče uradno šolski upravitelji upravi, da se popravijo ter v tem zmislu sestavijo tudi nove plačilne .pole. 8. Za začasno prevedbo so dobili vsi uči* telji formularje, ki jih morajo izpolniti prav vsi učitelji ter je paziti, da ne bodo iz* puščeni oni, ki so v kakem tečaju, na dopu* stu ali podobno. 9. Za sistemizacijo službenih mest so do« bila upraviteljstva vprašanja, da morajo po« ročati o tem. Poročati /je o vseh mestih, ki obstojajo in o potrebah novih mest. Na ostala vprašanja bomo odgovorili v prihodnjih številkah lista. Naredba o namestitvah in premestitvah učiteljstva narodnih šol. (Ministrstvo prosvete O. A. br. 23.296 od 23. marca 1931.). 1. ,Do 15. aprila mora banska uprava po po* datkih sreskih šolskih nadzornikov, ugotoviti točno število praznih mest svojega področja. 2'. Pod praznimi mesti se razume ona mesta, na katerih ni , učne osebe ter mesta, zasedena po učnih osebah, ki nimajo na ta mesta pravice po § 101. zakona o narodnih šolah. 3. Spisek praznih mest mora imeti sledeče rubrike: p) Ime banovine, b) Ime političnega sreza. c) Ime praznega mesta, č) Ime šolskega sreza. d) Število praznih razredov z označbo lali je de« ški, dekliški ali mešani razred in s kakim učnim jezikom. 4. Spisek .praznih mest v šolskem srezu, ki obstoji iz več političnih srezov, overava načelnik dotičnega sreza in sreski šolski nadzornik; spisek praznih imest v banovini pa načelnik prosvetnega oddelka in šef odseka za osnovno šolstvo. 5. Izgotovljen spisek praznih mest dostavi banska ¡uprava (na področju Beograda sreski šol* ski nadzornik) ministrstvu prosvete najkasneje do 1. maja. 6. 'Zbrane spiske praznih mest pbjavi mini* strstvo prosvete v »Službenih ¡novinah« in »Pro« svetnem glasniku« do 10. ¡maja. 7. Spisek praznih mest, ki ga ministrstvo pro* svete objavi tv »Službenih novinah« in »Prosvet« nem glasniku«, objavijo kraljevske banske uprave v svojih službenih listih. Kjer nimajo banovine svojih službenih listov, se izvrši objava praznih mest na način, ki je v dotični banovini najprimernejši (potom časopisov ali slično). 8. Z objavljenjem praznih mest pozove vsaka banovina uoiteljstvo i svoje banovine, da vloži prošnje za premeščenje do 10. junija v smislu § 98. in 100. zakona o Narodnih šolah. Po tem ,roku ne 'sme sprejeti banska uprava nobene prošnje več. 9. Pravico za vložitev prošnje za premestitev ima samo ono učiteljstvo, ki izpolnjuje pogoje § 100. in 101. zakonalo narodnih šolah. 10. [Prošnjo za premestitev vlaga vsak učitelj zase osebno. Prošnja mora biti napisana čitljivo na celi poli papirja, ( taksirana s kolkom 5 Din. Prošnje, ki 'niso napisane jasno, in so podpisane nečitljivo, se ne bodo upoštevale. Ravno tako se odklonijo one prošnje, i za katere se ugotovi, da jih prosilec ni spisal lastnoročno. 11. Vsaka prošnja mora vsebovati sledeče po« datke: 1. Priimek in "ime z začetno črko očeto« vega imena v sredini. 2. Rojstni kraj, srez in ba< novino. 3. Narodnost. 4. Veroizpoved. 5. Katero šolo je ^obiskoval, kje, katerega leta in s kakim uspehom? 6. Ali je položil praktični izpit, kje, ka« terega leta lin s kakim uspehom? 7. Kraj in srez v katerem sedaj službuje? .8. Kako je ¡prišel na sedanje službeno mesto; po lastni prošnji, po službeni |potrebi ali ako mesto po prošnji, ne morejo v smislu § 100. zakona o narodnih šo* lah vložiti prošnje za premestitev, ako niso V kraju, ki so ga dobili po prošnji, vsaj dve leti, izvzemši ¡slučaja poroke med dvema učnima ose* bama. Mali oglasi, ki služijo v posredovslne in s» cialne namene občinstvo, vsakn beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5* - FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! Za časa majniških izletov nudim šolski mladini kosilo obstoječe iz juhe, govedine in dveh prikuh za 6 Din. — Restavracija »Soča«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3. P. n. šolskim vodstvom daje znaten po» pust ob priliki majniških izletov hotel »Tis voli« v Ljubljani. Kompleten obed 8 Din. Krasni prostori za otroke! — Slavko Dolničar. Šolskim vodstvom se priporoča za časa izletov HOTEL „CENTRAL" na Bledu. Hotel leži tik jezera. - Cena obeda je 7 do 12 Din. Celodnevna prehran^ s prenočiščem Din 28'— do 32 —. Čolni po najnižji ceni. — Se najtopleje priporoča HOTEL „CENTRAL" BLED Vedno prihajajoče novosti! A. & E. SKABERNÈ LJUBLJANA DVOKOLESA. ŠIVALNE STROJE NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJII GRAMOFONE dobite najceneje v trgovini FRANC UEPOŠA, MARIBOR GLAVNI TRG ŠT. 1 Na prvem mestu so: Pfaff" ** šivalni stroji posebno za šolsko uporabo vsled 1 hkega teka. - P> uk v vezenju in krpanju t erila brezplačen. Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke Šolska vodstva dobe popust. IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7 Kranj, Glavni trg 140 Podružnice Novo mesto, Glavni trg Celje, Mik'o'-!ičeva ulica 2 FINK.OVIB ZBMKE NAEEDlJN_OPMEM za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča v Drav. banovini I. zvezek (od prevrata do konca Lta 1920 ) broš Din 5 —. II. zvezek (za I. 1921.) broš. Din T—. III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 9'—. IV. zvezek (odi. januarja 1923. do 30. junija 1924 ) broš. Din 14--. V. zvezek (odi julija 1924 do 31. decembra 1925.) broš Din 32"-. VI. zvezek (za I 1926) broš. Din 24—. VII. zvezek (za 1 1927.) broš. Din 25 —. VIII. zvezek (za 1. 1928.) broš. Din 25"—. IX. zvezek (za 1. 1929) broš Din 25—. Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBUANI Prav tam se dobi: C. Cavalieri: Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda Broš. Din 120 —. naročal arsfrew V 2? / t V p ^ * Tvrdka lsn.Žai-@i - ,Pri nSski ceni' Ljubljana pri poroča Sv. Petra cesta št 3 in 11 bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor roKavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje. NA DEBELO IN DROBNO Hotel ZAKA na Bledu pod kolodvorom Bled-Jezero s 35 sobami nudi šolskim izletnikom celodnevno prehrano s prenočiščem od Din 30"— do 35-—. Kosilo Din 8'- do 15—. Večerja Din 6"— do 12"—. Izletniki v grupah imajo znaten popust. Kompletni pension v predseziji Din 50'— do 55'- .