Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po dogovoru. Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6, H. nadstropje. Štev. 13. Iijubljaun, i se izvršile že meseca aprila. Gotovo je, o odkazala samoupravam važne panoge, ined drugim tudi socialno-politične referate. Ce ne bo tako, — potem utegnemo doživeti, da se bo radikalno demokratska koalicija obnovila. Ako ne naravnost v stari obliki, pa v kaki zakriti. Taka koalicija bi še najprej dobila vlado, ki bi bila pooblaščena razpustiti skupščino in izvesti nove volitve. A tudi če pride do te rešitve bo končni rezultat isti: samoupravne oblasti bodo dobile koncem koncev na vsak način širše kompetence, kakor je predvideno to v sami ustavi. Sedanji, za naše razmere pretirani centralizem, do katerega je moglo priti le vsled parlamentarne abstinence federalističnih protisil, se ne bo vzdržal. Če pride tozadevno do izprememb, bodo oblastne volitve za delavstvo zelo važne. Že zadnjič smo opozorili, da je zakon za volitve v oblastne skupščine malim strankam silno nenaklonjen. Vsi glasovi malih strank se prištevajo kratkomalo velikim. Ce bo šlo delavstvo V te volitve tako razbito, kakor bi se dalo to po današnji razcepljenosti soditi, potem bomo izšli iz teh volitev popolnoma praznih rok in sramotno poraženi. So ljudje, -- ki še danes pravijo, da je to vseeno. Za te ljudi smo priobčili pod poglavjem Socialna politika ponudbo, kakoršne si danes kapitalisti — že upajo staviti. In še sprejemale se bodo take ponudbe, če ostane med delavstvom tako, kakor nam to tako lepo riše v današnjem dopisu iz Velenj star sodrug ... Vse je zmešano, delavci so to in to in to, — povsod jih je en par. fu če kak tak par še tako misli, da je edino zveličaven, — vendar ni tako. Treba je tudi moči, treba je skupnega nastopa vseh proletarskih sil. To je najvišja naloga, kateri imamo podrediti vse drugo. Nalnovelše politične vesti. Naše reparacije. Pariz, 23. marca. V vprašanju reparacij, ki jih mora plačati Nemčija, sa bliža končna odločitev. Ker ne mara nobena velikih sil zmanjšati svoj delež na reparacijah, med tem ko pa Angleška in Japonska zahtevate, da se nemške reparacije vendarle zmanjšajo, so odločujoče .‘prijateljske in zavezniške velesile začele ventilirati vprašanje, da se zmanjša delež noše države in pa Romunije na reparacijah, ki naj jih dobimo od Nemčije. Bati se je, da bodo interesi naše države na korist imperi- i ’ nf- lT-,.?! velesil občutno oškodovani. VlaRlimil Tušar umrl. Iz Berlina je došla vest, da je umrl za srčno boleznijo češkoslovaški poslanik v Berlinu \ lastimil Tušar. Poslanik Tušar je bil že v zgodnji mladosti zvest pristaš socialističnih idej. Udejstvoval se je v mnogih krajevnih organizacijah češke socialno - demokratične stranke, bil je tudi neutrudljiv sodelavec socialističnega časopisja in- dolgoleten član dunajskega parlamenta. Cesko socialistično delavstvo je izgubilo v njem izbornega politika in taktika. R.idičevei ne gredo v Beograd. Ljubljana, 24. marca. Zagrebški in beograjski listi prinašajo kot najnovejšo vest, da so Radičevci na predsed-stveni seji v soboto sklenili, da ne gi e-jo v Beograd. Radičevci smatrajo, da je nastala vsled zadržanja radikalov, ka- terim se ne mudi z verifikacijo mdi-čevskih mandatov, popolnoma nova situacija. Radičevci nameravajo baje preko javnosti protestirati proti kršitvi ustave in gaženju poslovnika od strani radikalcev. Zatrjuje se tudi., da nameravajo baje radičevci tudi klerikalce in muslimane pregovoriti, da gredo iz parlamenta. S lakim korakom klerikalcev in muslimanov bi se seveda notranja politična situacija zelo poostrila. Nov sokolski starosta. Ljubljana, 23. marca. Danes se je vršila glavna skupščina sokolskega sa-veza Jugoslavije, ki je bila zalo politično zanimiva, ker je morala prinesti odločitev v boju, ki so ga vodili demokrati proti dosedanjemu sokolskemu starosti, radikalu dr. Ravniharju. Na skupščini dr. Ravnihar ni imel večine, zato je pristal na tak aranžma, da je bil sicer per acclamationem izvoljen za starosto, pa takoj nato odstopil, na kar je bil izvoljen za novega starosto Engel-tiert Gangl. Proklfnnatija republike na Grškem. Atene, 23. marca. Republika se bo definitivno proglasila v skupščini dne 25. marca, ob priliki obletnice grške nezavisnosti. Zaimis je pozval kralja Jurja, da naj prostovoljno odstopi. Zadržanje kralja še ni znano. Tajna vojaška pogodba med Francijo in Anglijo. Berlinski list »Berliner TageblatU prinaša tekst vojaških pogodb, ki so bile sklenjene baje 25. januarja 1925 med Češko in Francijo. V tej pogodbi se zavezuje Poiucare, da bo podprl Češko s ' krediti. Češka pa bo organizirala svojo armado in napravila svoje mobilizacijske načrte v ozkem soglasju s francoskim generalnim štabom. Češka se zavezuje napovedati Nemčiji za slučaj vojne med Nemčijo in Francijo vojsko. Tudi v vojski Poljske z Nemčijo stopita Češka in Francija na stran Poljske. Za slučaj vojske med Češko in Ogrsko bo podpirala Francija Češko z vojnim ma-terijalom. Za slučaj vojske med Poljsko in Rusijo ostanete obe državi nevtralni. Za slučaj, da bi se Avstrija priključila Nemčiji zasedete obe državi Avstrijo s svojimi četami. Obe državi se boste ostro uprli povratku Habsburžanov in Hoheuzollern-cev. Z Rusijo je iskati prijateljskih zvez. Vendar je Poljsko v slučaju rusko-poljske vojske braniti, ako bi podprla Poljsko Nemčija. Ako bi napadla Rusija Romunijo, je podpreti Romunijo z vojnim materijalom. Obe strani boste nastopali proti prizadevanju Italije v Sredozemskem morju. Berliner Tagblatt piše dalje, da bi imela pristopiti k tej pogodbi kraljevina SHS na ta način, da bi «a slučaj, da nastopi za Češko iz pogodbe dolžnost, da napove vojno, dala Češki en armadni zbor v polni opremi na razpolago. Naša država pa je pristop k tej konvenciji odklonila. Tako Berliner Tagblatt. Radi teh razkritij je v zapadnih državah, pa tudi v češkoslovaškem parlamentu ogenj v strehi. Vse hiti zatrjeval, da gre tu za falsifikate in zlobne izmišljotine. Pripominjamo, da priobčuje B. T. dokumente s podpisi, datumi in zunanjimi znaki takih aktov. Dr. Beneš pa precej verjetno dokazuje, da gre pri tem za — falzifikate, od katerih so nekateri skoro dobesedni prepis — tajnih pogodb med Audrassyjem in Bismar-kom. Uradna nemška Wolfova agentura je razširila te dokumente falsifikate po celem svetu. V vsakem slučaju je to dokaz za delo tiste diplomacije, ki pripravlja vojske. Italijanski poslanik odpotoval v Rim. Na poziv rimske vlade je v soboto odpotoval italijanski poslanik Bordrero v Rim. Z včerajšnjim beogradskim vlakom je poslanik prispel v Ljubljano ter se je dalje časa zadržal v kolodvorski restavraciji v družbi predsednika naše razmejitvene komisije polkovnika Da-skaloviča. Poslanik je s tržaškim brzo-vlakom nadaljeval pot v Italijo. Kakor poročajo iz Beograda, je poslanik Bo-drero odpotoval v Rim zaradi definitivne razmejitve v Sloveniji. Radič gre v London, potem se vrne v Zagreb. Dopisnik »Zagreber Tagblat-ta< je imel te dni razgovor s Stjepanom Radičem, ki mu je izjavil med drugim: >Naša zunanja politika se mora naslanjati na Angleško in mi moramo takoj priznati Rusijo. V Piavidovičevem kabinetu mi ne potrebujemo nobenega portfelja, vendar se nadejamo, da bomo, podpirajoč njegovo vlado, ustvarili atmosfero, v kateri bo zakon v zaščito države — odveč. Radič je izjavil, da odpotuje za kratko dobo v London, odkoder se v dveh do treh tednih vrne v Zagreb. Trockij- komisar zunanjih del? Po nekaterih verzijah iz Rusije se hoče na- čelstvo komunistične stranke pomiriti in sprijazniti s Trockim. Po Ljeninovi smrti je namreč Trockij v Rusiji edini popularni vodja komunistične stranke. V to svrho so odpotovali nekateri komunistični prvaki v Suhum-Kale na Kavkazu, da se pogajajo s Trockim. V Moskvi resno zatrjujejo, da prevzame Trockij komisarijat zunanjih zadev, Či-čerin pa bi odpotoval v London kot pol-nomočni minister sovjetske vlade. Akcija proti bolgarskim četa šem. — Kakor znano, se je pred dnevi vršil sestanek zastopnika grškega generalštaba s šefom generalštaba Ill.armije vSkop- l.ju. kjer so se razmotrivali načrti za skupno akcijo Grške in naše kraljevine proti makedonskim komitašem. Po poročilu iz Beograda je včeraj popoldne posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča grška poslanik Mauridis. — Ta poset spravljajo diplomatični krogi v zvezo z zgoraj omenjeno akcijo obeh prijateljskih držav proti makedonskim četašem. Madžarski poslanik v Beogradu. — Novoimenovani madžarski poslanik Andrej Dehory je včeraj prispel v Beograd. Zunanji minister dr. Ninčič in njegov pomočnik Panta Gavrilovič sta poslanika sprejela v daljši avdijenci. Volitve v Italiji. Za volitve v Italiji kandidira na 138 listah 1354 mož. Za 1354 kandidatov pa je na razpolago le 535 poslanskih sedežev, izmed katerih pripade 356, t. j. dve tretjini mandatov, večinski listi; manjšinam preostane potemtakem le 179 mandatov, za katere se poteguje okoli 1000 kandidatov. Kakor znano, je edino lašistovska stranka vložila večinsko listo. Ako torej dobi ta stranka več glasov kakor vsaka druga posamezna stranka in najmanj 25 odstotkov vseh oddanih glasov, pripade njej v smislu novega volilnega zakona 356 mandatov. Za manjšinske mandate (179) se potegujejo popolari s 140 kandidati, socijali-sti nnitarci s 119, soeijalni maksimalisti s 139, komunisti s 158, republikanci s 74, demokrati socijalci s 54, ustavni opozicijonalci (demokrati-Bonomi) s 62, Slovani s 6 in Nemci s 3. Drugi kandidati pripadajo reformistom, giolittijan-cem, demokratom in liberalcem. Zakupodaja »Belja*. Finančno ministrstvo se je odločilo, da odda celoletno državno posestvo Bolje v zakup, to je poleg zemljišča (80.000 juter) tudi vse tovarne in železniške proge, ki so last tega posestva. Spričo velikega zanimanja za to posestvo v tu- in inozemstvu se pričakuje, da se bo dosegla za to posestvo letna zakupnina najmanj 50.000.000 dinarjev. Nove obljube uradnikom. Beograd, 20. marca. Glavni odbor Saveza uradniških organizacij je snoči izdal obširen komunike, ki med drugim veli: L Minister financ je sprejel načelo, da se po uvedbi in uporabi novega uradniškega zakona ne smejo zmanjšati dosedanje draginjske doklade, njih zmanjšanje se omeji samo na one najvišje državne funkeijonarje, katerih plače so po novem zakonu večje od njih sedanjih skupnih prejemkov. 2. Rodbinske doklade ženam in deci ostanejo po izvedbi novega uradniškega zakona iste kakor sedaj. 3. Žene uradnikov, ki so v državni službi, sprejmejo polne osebne draginjske doklade. 4. Maksimiranje doklad za uslužbence 5. kategorije se ukine. 5. Povišajo se draginjske doklade upokojencem in upokojenkam. Govor r. Luke P s. Vilima Evo nas, Tvojih sodrugov, Tvojih prijateljev in čeatilcev. da se na neobičajnem sestanku s Teboj razstanemo. Evo nas, i* vseli delov dr2«ve, iz vseli pokrajin, iz vseh delavskih organizacij, sin« prišli, da se zadnjikrat pogovorimo s Teboj. Evo ti Tvojega Luke, aa se poslovi od Tebe v imenu ničkega Save za, ki si mu bil Ti ustanovitelj in sedanji predsednik. *''fta? wa§i*Viliine, zla usoda je hotela, da se snidemo ob Tvojem grobu, mesto na prvem kongresu G. R. S. .1, Tebi ni dovolila neizprosna, nemilostljiva smrt, da bi otvoril prvi kongres Tvojega G.. K. S, J. in pozdravil na njem delegate celega razrednega, borbenega sindikalnega pokreta. Tebi smrt ne dopusti, da bi videl in pozdravil na kongresu proletarce, ki so pod Tvojim veščim vodstvom izgradili sindikalni pokret G. R. S. <1. v celi državi. Tem težje, hujše je. da nas zapuščaš ravno v najtežjih dnevih proletarijatovega življenja. l)a. sodrugi, prijatelji in čestilci našega Vilirtia! 2 njim izgubimo mnogo in ž> njim izgubimo vsi. *~ Družina izgubi svojega reditelja, družba izgubi zagovorniku napredka, toda mi, socialisti, delavski razred, in delovno ljudstvo v obče, mi izgubimo največ! Dasi je on vršil koristno delo na mnoge strani vsled svoje uezlomljive energije, je ven-dar: za delavski razred največ delal. 1/. delavske hiše je izšel in proletarsko življenje je živel. Kot tak se je vživel v življenje in borbo delavskega razreda, bil je' njegov sestavni del. In, če Vam rečem, cenjeni njegovi osebni prijatelji in čestilci, da je Vilim naš, v prvi vrsti naš, boste porekli, da smo egoisti. Toda ne! To ni niti osebni, niti strankarski, niti razredni, egoizem. Kajti Vilimovo razmerje do ujegovih strankinih sodrugov, načelnih.; prijateljev ,;ni razmerje brata do brata, očeta do sina, marveč: Vilim je bil dfel has »airilb. Mi smo bili BukSesa na grobu 'on!'— A on je bil — mi! In če se upošteva, da je živel samo za delavski razred. da je prebil vso mladost v bojih t interese delavskega razreda, da so mu Bile fcelavske konference, seje. zboli, ffiigr^p^roiMk<§o^tve najljubš^ manifestacije njegovega življenja, tedaj ' s« šele vidi, zakaj je uh ibiš in samo naš! Ta'Teni pWčTj!rfŠkim. šAMUHSIffilVllI" pogrebu. je zastalpaua tudi vlada na«e države. Najbrže zato, ker je bil naš Ruk-, šeg minister te države. Pa. ko izrekamo vladi zahvalo za udeležbo in za poklonjeni venec, bi :,t>-gjl najhujši greh. proti življenju in delu našega Vilima, če ne bj poleg zahvale na tem mestu protestiral proti njenemu najnovejšemu napadu na naše proletarske in Vilimove svetinje, na naše rde*e zastave. — • V znak velike žalosti in pijetete do svojega voditelja, so izobesile vse naše organizacije v črno ovite rdeče zastave. V programu pogrebnega sprevoda pa je bilo, da bo proletarijat s svojimi zastavami spremil svojega vodjo k večnemu počitku. Po naredbi vlade, pa je zagrebška policija zaplenila vse naše zastale. In, če polaga vlada na krsto sodruga Buk-šega venec, izkazuje Bukšegu maaj časti. kot pa žali naše najintimnejše občutke. * Toda, sodrugi in prijatelji. Ta ge .‘a vlade nas ne bo zadržala, da ne bi korakali pod našo rdečo zastavo naprej. Da nadaljujemo delo. ki ga je doslej vodil naš Vilim Bukšeg. Zato pa se zaklinjamo ob njegovi krsti, ob njegovem grobu, da bomo delali to, kar je on delal, živelf za ideale, za katere je on živel in umrli pri delu, pri katerem je on umrl. V to ime: Slava velikemu borcu za socializem! Slava Vilimu Bukšegu! kar je bila bolj bistvena vsebina našega boja ; Anton Kristan je razumel bolje, kako) direk torij Konzumnega društva za Slovenijo, da ee zadruga, kakor je ta. brez urejenega razmerja do delavskega pokreta in brez zdravili razmer v de-lavfild politiki, ne more uspešno razvijati. Mesto pa, da bi bil obstoječe poli-■ lične smeri vpošteval. - računajoč s tem, da^so to psihološke skupine, ki inva-jor svojo utemeljitev in notranje V/.roke, je skušal poseči v politiko preko vsega K občnemu zboru Konzumnega društva za Slovenilo. Due IG. in 17.; marca se je vršil občni zbor Konzumnega društva za Slovenijo.. Za ta občni zbor se je pripravljala, kot je bilo razvidno iz delavskega časopisja vseh smeri, vsa naša politična javnost z napeto pozornostjo. Proti sedanjemu načelstvu in nadzorstvu Konzumnega društva se je zbiral na vBeh straneh odpor. Glavni vzrok za la odpor je obstojal v tem, da dosedanje načelstvo in nadzorstvo ni znalo uravnati svojega razmerja do celotnega delavskega pokreta, kojega važen del je ta zadruga. Ko so se pojavljala iz tega trenja, pa se je zabarikadiralo pred živim življenjem za konservativnimi pravili in za pogodbami, ki so izzvale po pravici ogorčenje članstva. To ni bilo v škodo le pokretu, ampak tudi zadrugi. V ta položaj je posegel Anton Kristan. Ne bomo govorili več o stvareh, ki so nam narekovale na to stran previdnost. Sprejemamo taktiko občnega zboru, ki je šel preko teh stvari z izjavo, da naj spregovori o vsem tem delavsko razsodišče svojo sodbo. Tudi tega mnenja smo, da so ta vprašanja predvsem važna za potrebo kontrole in odstranitve napak. Mi smo to pred otvoritvijo boja jasno povedali na desno, na naslov tistih, k; so nam očitali osebno sovraštvo, na levo na naslov tistih, ki mislijo, da je socialno gibanje celega sloja samostan, v katerem prihaja na tehtnico samo dejstvo, ali ih kolikokrat smo napravili nekaj, čemur pravijo ljudje — greh. Se enkrat pa moramo prt vda viti to. tega, skušajoč se opreti na močno organizacijo Konžunfnega društva in ujego-■■■va- ■ matoriolna -sredstva .. ....... Že v meščanski politiki smo čuli vprašanje. Ali bodo odkazoval«* banke sinM* politiki, ali pa bo iskala politika sama svoje smeri in odkazovala te smeri tudi bankam? Vprašanje, ki ga rešuje kapitalistična družba koncem koncev navadno v korist kapitala. Sicer šepa vsaka primera, sicer se zadružnega kapitala ne da primerjati s privatnim, ravno zato je moglo priti na občnem zboru tudi do rezultatov, do katerih je prišlo — a nekaj podobnega je bila vsebina nedeljskega boja med opozicijo in dosedanjim vodstvom Konzumnega društva. Zato je rezultat za vse prijatelje delavskega pokreta razveseljiv. Opozicija je imela na občnem zboru med delegati tako večino, da mora biti danes vsakemu jasno, da so politične organizacije moralne sile in da vodi pot do konsolidacije pokreta le skoz politične organizacije, ne preko njih. Ze v soboto se je na občnem zboru pokazalo, da slovensko delavstvo ni tako razbito, kakor bi se dalo to iz dela našega časopisja soditi. Čeprav je bila sestavljena opozicija iz vseh smeri, ~ gredo opozicije malokdaj tako disciplinirano in enotno za svojim ci.j< m, kakor je šla opozicija na tem občnem zboru. Ze na predrazgovoru v soboto se je pokazalo, da ima opozicija med delegati večino. V nedeljo je dobila med delegati opozicija za svojo glavno bojno točko, za zahtevo, da se briše iz pravil odstavek, da mora biti nad polovica elanov načelstva nastavljenega 39 glasov, med tem ko jih je glasovalo proti samo 11. Pri drugih glasovanjih je iiila večina deloma še večja. Proti resoluciji, ki obsoja predaleč segajoče službene pogodile s 'člani načelstva, so bili samo štirje delegati. Pri dobesedni razpravi pravil, ki daje pravico glasovanja samo delegatom in predsedniku zbora, ne pa tudi 27 članov broječemu nadzorstvu in načelstvu, je dobil predlog za spremembo pravil potrebno dvetretinsko večino. ■Ker f»a'- jČ predsedstvo pustilo glaso-•vah -Uidi uačolatvo- 4w- nadzorstvo, — potrebne dvetretinske ^večine nj. Po naziranju opozicije 'je* bil predlog "a spremembo p ra v!T~Vs'SPf1 o~sprejet IH se ima predložiti v smislu sklepa občnega zbora sodišču, ki bo razsodilo o pravnem sporu glede glasovanja. V načelstvo se je volilo po starih pravilih. Izstopila je le tretjina načelstva in nadr zorstva. Mesto odstopivših so tuli izvoljeni v načelstvo na novo sodrugi Franc Svetek, (Ljubljana) Josip Petejan (Maribor) in Peter Logar (Mežica). V nadzorstvo pa so bili izvoljeni na novo: Štraus, Bfthm (Celje), Franc Štern (Crna), Verbič Ropret (Vič). Zatrdno se nadejamo, da je s tem borbe konec. Mi smo odkrito povedali; kaj hočemo in česa nočemo! Nočemo /lasti nikogar brez potrebe žagati iri ubijati, ker nimamo preveč ljudi, ampak premalo in ker zelo dvomimo, da bi dobili na cesti boljše ljudi, kakor so listi, ki so z zadrugo zrasli. Vse delavstvo pa se naj oklene po tem novem dokazu, da gre tu res za delavsko zadrugo, toga velikega zavoda z vsem onim oduševljenjeni in poletom, ki so ga ponesli delegati iz občiiega zbora Bivša opozicija naj pokaže, da je sposobna graditi in da je bojazen, da bo opozicija zadrugi škodovala, manj kakor neupravičena. Vodstvo pa naj upošteva jasno izraženo voljo članov in občnega zbora, naj ne skriva za papirnate barikade in na; skuša opozicijo razumeti. Kolesa se ne vrte nazaj, ampak v novo, boljše! Kontinuiteta med starim in novim je ohranjena in ostane, ako bodo smatrali, r- kakor upamo, — vsi člani nar celstva in nadzorstva ne samo novi, da se morajo sklepi, za katerimi stojijo vse moralne sile pokreta -r izvršiti in da bi bila tu vsaka misel na ovinke — zaman. , , Franc Pavalec: BOj ZB ŽivSjfenJe. Dolge članke pišemo v našiti listih; mnogo govorimo na shodih in sestankih o potrebi združevanja delovnih slojev in prav počasi se zavedajo oni, ki so izkoriščani od strani kapitalistov, da je vendar potrebno, da se enkrat združijo v eno enoto proti nakanam priborjene pravice energičuo, postaviti, bomo izgubili še to, kar nam je ostalo. Takrat, ko so bile naše vrste močne, so se našli i nekateri Judeži . poraziti — v naših vrstah in so se z drugimi takimi goljufi spravili na to, da so začeli huj- , steni razam mogotcev. bijati delavske drganizacije. To pa vse Po prevratu je bilo delavstvo, kakor radi tega, ker je po njihovem mnenju ogenj in plamen. Vse je hitelo v organi- stvar šla prepočasi naprej in brez krvo- zacijo in res smo imeli takrat močne or- prelitja. ganizacije ter smo tudi marsikaj dosegli. Tista klika se še danes bori proti nakar danes polagoma izgubljamo. Če se šim organizacijam, če ravno ne pred- ne bomo zavedli, da se moramo za naše shivlja nikogar več, ker kolikor še ima Ignacij Plezavček: ^ Vse late. Dimnikar Plezavček t je bjl te dni nenavadno zamišljen. Drugače šaljiv iu razposajen čmuh kar iii več. dovzeten za veselo razpoloženje. Ugibali so in tuhtali, kaj se je moglo z njim dogoditi, dokler ni sam razodel y. petek zvečer svoji boljši polovici vzroku svoj** izpnemembe. Tako-le je bilo: • • Poklicali so ga bili k Rokomavhar-jbVim, da očisti in omete zabasani Bim-inlR: 1 Vleče, pa ne vlečen je tožila kuharica črička Plezavčku, ki se je z vso vnemo ibtil posla. Zlezel jfc v visoki dimnik,' tipal-in ometal. Pri tem pa je odkril okolnottt, da se skozi dihtnikovo stenb. ki sloni 'tik Ob sobi gospoda *><)-komavharja, natančno čuje vsak razgovor iz sobe. Slutil je, da mora biti v sobi zbrana vfečja družba, katero je povabil gostoljubni gospod Rokomavhar, vse časti vredni apoteka r. na partijo taroka. Vsaj tako mu je tudi povedala kuharica Ančka, ki mu je zaupala celo imena pri Rokomavharju zbrane gospode. Bili so to zdravnik dr. Parač, trgovec Frakelj, župnik Špehar in žur- nalist Piko.- Tn poslušal je Plezavček zanimive pogovore ter slišal tole: Rokomavhar: Gospoda moja in dragi prijatelji! Mi hišni posestniki, smo najbolj zatirana iu preganjana, bitja v državi. V ,svoji lastni hiši nismo več . gospodarji in, najemniki imajo več besede, kakor mii Kje je tu pravica? To je komunizem, najkrutejše kratenje privatne lastnine, komunizerii, vam pravim, če ima človek kako prazno luknjo, ti že izvohajo in ti pošljejo stranko, ki je nisi nikdar videl, nikdar poznal, in hočeš, nočeš, moraš jo vzeti pod streho. In da b! se je mogel vsaj iznebiti, kadar bi sam hotel! Ne gre! V drugem nadstropju, to se pravi pod streho imam družino nekega založanca, ki je bil menda zaposlen v neki kurilnici. Izgu-!bil je službo, že en mesec ni plačal nobene stanarine. Ima družino. Potem pa še to večno kričanje otrok. Vsako opoldne iu zvečer čujetn, kako se derejo, lačen, lačen ... uh, za znoreti je to. Vedno bi jedli, samo jedli... In človek mora vse to prenašati v lastni hiši Župnik: Prijatelj Rokomavhar, ma- lo krščanske potrpežljivosti bi ne škodilo. Glej, meni je izročenih nad 2000 duš, za katere bom mora) dajati odgovor pred Bogom. Dobro, se zavedam, kaj je moja dolžnost. Zvesto razlagani svojim ovčicam božjo besedo in jih navajam h krščanskemu življenju. Tudi z dobrim zgledom pomagam. Cerkvv nikdar ne izrabljani v politične namene, prav tako ne spovednice. Vsakdo naj tako dela, kakor mu nalaga njegov poklic, pa bo vsem pravi Trgovec: Lepo sta povedala oba. toda kaj bom rekel jaz. Mi trgovci, kar iiflfs Je poštenih, moramo propasti. Smilijo se mi ubogi ljudje, ki tožijo o draginji in brezposelnosti in jaz sem prvi. ki hočem pomagati. Vidite, predmete, ki so nieiie stali ogromne vsote, prodajam danes pod lastno ceno, le da ustreženi in pomagam ljudem. Tolažim se s tem, da mi bo onkraj globa vse povrnjeno. — ■ ' ■ ! Zdravnik: Če že vsi govorite iu poveličujete Vašo ozkodušnost, naj pa še jaz povem svoje. Pretekli teden sem obisk«! 4; bolnike. Sami siromašni ljudje. brezposelne reve.-' Nisem zahteval nobenega plačila /.a1 svoj1 trud. Kaj hočeš od siromaka zahtevati? . ŽurnHlist: Moj poklic, je morda najtežavnejši od vseh. Tu se laže in zavija na vse. mogoče načine. Jaz pa sem se odločno postavil na stališče obrambe resnice iu izpod mojega peresca ni in ne bo izšla nobena neresnica. — Veste kaj. gospodje? Naredimo stavo! Mi vsi smo govorili o naši poštenosti in ne-pristranosti. Dokažimo, da v resnici tako delamo, kot smo izpovedali! Kdor bo zasačen pri laži, ta naj plača stavo. Moj predlog bi bil sledeči: Gospod Rokomavhar, ako si bodete V teku enega tedna prizadevali, da spravite, delavčeve) družino pod kap, bodete morali /žrtvovati iz Vaše apoteke brezplačno deželni, bolnici 1 kg aspirina in 2 zavitka kinina. Ako bo gospod župnik v svojem nedeljskem govoru govoril o politiki ali sploh o stvareh, ki ne sodijo v cerkev, se bo moral v 2 dneh naučiti na pamet himno »Bože pravde,*.' Gospod dr. Parač pa bo moral napraviti brezplačen obisk pri 2 uri oddaljenem bolniku. ako bo zahteval za izd rti zob delavca kako plačilo. Trgovec Špehar bo moral brezplačno podariti dve vreči najfinejše moke za mestne reveže, ako se dožene, da je zahteval za prodano blago pretirano , ceno. Jaz pa bom napisal agitacijski Članek v o stolpcih za članov, s« to sami uezavedneži, kateri ne vedo, da si s,tein, sami škodujejo. 4p si bo z roko misliti to, odo pri- čeli preganjati. Delati pa tudi ni več potrebno, ker itak ni dela in ga tudi ne dobiš. ; i n Kaj bo začeti, če pojde, tako naprej, pomoči pa ni nobene. Vrag se ne briga zato, da imaš premajhno plačo, da nimaš dela, da nimaš stanovanja in da moraš lakoto trpeti. Oni, ki so prej kričali: To gre počasi, razbiti je treba vse organizacije, potem bo šlo hitreje, se še zmirom izgovarjajo na socijal-patrijote. češ, oni so krivi, da ne gre hitreje, oni so krivi, da ni dela in da je draginja itd. Socijalisti so baje kratko rečeno kapitalistična stranka. Samo Neodvisna je delavska — ! Rešitelji naj bodo tisti, ki so nam organizacije razbili! Treba se jo organizirati, ne poslušati mi kričače in mešetarje različnih organizacij in strank in drugo življenje bo postalo. Dokler pa tega ne bo, bo zmirom suž-nost in trpinčenje. Stanovanjska beda v Ptuju. Ako delimo prebivalstvo po letih, prihajamo do, sledečih številk: Otrok pod 11 leti je bilo v Ptuju leta 1910 664, leta' Mo 610 (55 manj); prebivalcev nad ‘21 let je bilo v Ptuju leta 1910 ‘2468, leta 1920 ‘2618 (torej 150 .več). > Ako računamo, da je prišla pred vojsko na 3.5 nad 21 let stare osebe po ena kuhinja, lahko sklepamo, da mora imeti mesto okrog 43 kuhinj več, nego pred vojno. Postavilo pa se je »amo 11 novih kuhenj v Veliko vojašnico. Zato jih mora biti 32 premalo. To bi se s številom prosilcev, ki čakajo na stanovanja še dosti dobro ujemalo. Iz tega mislimo, da smemo sklepati, da je nujno potrbno, da se zgradi v Ptuju takoj najmanj 30 novih stanovanj. Povdarjamo, da je to nujno potrebno. Toliko stanovanj v resnici manjka, zato mora toliko prosilcev vedno čakati iia stanovanja'. Stanovanja se pridobivajo danes v glavnem b tepi, da se uradništvo premešča, ali da se izseli slučajno kdo drugi, — ki pa dobi y svojem pridobitnem poklicu navadno naslednika. Jasno je, da ni s tem nič pridobljenega, ampak da se določajo p takimi selitvami le druge partije za čakanje. Ker predpisuje stanovanjski pravilnik, da je treba vpoštevati pri dodelitvi atnnovanj predvsem prosilce, ki morajo po službeni dolžnosti stanovali v doti 6- nem kraju in ki so navezani na dohodke svoje plače, — bi morale biti prošnje pridobitnih krogov za dodelitev ali povečanje stanovanj pri sedanjih razmerah popolnoma brezupne. Trt pojasnjuje, da je stanovanjsko vprašanje pri nas resno — in da je zlasti resno za pridobitne kroge — seveda pod pogojem, da se stanovanjska naredba točno izvaja. Primerjava stanovanjskih prostorov leta 1914 z stanovanjskimi prostori v letu 1922 nam kaže, da 86 prostorov, ki so služili leta 1914 za stanovanja, danes ni več oddanih. Ogromno večino teli prostorov so pridržali hišni lastniki za povečanje svojih stanovanj in za trgovske in obrtne lokale. Če smo dejali, da je v nekaj nad 40 slučajih to postopanje s tem razložljivo, da je več odraslega prebivalstva, — pomenja ostalih 40 slučajev nadnormalno razširjanje stanovanjskih prostorov v času nadnor-malne stanovanjske bede. Izmed na-stavljencev uradništvo v Ptuju razmeroma malo trpi. Reveži so tisti, ki čakajo na stanovanja, — tisti pa, ki jih imajo so z malimi izjemami v zadostnih, mestoma celo v za sedanje razmere prostornih stauovanjih. Vsa teža položaja se zvrača na gospodarsko najšibkejši sloj, na delavstvo, kojega še je strpalo skupaj na ta način, kakor kaže zgornja statistika. (Dalje prih.) V nekaterih krajih Slovenije so pršile, ali se vjfce izredne ^bčitjske Itve. Zato ne bo odveč, ako si pokličj Bro v spomin najvažnejše določbe zali' la o občinskih volitvah, da pripomor| mo, da se bodo naši sodrugi v teh kr ■h pravilno pripravili na volilno borbj - Reklamacijsko postopanje. Volilni imeniki morajo biti pred vi Itvami za dobo 14 dni razgrnjeni. Ti toni te dobe sme zahtevati vsak mošlj }i je 21 let star in redno biva ’v občir »tinskih volitvah. — pa naj si je v volilnem imeniku vpisan ali ne, da se volilni imeniki popravijo, če niso pravilni. Reklamacija se napiše na polo papirja in se glasi: Županstvu v ... Podpisani . . . let. star. stanujoč v............... zahtevani, da se sprejme v volilni imenik za občin-ske< volitve g. (Ime in naslov.) Imenovani je dopolnil 21. leto, kar je razvidno iz prepisa krstnega lista afriške, misijone, ako' mi dokažete, da sem pisal neresnico. Sprejmete? >Se strinjamo k so enoglasno pritrdili in si stisnili roke. Eden drugeg^ bodo kontrolirali in sicer čisto neprij-ifstranako. 4^ • ■ • ■. i j 'i Drugi dan pa Mj v podstrešju i Rokoi-mavlrarjeve hiše zopet kričali: lačeul, lačen;.tli gospod , Rokoitiavhnr ji divjal na stanovanjski urad ter kategci rično zahtevat, naj mu spravijo. tu. svJ-jat- iz hiše. Ni mogoče več, prenašati. Sjesrečnt^ delfvvčev« žeiia ;pa- je šla i •župnišče in potožila gospodu župniku* kako brezsrčen je njen gospodar. Župnik Špehar še je samo smehljal in tolažil ubogo ženo po svoje! Mislil iia je na izgubljeno stavo' Rokoniavharj^vo. Nekako ob istem, času je srečal železničar Hrašt Žurnalista Piko iti mi* pripovedoval: ^Cujte, nežašlišano! Dr, Parač mi je računal za izdrti zob .10 Dinarjev. Pfosim Vaš, dajte to v časopis!« Tuda Pika žurnalist se je samo muzal. Rokomavhar je čital dnevne novice v »Slovencu«. Tam je stalo: Pri trgovcu Fraki ju je bilo včeraj prodano 1 kg sladkorja za ‘24 dinarjev. Vemo, da je ta sladkor še od stare Frakljeve zaloge in g!i je Frak el j plačal pf> 12 Din kg. (matičnega izpiska), je državljau kraljevine. SHS, kar je razvidno iz. domovnice. in stanuje v občini že nad eno leto, kar je razvidno iz .potrdila županstva (ali delavske knjižice!). AJsL ti dokumenti se. .jportijo,. aku zahteva vpis, priložiti. ,i> Podpis tistegu, ki reklamira,. Pripomniti je, da i imajo uradniki, nameščenci južne iri državne železnice, duhovniki, odvetniki, inženirji, živino-zdravniki - volilno pravico*,, ako ob času razgrnitve volilnih imenikov redno bivajo v občini in da za nje ni treba, da bi tu eno leto bivali, kakor drugi volilci. ............ Kandidatne liste. Kandidatna lista se mora predložiti najpozneje 10 dni po razpoložitvi volilr nili imenikov okrajnemu glavarstvu. Lista naj nosi naslov: Kandidatna lista Socialistične stranke Jugoslavije. Kandidatne liste morajo obsegati toliko imen kolikor je voliti za občino odbornikov in namestnikov. Pri določitvi števila odbornikov in namestnikov je treba vedeti, koliko ima občina po ljudskem štetju iz leta 1920 prebivalcev. Občinski odbor sestoji: Ako je bilo v občini manj, ko 500 prebivalcev iz 7 odbornikov; 1000 9 odbornikov; 2000 17 odbornikov; 5000 25 > odbornikov; 10.000 33 odbornikov; 20:iti pisana na uradno izdanih, z uradnim pepatom »opremljenih tiskovinah, ki se dobijo od prvega dne, ko so razgrnjeni volilni imeniki na občini, na glavarstvu ali pri velikem županstvu. Kandidatno listo se mora predložiti v izvirniku, razven tega pa za vsako volišče še po en prepis. Izvirnik iu prepisi se razlikujejo po tem* da mora biti izvirnik podpisan od predlagate^ Ijev, na prepisih pa podpisov ne sme biti. oq flij,« Svetuje ^a se, da se vpiše poleg kandidatov na listo še druge volilne upravičence. l i\ . - ' ■ ^ ->11111 ,:u , .ij <>J Tedenske vesti. Jeli to po^nj)^. ali nezaslišano navijanje ’’ IfitsiMi'' tefkdniavhii^ ’ si je znal «d-■g^wttt^a9]io'V^RŠi»rjj!*. ‘Iii''še' diJlj^^ čjtal ^6sb6id 1 ; ora« 0 l! V članku ' •S&cializem in ctržavai !je stalo, da so bili naši socijalisti od h’ek-isec_ da.Alarks, tli bil socialist, pm^-več le najet in plačan konfident vlade, ki 2A je hotela pridobiti zaupanje ljudstva. >Dva imam, kardvaU si je častita! Rokomavhar. V nedeljo pa so šil vsi k župnikovi pridigi. Stali so po najtemnejših kotih cerkve in poslušali. Ko pa je župnik začel svoj govor z besedami: Napredni in socialistični časopisi morajo iz naših krščanskih hiš, so oni štirje pomočili prste v blagoslovljeno vodo, se pobožno prekrižali in zapustili božji hram... V pondel.jek pa so si povedali vsak svoje. Stavo so izgubili vsi po vrsti. --Nas najbolj zanima Špehfarjeva moka in dovolili bi se vprašati g<>spoda župana, če je trgovec Špehar izpolnil svojo dolžnost. '*'* Neokusna interpelacija bodočega in bivšega ministra Gostinčarja. Gospod Gostinčar je stavil v parlamentu interpelacijo, v kateri se zaletava na neokusen način v izseljeniški ko-misarijat. GoStinčarjeva' interpelacija je neokusna demagogija, kateri se vidi na prvi pogled. Gostičar napada komi-sarijat v prvi vrsti zato, ker ga vodi — Etliin Kristan. Neresnične so trditve in-terpelanta, da komisarijat ničesar ne stori za opozoritev prebivalstva pred izselitvijo v težke delovne pogoje. Na vse redakcije naravnost dežuje okrožnic komisarijata, ki dajejo tozadevno navodila. Ako se bo gospod iu-terpelant pri Slovencu informiral, bo videl, da je to res. In morda ga bo sram, da sestavlja interpelacije, ki se jim vidi le predobro — konjsko kopito in ki so več kakor laž. Klerikalni naskok na Maribor. Slovenski Narod* poroča o sporazumu slovenskih meščanskih strank glede skupnega nastopa pri bodočih občinskih volitvah v Mariboru in pravi: Jugoslovenska demokratska stranka, narodno-socialistična stranka in klerikalna stranka v Mariboru so sklenile za bodoče občinske volitve v Mariboru volilni sporazum, na pocflagi katerega vlože pri prihodnjih občinskih volitvah skupno kandidatsko listo. Pri sestavljanju kandidatne liste bo služil kot,temelj rezultat (zadnjih državnozborskih volitev. Pri teh volitvah je dobila demo-ldratska stranka 618 glasov, narodno-s-ocialistična 495 glasov in klerikalna ]o‘2G glasov, dočim so dobili radikali 1 -12, samostojni kmetje pa 27 glasov. Ako bo ostalo število glasov, oddanih pri skupščinski volitvi, isto tudi pri občinskih volitvah, dobe koalirane slovenske stranke, ki so si nadele ime »Narodni blok< 2808 glasov, torej vsekakor relativno, ako že ne absolutne večine glasov. Občinski zatjtop šteje v celem 41 odbornikov, ftačuria fee lahko, da bo od teh ;4t mandatov pripadlo narodnemu bloku okrog 30. Ker so pri skupščinskih volitvah dobili Nemci 961, socialni demokratje pa 926 glasov, je čisto gotovo, iia j>e popolnoma zasigura-na zmaga koaliraniji slovenskih strank. S tem je tudi odstranjena nevarnost, da bi Maribor dobil nemškega župana. Z zadoščenjem pozdravljamo sklenjeni sporazum v Mariboru z željo, da bi se tako, kakor v Mariboru, sporaziit slovenske stranke povsodi v onih občinah, kjer grozi nemška nevarnost. Tat-ko piše Slovenski Narod. V tem poročilu je pozabljeno povedati, da se izroča Maribor s tem sporazumom v; roke klerikalcem, ki so si zasigurali večino po ključu 2808-r- 1526. Kaj pravijo k . temu mariborski napredni volilci? Ali se ni še dr. Kukovcu milo storilo, ko je podpisal .»spo- razunu. V resnici je bil to klerikalni diktat, ki jemlje za podlago zadnjo volitve, ko so šli bivši komuuisti po. ua-logu svoje centrale in protesta volij -tt klerikalno. ; Ko je agitiral Žebot po Mariboru s protisrbsko gojijo in se kazal hujšega nemškega nacionalen, kakor Nemci sa-tm. ' * Tako je klerikalna demagogija 1 dosegla trikrat večje število glasov; kakor b> jih dosegla klerikalna stranka-- |>o švoji dejanski moči. • tio-*s i Sedaj diktirajo klerikalci izrabljajoč rezultate Zebotove demagogije' kot ključ za bodočnost. , -v> Bili so časi, — ko Se je zbraloi vse mariborsko delavno ljudstvo okrog do cialističnih zastav in ko je dosegla pri volitvah naša stranka sama absolutno večino. i '"•••- Sedaj so tu bloki. >’ K i A skoz ln sito? gnili bloki. Socialistična stranka pojde proti tem blokk-šem z vso sito v boj — in ni izključeno, da dožive blokaši še bridka razočaranja. Številke so sicer sigurne, ii 'Številke včasi hudo lažejo. Kako se da dobiti v Ljubljani 300 stanovanj ? Naši predlogi za pridobivanje no,vih stanovanj so vzbudili v Ljubljani precej pažnje, mestoma tudi precej razburjenja. Vsi razsodni ljudje pa so nam morali dati vsaj “v lenem prav: Tifeba' je novih stanovanj! . ^ V tem .oziru dobivamo od strani vpoštevanja vredne predloge izmed katerih tu enega priobčujemo. Naš izvestitelj pravi. ■ ? '? V Korzikovih hišah ima rzasedene žendarmerija velike prostore, kjer so hila prej stanovanja. . Naj se določi za žendarmerijsko vojašnico listi del; tobačne tovarne, ki stoji vsled omejitve obrata prazen. -.' iufc* A tudi če l)i to ne bilo primerno, bi se dalo najti /a žendarmerijo in urade, ki so v privatnih hišah, vse polno prostorov. . i^ir- Vse'vojašnice so le na pol zasedene. Da more biti nastanjen v vojašnici brez škode kak urad, nam dokazuje dejstvo, da je bilo nastanjenoi ol>ratno ravnateljstvo Južne železnice: blw 'škode v Belgijski vojašnici. Sedaj .se^b« preselilo to ravnat.elistv.o_AL Jastno. novo #1 'Vfif merodajni faktorji naj poskrbe, div ne ostanejo ti prostori — prazni. Poskrbe naj, da se zasedejo tudi napol prazna Sentpeterska, domobranska in artilerijska vojašnica. Če ni mogoče spraviti v, vojašnice uradov, naj se preseli tja številne vojaške osebe, ki so nastanjene brez potrebe v privatnih stanovanjih. Na ta način je mogoče pridobiti po mišljenju Strun 4. »SOCIALIST« našega izvestitelja najmanj M0(1 stanovanj. Šoštanj. V soboto smo spremili na zadnji poti našega sodruga Franca Primožiča, kateri je v svojem 10. letu moral skleniti mlado življenje. Spremili so umrlega skoro vsi sodrugi iz Šoštanja. Nosili so ga člani UDH v krojili. Pred hišo žalosti so zapeli tamošnji sodrugi pevci tužno pesem, isto tudi ua pokopališču, kjer se je s. Čebular v imenu vseh poslovil od nepozabnega sodruga, ozir. bratu in tovariša. Bodi mu blag spomin! ~ Ptujska kronika. »Slovenčev« dipisnik potrjuje resničnost našega poročila, v katerem smo konštatirali dejstvo, da je bilo na zaupnem sestanku SLS tudi nekaj novih pristašev, ki so se dosedaj »udejstvovali« v drugih strankah. Smeje in v obliki zafr-kacije pravi obenem, da jih je še več, kot socialistov. Ce misli pri tem na kon-vertite iz raznih strank, mu prav radi verujemo in to tembolj, kar smo že zadnjič povedali, da jih je še nekaj, ki so pripravljeni — za slučaj potrebe — obrniti jadra v smer pristana obljubljene dežele SLS. Kar se pa tiče legitimacij, ki jih ima omenjena stranka v rezervi za ptujske sodruge socialiste, sporočamo gospodu dopisniku, da so oni v tem oziru zelo zbirčni. Za socialiste ne zadostuje, da so legitimacije iz finega kartona. To je za nas premalo. V socialistične žepe imajo vstop le legitimacije, opremljene s svilenim trakom višnjeve barve in parfumirane z uajfinejšim parfumom iz svetovno znanih tovarn. Le za take le- gitimacije bomo socialisti haudlali, drugače ne bo nič. Shod obrtnikov. V nedeljo 24. t. m. so imeli obrtniki v Narodnem domu zborovanje, na katerem sta med drugim poročala dr. Pless iz Ljubljane o delavskem zavarovanju in Rebek iz Celja o delovnem času. Da sta se zavzemala za »revizijo« teh dveh, za delavstvo zelo važnih stvari je samoobsebi umevno. Obširneje poročilo o shodu, oziroma o navedenih dveh referatih podamo v prihodnji številki. V cenilno komisijo so imenovani: za Ptuj mesto: dr. F. Jurtela, odvetnik, in Blaž Pihler krojač; za namestnika: J. Vučak, kavarnar in M. Šubic, davčni upravitelj, vsi v Ptuju. Za Ptuj okolico pa: Jakob Zadravec iz Središča in dr. KupČič ekonom na Ptujski gori ter za namestnika: dr. Hvala v Rog. Slatini in J. Vindiš Sp. Breg pri Ptuju. Predavanja iz socialnih predmetov. Društvo nameščencev avtonomnih socialnih zavodov v Ljubljani, Gledališka ulica 8-1V je organiziralo, uvaževaje splošno nepoznavanje in nezanimanje za socialno-politične ustanove, strokovna predavanja potom pri njem organiziranih članov, uradnikov naših soeial-no-političnih ustanov. V Ljubljani se vršijo ta predavanja pod egido društva samega, in se bo čas, kraj in predmet posameznih predavanj sproti in pravočasno naznanjal. Za predavanja na deželi daje društvo na priglašeno željo primerne predavatelje na razpolago. Na gornjo namero omenjenega društva se posebej opozarjajo stanovske organizacije. Naš pokret, Celje. Vsaki ponedeljek se vrši pri nas predavanje o različnih predmetih, o katerih mora delavstvo biti poučeno. Predavanje se vrši od 7.-9. ure zvečer. Prostor, kje se predavanja vrše, se izve pri naših zaupnikih. Prihajajte v čim večjem številu! Obveznost pa so predavanja za člane UDR. Isti dobe informacije pri s. Kapetanu. Maribor. Za prvi iu drugi okraj mesta Maribor se vršijo vsakih 14 dni ob pondeljkib ob 8. uri zvečer v gostilni pri v Zlatem konju« v Vetrinjski ulici krajevni shodi, ki jih sklicuje za ta dva uk raja določeni okrajni odbor Socialistične stranke. Prihodnji shod se vrši v pondeljek, dne 24. marca. Opozarjamo vse politično in predvsem tudi strokovno organizirane delavce, da se shodov v velikem številu udeležujejo, ker se na njih obravnavajo važna socialnopolitična vprašanja, ki so pač danes za vse delavstvo najbolj pereča. Dostop imajo tudi nečlani. U. D. R. Kroj in tehnična oprema U. D. R. Kraj: Klobuk širokokrajnik rujeve barve. Srajca zelena z ovratnikom. Nn pr-‘ ih dva žepa. Hlače sive barve. Kroj jahalni. Dokolenke zelenkastosive barve. Kravata rudeče barve za neizvišujoče in črna za izvršujoče člane. Pas navaden usnjen naravne barve. Oprema: Nahrbtnik zelenkaste barve širok približno 70 cm in 60 cm visok (globok). Blago močno polplatno. Na zunanji strani 2 žepa. Jedilna posoda. Štirioglata ali okroglo (vojaška) iz pocinkane pločevine. Vsebina 1 liter. Posoda za. vodo iz aluminija. Vsebina pol litra. Svetilka. Navadna štirioglata za svečo. šotor iz nepremočljivega blaga obstoji iz dveh enakih delov dolgih po ‘2.20 m, širokih 1.90 m in zopet dveh enakih delov v obliki trikotnika tako, da se stranski odprtini pravilno zapreta. Sekirica. Držalo leseno dolgo ‘25—30 cm. Oblika na eni strani sekirica, na drugi ost. Lopata. Držalo dolgo 25—30 cm, lopata iz jeklene pločevine dolga 18—20 «ni in Široka 12—13 cm, ter upognjena malo na znotraj. Kotel iz močne pocinkane pločevine štirioglate oblike. Vsebina 6 do 6 in pol litra. Vrv debela I cm v premeru, dobre kakovosti. Palica. Navadna ravna gorska palica dolga 1.30 m. Vsak izvršujoči član II. D. R. mora imeti: 1. riali rbtnik; 2. jedilno posodo, žlico in posodo za vodo; 3. plavalne hlačke; 4. brisačo in milo; 5. šivanko in sukanec; 6. palico. Vsaka petorica U. D. R- mora imeti: 1 šotor, 1 sekirico, 1 lopato, 1 kotel in najpotrebnejše kuhinjsko orodje (nož, zajemalko, štirioglato desko.); vrv dolgo 5 m; dve krtače eno za obleko drugo za 1 svetilko; Vsak vod mora. imeti: trobentača; nekaj obvezil. Vsaka četa mora imeti: 1. popolno ročno lekarno (glej tozadeven seznam); 2. daljnogled; Vsaka ediuiea mora imeti: 1. fotografični aparat. Vsak vaditelj poleg tega še: piščalko, zemljevid, notes, kompas (busola). Dopisi. štore. V nedeljo, dne 17. februarja se je vršil občni zbor krajevne organizacije SSJ v Štorah. Po izčrpnih poročilih tamošnjih funkcionarjev se je izvolil sledeči odbor: predsednik: Posinek Karol; namestnik: Žohar Jurij; tajnik: Čehovin Eduard; blagajnik: Poteš Josip. ‘Kontrola: Murn Anton, Vodopivec Franc in Cehun Ana. Po volitvi odbora, ki je : '1 « glasno izvoljen, poroča o naših na- logah v bodoče s. Čebular iz Celja. Pribita resnica je in bo, ko se hotno začeli boriti za naše pravice iu si priborimo še to, kar nam danes manjka, ne bo nikdo imel več časa za osebno in bratomorno napadanje. Kdor še takrat ne bo svojih strupenih bojnih metod spremenil, pa bomo vsi lahko nanj pokazali, češ — on je podla propalica. Oplotnica. V nedeljo 24. febr. smo vprizorili prvo predstavo, žaljivko »Gluh mora biti*, spremljano s petjem. Ve pomislimo, s kakšnimi težavami smo pričeli, da smo ustanovili dramatiko in pevski zbor, smatram, da je to na deželi velik uspeh. Ni bilo in tudi še v nadalje ne bo to všeč nasprotnikom, toda mi hočemo korakati svojo začrtano pot nadalje proti svojemu cilju. Vi sodrugi pa, ki se trudite na polju delavske izobrazbe; — naprej svoj pot, — do naše zmage. - Dopis iz Maribora. (Na članek: Misli proletarske žene.) Jaz sem že svojih 20 let član strokovne, politične in gospodarske organizacije. Vsa leta sem abonent socialističnih časopisov, pa še menda nisem čjtal nekaj tako resničnega, kakor je to. kar je sodružica Marija Rakovec napisala. Jaz se ji najsrčnejše zahvaljujem, in jo prosim, da bi se še večkrat oglasila. Takih sodružic bi morali imeti v Jugoslaviji par tisoč. Za pripomniti bi imel samo to, kar'se tiče Antona Kristana. More biti da je res, da on nekdaj za proletarijat delal in nekaj napravil. Ako pa je kaj napravil, je še posebno nepotrebno, da misli: Zdaj sem jaz gospodar in vi vsi drugi boste tako plesali, kakor vam bom jaz godel, drugače vam bom pa hrbet obrnil in vam še to pokvaril, kar imate. Jaz mislim, da je že zadosti pokvarjenega. Na žalost moram konstatirati, da se more goditi to le v tej nezavedni Sloveniji, ker tukaj je že ta navada, da se tedaj začne rovati, kadar je že prepozno. Zato se jaz popolnoma strinjam tudi s pripombo uredništva, katera zopet dobro misli in pike, kakor cela stvar stoji. Jaz mislim, s takimi članki bi bilo mogoče naš nezavede* proletarijat na pravo pot pripeljati. S sodružnim pozdravom Vogrin Franjo, krojaški pomočnik. I/, Velenja Vam pošiljam denar za le izvode, ki mi jih pošiljate. Skušal bom dobiti še zmirom več naročnikov, kar pa ni lahko, ker je vse zmešano in imamo vsake sorte stranke in pri vsaki jih je en par. So klerikalci, demokrati, orjunaši, neodvisneži in Bernotovci. Moram vprašati, ali ti Bernotovci, kaj plačajo za list, ki ga dobiva Alojz Pri-stovšek, ki je umrl že lansko leto. Jaz sem mnenja, če se ne plača v enem mesecu naročnina za list, potem je škoda, da se mu ga pošilja. Ker si norca delajo iz njega in pravijo, saj ga ne bom plačal. (Opomba uredništva: Ce se še Beruotu zgodi, da svoj list mrtvim pošilja, ko ima povsod red, se zgodi to tudi nam, ki se borimo z vsemi mogočimi težavami in vemo, da še nimamo reda. Upamo pa, da bo naša uprava poskrbela, da ne bo lista, ki ga s težkim trudom in požrtvovalno podporo delavskih zaupnikov vzdržujemo, nihče zastonj dobival.) Gospodarstvo. 1 dolar stane 81.50 Din; 1 angleški funt 3.61 Din; 1 češka krona 2.37 Din; 1 laška lira Din 3.50; 1000 avstrijskih kron 1. 15 Din; 1 švicarski frank 14.15 Din; 1 francoski frank 4.25 Din. LISTNICA UPRAVE. Ker niso nekateri posamezni naročniki poravnali svoje zaostale naročnine, smo primorani, da jim z današnjo številko ustavimo nadaljnje pošiljanje lista. ! Ustanovljeno leta 1852. | Teod. KORN | Ljubljana, Poljanska c. 8. « (preje Henrik Korn.) ■ m 5 Krovec, stavbni, galanterijski S in okrasni klepar. Instalacija S vodov. Naprava strelovodov. 5 Kopališke in klosetne napra-5 ve. — Izdelovanje posod iz 5 pločevine za firnež, barvo S lak in med vsake velikosti, » kakor tudi posod (škatlje) za konserve. Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: Jože Golmajer. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Štampilie iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13 Vsedelovski zlet v Ljubljani! Tvrdka Peter Capuder Ljubljano, Vidovdanska cesto 2 priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot tudi pesa- I mezne dala za U. D. R. — Vse telovadne potrebi in«: majce, telovadne hlače, Celje, daiie za moški in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenikel Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni) dobavitelj potrebščin U. D. R. TISKARNA MERKUR TRG. 1ND. D. D. LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA UL.13 TELEFON ŠTEV. 552. se priporoča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica. Izvršitev točna in solidna! L Nt Trgovina z železnino • 1 M • Ljubljana priporoča po konkurenčnih cenah vsakovrstno kuhinjsko posodo, tehtnice, gospodinjske iu gospodarske potrebščine, orodje, okove za pohištvo in stavbe ter različno drugo železninsko blago. — Zaloga la. dalmatinskega portland cementa in karbida. Prva mariborska delavska pekarna r. z. s o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37 -38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom. Produktivna zadruga krojačev r z. z o. z. v Mariboru, Ruška c. 5. Ustanovljena leta 1908. — Izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform. Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene. Točna postrežba. \ **»■ Prva mariborska produktivna zadruga Čevljarskih izdelkov r. z. z o z. v Mariboru, Oražnova ulica štev. 4. Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. Popravila se točno in solidno izvrše