Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ. Strokovne organizacije so šola socializma, je zapisal Karl Marks. Strokovne organizacije učijo trpeče, ponižane in razžaljene, proletariat, delavske miselnosti. Strokovne organizacije so steber, raz katerega plapola rdeči prapor človeškega dostojanstva. Strokovne organizacije so moč, ki delavstvo ščitijo pred zasužnjenjem. Kdo od Vas, proletarci, še ni v vrstah strokovnih organizacij? Kvišku» k solncu, k svobodi! Manifest strokovne internaci-jonale. Delavcem vsega sveta! Od leta 1889, torej pred štiridesetimi leti, odkar je bil PRVI MAJ določen kot dan demonstracije in manifestacije za mir med narodi in za delavsko zaščito, je internacionalno delavstvo nepretrgoma dvigalo svoj glas za mir med narodi, za internacionalno razsodišče, za delavsko zaščito in zakonito določitev osemurnika ter vladajočemu razredu vseh držav te svoje zahteve dajalo vedeti v posebno živi obliki. Svetovna vojna je na najstrašnejši način to delo pretrgala in vkovala celi svet v strahote medsebojnega oboroženega obračunavanja. Vkljub temu, da je medtem vojna po Kelloggovem paktu zaznamovana kot izven zakona, mir ni zasiguran. Ako se miroljubni dčl narodov ne pokaže ravno tako vnet in delaven za mir, kakor so nacionalisti in vojni hujskači vneti za vojno, se bo nekega dne začelo zopet medsebojno klanje. Dolžnost delavstva je, da v novi generaciji, ki strahote vojne ni poskusila. gojimo do vojne čut odvrata in delavstvo ne sme vzbujati nobenega dvoma, da je proti vojnam. Ko se je pred desetimi leti sestala prva delavska konferenca v Washingtonu, so kapitalisti in vlade še mislili na obljube, ki so jih dali delavstvu med vojno. Sprejet je bil program* o delavski zaščiti, ki je predvsem določal zagotovitev osemurnika. Kmalu so se pa začeli od teh obljub umikati in skoro nič' posebnega se ni izpolnilo. Predvsem se je odklonila glavna zahteva delavstva da se uzakoni osemumik. Kar se je doseglo, se je doseglo samo z organiziranim pritiskom: delavstva. Vladam in podjetništvu je treba pokazati, da delavstvo ni pripravljeno pustiti se potisniti v stran in da bi pustilo reakciji zlomiti dosežene uspehe. Prvi maj letošnjega leta naj vladajoči razred v prvi vrsti spomni na zahteve delavstva po miru med narodi in zahteve po uzakonitvi osem-tirnika. Zato pozivamo vse člane strokovnih organizacij v vseh državah, da tudi letos Prvega Maja demonstrirajo in manifestirajo mogočno za ustanovo mednarodnega razsodišča, izvedbo obsežne delavske zaSCite, uzakonitev osemurnika. Ker delavstvu njegovi nasprotniki dajo, kakor kažejo izkušnje, samo toliko, kolikor si z močjo svojih strokovnih organizacij izvojuje, pozivamo živo vse delavstvo, da svoje organizacije vedno bolj množi in krepi, da bo moglo vsa nasprotstva, ki se stavijo na pot napredku soci-jalhega razvoja, uspešno prekoračiti. Strokovna internacionala. TA, KI STOJI V TOVARNAH ob stružnicah, dan za dnem. Ki vleče navoro naprej in nazaj. Vedno isto navoro, dokler je roka, ki vleče naprej in nazaj navoro, ki udarja naprej in nazaj: TO JE DELAVEC! Ta, ki stoji v kovačnicah: ob velikih parnih kladivih. Majhen, sključen. Se goni za padajočim* kladivom. In kladivo bije, bije, bije! Vsak dan! Leto za letom! Vse življenje: TO JE DELAVEC! Ta, ki se vozi v jamo. Strmo, naprej nagnjen, zgrbljen. 300, '400, 500, , 600, 800, 1000 metrov. Koplje vedno premog ali železo. Vsako uro! Sključen! Zgrbančen! Na trebuhu! Vedno samo koplje, koplje, koplje! Stari oče, oče, sin! Trije rodovi: TO JE DELAVEC! Ta, ki stoji ob plavžih. Ki nosi vse življenje samo opeko! Ki vedno vrta okrogle velike ' in male luknje. Ki vedno neta< kotle! Ki v pisarnah piše, piše, piše! Ki vse svoje življenje samb koplje prst, pesek, prst, dokler samega sebe ne zakoplje. Vsak, ki ga ŽRE NJEGOVO LASTNO DELO: TO JE DELAVEC! In ki zato stanuje v zadnjih okrajih mest. Po kleteh in podstrešjih. Reven, propadel, lačen! Ki zaprt v stanovanjske kasarne z ženo in otroci v štirih, šestih, osmih, v dvanajstih stanuje v eni ali dVeh sobah: TO JE DELAVEC! In ki je kljub temu prihajal na delo, vsako jutro, vsak poldan, 40, 50, 60, 70 let, dokler se ne zgrudi: TO JE DELAVEC! Ta, ki se končno zave! Ki se hoče rešiti svojega življenskega prisilnega dela! Ki se upira! Se zave svoje moči in sile svojega človeškega življenja! In se upre! TO JE DELAVEC! tlovnost! 1. mulo -nogemne. Notranje ministrstvo je z razpisom Pov, J. B, štev. 10077 z dne 17, aprila 1929 naročilo vsem političnim oblastvom, da morajo prepovedati vse prireditve — 1. maja. Ne smejo se vršiti obhodi, shodi, predavanja in koncerti. Prepovedano je razširjanje majskih spisov in letakov vsake vrste. Časopisi ne smejo iziti niti v rdeči barvi tiskani, niti na rdečem papirju. Tudi ne smejo časopisi v svojih izdajah L maja pisati za razorožitev in demokracijo. Delavcem pa je na prosto dano, da 1. maja praznujejo ali pa da delajo, tudi smejo prirejati izlete. „SvoM“ ztple-nM Danes so se zglasili v Ljudski tiskarni v Mariboru policijski uradniki z nalogo, da morajo zapleniti vso naklado »Svobode« in zapečatiti stavek. Zaplemba je bila utemeljena s tem, da nasprotujejo slike in vsebina člankov novemu tiskovnemu zakonu. V navzočnosti policijskih uradnikov je bil nato stavek »Svobode« razdejan in izročeni so jim bili štirje izvodi preostale »Svobode«. Vse ostalo je bilo že na pošti, kjer je bila gotovo zaplenjena. »Svoboda« je bila tokrat zelo obsežna in tiskana na 88 straneh. „Svoboda“ je bila zaplenjena, ker je »vsebovala v celoti propagando, da bi se izpreme-nil politični in socijalni red v državi«. »Državno pravdništvo v Mariboru zabranjuje v zmislu člena 19., t. 7. zakona o tisku v besedilu zakona z dne 6. januarja 1929, Služ. Nov. št. 6 in 9 razširjanje in prodajanje majske številke tiskanega spisa »Svoboda« štev. 4.—5. z dne 23. aprila 1929, izhajajoče v Mariboru, ker so storjena s sestavki in s slikami v tem spisu kazniva dejanja, ki jih je kaznovati po čl. 3. zakona o zaščiti* javne varnosti in reda v državi z dhe 6. januarja 1929, Služ. Nov. št. 6 in 9 in z dne 1. marca 1929, Služ. Nov. štev. 54/XX1II. Zabrana sestoji iz tega, da se zaplenijo tiskani izvodi (čl. 24. zak. o tisku). Obenem se odreja po čl. 24. zak. o tisku, da je zapečatiti tiskani stavek, plošče in kamenoreze. Zabrano izvrši kr. policijski ko-misarijat v Mariboru. Razlogi. Sestavki, pesmi in slike v majski številki časopisa »Svoboda« št. 4.—5. z dne 23. aprila 1929 vsebujejo v celoti propagando, dia bi se izpremenil politični in socijalni red v državi. Taka propaganda je kazniva po čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Služ. Nov. štev. 6 in 9 in z dne 1. marca 1929, Shtž. N. št. 54/XXTII.« List je bil tokrat obsežen kot še nikoli. Vseboval je 88 strani in je bil izredno lepo opremljen! Sa rada Naš Kongres, kojem smo mnogobrojno sudjelovali! 14. i 15. aprila u Zagrebu, prošao je. Svima nama, koji srno mu bili učesnici, ostati će u trajnoj uspomeni. Velika sala Radničke Komore, koja1 inače zadostaje i za priredbe većih opsega, bila je daleko premalena, da primi brojne delegate i goste, koji ga posjetiše: bili su tu željezničari sviju struka i sviju kategorija. Pored garavog sek-cijskog, ložloničkog i radioničkog radnika, pružnog stražara, skretničara, kočničara, vlakovodje, ložaća i strojevodje, tu su se našli i željeznički činovnici. Cijeli Kongres naličio je jednom nepatvorenom željezničarskom parlamentu, u kojemi, iako ga sastavljaju Ijudii raznih položaja i raznih službenih pozicija, ipak svatko nastoji, dla bude otvoren j) širokogrudan, da bude svima shvatljiv i svima zajednički, isto tako, kao što su nam bila i zajednička pitanja, koja smo imali da riješimo. Pored sviju kategorija i položaja, na Kongresu su se našli i delegati iz sviju Direkcija i pokrajina: prema snazi članstva sa snagom delegata. Razumije se, najmnogobrojniji su bili naši svi-jesiii drugovi Slovenci, iza njih neustrašivi Bosanci, pa složni Hrvati i Dalmatinci, malobrojniji su za ovaj puta još bili drugovi iz Srbije i Vojvodine: Medjutim; ta malobrojnost je po zadnji puta došla do izražaja, jer su izgledi za ojačanje našeg pokreta u tim pokrajinama jtajpovolj-niji. Nu u trajnoj uspomeni neće nam ostati samo vanjska slika Kongresa. Stvarnost i ozbiljnost rasprava kongresnih i zaključaka njegovih bila je na tolikoj visini, da nam je drug Stanek, delegat drugarskog Saveza željezničara iz Čehoslovačke i prokušani radnik u željezničarskom strukovnom pokretu, kao i delegati drugarskih organizacija, na njima čestitali. Tokom rasprava po dnevnom redu, a pogotovo iz usvojenih rezolucija, svaki od učesnika naučio je nešto nova, nešto boljeg i svrsishodni jeg, što će nam omogućiti, da ćemo budući rad na organizaciji, pa tako i rad oko obrane tekovina i života naših željezničara, lakše ota ljavati. Naš Kongres nema samo za nas željezničare naročiti značaj: on je bio značajan i za naš cjelokupan radnički pokret. Ta značajnost došla je do izražaja u pažnji, koju mu je ostali radnički pokret posvetio, iza-siavši nanj svoje brojne predstavnike. Pažnja prema nama izazvana je najviše našim ispravnim proleterskim radom, koji nas je doveo u položaj, da postanemo i najživlji dio općeg radničkog pokreta i njegov barjaktar, čuvajući mu barjak od svake ljage i kompromitovanja. Kongres je ujedno nastojao, da bude i za ostali radnički pokret oživljavajući, raspravljajući o njemu sa najpunijim poštivanjem i iznalazeći motive, sa kojima bi potencirao njegovu djelatnost. Osim toga, naš Kongres je svima mogao poslužiti kao primjer, kakovi veliki i divni rezultati se postižu radom, kakav je kod. nas udomačen: svaki podhvat čini se samo na rad! za cjelinu i u interesu cjeline, ne gledajući nikad lično na sebe. Najveći značaj našeg Kongresa je svakako u njegovom1 praktičnom radu i zaključcima, koje je po svim aktuelnijim stručnim i praktičkim pi-donio. 90% vremena Kongres je samo timi pitanjima posvetio. Referenti kao i ostali govornici trudili su se. da u iznošenju svojih misli budu temeljiti i odredjeni, što je pridonjelo, da su i usvojene rezolucije jasne i riječite i mogu da posluže ne samo svakome funkcioneru, već i svakome članu za program rada na dizanju organizacije i težnja na polju zaštite u službi ii van nije. Rezolucijama obuhvaćena su sva pitanja, koja valja riješiti čim prije, kao u interesu boljeg života i napredka našeg, tako isto i napredka same željeznice. Bolji i uredjeniji život željezničara istovremeno vodi i popravci samog saobraćaja, jer samo obezbijedjeni željezničari mogu obezbijediti i saobraćaj. A oživotvorenje kongresnih zaključaka samo tome vodi. Naša predvidjanja, da će se naš ovogodišnji Kongres zabaviti lih naj-aktuelnijim stručnim1 i praktičnimi pitanjima, potpuno su se ispunila. Prvi put, od kako klasni željezničarski pokret u našoj zemlji postoji, prešlo se je odmah na realan rad, ne zadržavajući se ni časa na apstrakcijama i sentimentalnostima. Sve teorijske rasprave i nepotrebna nadmudrivanja izostala siu. Ne možda radi toga, što ih nebi imao tko pokretati, već prosto radi toga, jer ih je ogromna večina smatrala suvišnima. Brojnost i ozbiljnost delegata jasno nam je dokazivala, koliko je Savez na zdravim1 i čvrstim nogama, a tračnice, po kojima se kreće, solidne trajne. Mi smo i želimo biti klasna, ali odlučno slobodna i stručna željezničarska organizacija, sazdana na demokratskim proleterskim principima, prožeta nepokolebivom vjerom u potrebu svojeg pridizanja, te na tim osnovima krčiti si dalje put. Temelji su nam1 dobri, a sav budući naš rad ima da polazi u širinu sva-kidanjih nam praktičnih i životnih potreba. Samo na tome radu mi možemo steći nova povjerenja u još neorganizovanim željezničarima i nove snage u prilaženju njihovom u naše redove. U svakidanjem radu za cjelinu i u vjernoj službi toj cjelini, udaren je i najbolji temelj samoj organizaciji. Smatrajmo stoga, svi mi funkcio-neri i članovi diljem pruga, da nam je dužnost, preći na velik i važan rad oživotvoravanju zadataka, ostavljenih nam po jur održanom Kongresu. Nova savezna uprava neka odmah osjeti, da u dužnostima, preuzetim od Kongresa, nije sama. Pomognimo je svestrano, jer će i koristi biti svestrane. Sa ovim Kongresom odstranjena su konačno i sva lutanja u traženju pravaca: velebni rezultati našeg dosadanjeg rada dokazuju nam, da su svi ostali pravci pogrešni i za željezničare nekorisni. Radi toga ćemo i dalje istra-jati na ovom. Sa rada na rad! zopet pojavi proletarski duh v slehernem, ki ni rojen suženj ali 'hlapec. Gost'ov-železničarjev je bilo 110, mnogi od njih iz Slovenije, iz Slavonije in Hrvatske, ki so se pripeljali kot gosti na kongres na svoje stroške ter jih vkljub slabemu gmotnemu stanju ta poit ni strašila. Zavednost jih je gnala, da prisostvujejo vsaj kot gosti na velevažnem pregledu moči svoje proletarske, razredne strokovne organizacije. Živahen, deloven duh je vladal medi vsemi delegati in gosti in kongresna atmosfera je bila polna energije in zdelo se je vsakemu, dla plapola nad njimi njegov prapor, rdeč in zmagonosen. Predsednik Jernejčič je otvoril kongres s pozdravom na vse navzoče in na vse, katere navzoči zastopajo in ki so z duhom pri nas. Nato so govorili pozdrave Savezu zastopniki drugih delavskih organizacij, predvsem zastopnik »Ujedinfenega Radničkega Sindikalnega Saveza Jugoslavije«, Strokovne komisije za Slovenijo, zastopniki Delavskih zbornic: beograjske, zagrebške, ljubljanske in sarajevske. Predsednik Čeho-slovaške Unije železničarjev, sodr. Stanek, ki se je pripeljal na kongres iz Prage, je žel v svojem pozdravnem govoru burne aplavze. Tajnik sodr. Stanko je čital pismene in brzojavne pozdrave, ki so še prihajali ves čas kongresa. Internacionalna transportna federacija, železničarske organizacije Avstrije, Rumunske, Nemčije, Francoske, Bolgarske, Grške in Poljske so poslale brzojavne častitke in pozdrave. Ker je stanovanjsko vprašanje trenutno zelo aktualno in preti nevarnost, da bo po 1. maju udarilo najbolj železničarje, se je takoj ob otvoritvi kongresa na ministra socijalne politike in narodnega zdravja poslala brzojavka: »Tretji redni kongres »Ujedmfeiiega Saveza Železničarjev Jugoslavije« konstatira, da je položaj stanovanjskih najemnikov, katerih je med železničarji veliko število, že sedaj. radi. velike najemnine ze- ' lo težak, in Vas zato prosi, da s svojo avtoriteto in z Vašim položajem vplivate, da se zakonska zaščita stanovanj izboljša in podaljša.« Predsedništvo kongresa je bilo soglasno izvoljeno: Sodrugi Jernej- čič iz Ljubljane, Renčelj iz Zagreba, Štirnac iz Splita in Tupaič iz Sarajeva so zavzeli mesta. Zapisnikarja sta bila sodruga Brlič iz Zagreba in Jelen iz Maribora. Nato so se izbrale komisije in sicer za finančna vprašanja, sestavo novega odbora, delavskega pravilnika, socijalno-političnih nalog, zakona o drž. prom. osobju in raznih pravilnikov, za sestavo resolucije po vprašanju sodelovanja gospodarskih in kulturnih organizacij, ki so se imele sestati v pondeljek in pretresati predloženi materijal in ga dati kongresu na odobritev. Po sprejetju dnevnega reda je s. Stanko podal poročilo uprave ter je z argumenti in točno pokazal, kako kategorijske, nacijolnalne in verske grupacije železničarjev, ki se še najdejo tuintam, škodijo železničarjem in Ovirajo njihovo razredno organizacijo. Pokazal je, da so slabe plače in neprestane redukcije postavile promet v tako žalostne raizmere. Mnoge nesreče so se dogajale vsled tega, ker v glavnem prometni objekti niso dorastli svojim nalogam, in ker je premalo o sob ja, ki je poleg tega še zaposleno po 12 ur in več, da bi se promet lahko neovirano vršil. A uspehov imajo železničarji le toliko, kolikor organizirane moči pokažejo. Po blagajnikovem poročilu, ki je pokazalo, da je Savez poleg majhne članarine — mesečno je 12 Din, kar je tedensko 3 Din ali dnevno 40 para, do čim imajo vse druge delavske strokovne organizacije tedensko najmanjšo članarino 5 Din, a kovinarji JO Din — gospodaril vzorno in vsako paro obrnil devetkrat, preden jo je izdal, je predsednik nadzornega odbora,’ sodrug Ceraj-Cerič, predlagal absolutorij. Absiolutorij je bil sprejet soglosmo, brez debate, s pohvalo blagajniku s. Pušniku. Nato so sledili drugi referati. Vsi referati so bili na višku in se niso samo poslušali, nego so se delegati Tretji redni kongres „Ujedinjenega Saveza Železnikarjev Jugoslavije“. Kongres, pregled naših vrst, našega dela, načrti novega 'dela, se je ■vršil, kakor je bilo določeno, 14. im 15. aprila 1929- Zgodovinski dam je to v našem gibanju, in ta dan bo v knjigi zgodlovi-ne zavednosti zapisan z velikimi, pomembnimi ičrkami. Zakaj, iz cele Jugoslavije, tam od koroško-avstrijsk e meje do 'Niša, od Madžarske meje pa do sinje Adrije so se zbrali železm-č a rji-delegati ta dva dni v Zagrebu, v Delavski zbornici. Že ob 8. uri zjutraj so se polnili hodniki v Delavski zbornici in ob 9. uri je bila dvorana z delegati Saveza in zastopniki drugih organizacij zasedena. 85 delegatov je predstavljalo in zastopalo 5320 članov iz cele države. Pozdravljali ismo se tu bosanski železničarji, dalmatinski iz Splita, Šibenika, sodrugi iz Niša, Indjije, Vel. Bečkereka, Dravograda, Jesenic, zastopniki iz vseh petih direkcij. Bil je to očigleden pojav in priča, dla se železničarstvo zbira zopet v svojih lastnih vrstah, ker so mu meščanske organizacije, ki so se pri-rile med njega v času padca v ovčjem kožuhu, pokazale s svojim delovanjem svojo volčjo kožo. Lani še je grmelo nacijonalno Udruženje v Splitu s svojim kongresom, kako mogočno in veliko je. Lani še — a letos, po enem letu, so železničarji že v razrednih vrstah, v »Ujedinjene-mu Savezu Železničarjev Jugoslavije«. To je pojav, ki dviga proletarsko samozavest železničarjev in govori jasno in zgodovinsko, da je zaman vsak trud kapitalizma, zlomiti, raztresti proletarski problem, pa naj to skuša s silo ali zavratno. Na videz mu za trenutek uspe, a se nato Letna članarina za , Cankarjevo družbo’ znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. — živo udeleževali debat in stavili svoje predloge. Tako je s. Pongračič iz Zagreba referiral o položaju delav-cev-železničarjev in o socijalno-političnih nalogah strokovnih organizacij. Kritiziral je nekatere odredbe o zaščiti in o zavarovanju delavcev ter zakona o inšpekciji dela, ki se na železnicah sploh ne izvajajo. Govoril je o zahtevah, da se spremene 'odredbe o osemurniku, o zavarovanju za starost, onemoglost in brezposelnost vsega železničarskega osobja,, o popolni stalnosti in o letnih plačanih dopustih itd. V resoluciji, ki je .priobčena na drugem mestu, je vse točno razvidno. Sodrug Zima iz Sarajeva je referiral o delavskem pravilniku in resoluciji, ki jo najde čitatelj tudi na drugem mestu, ki zahteva, da se enkrat pravilnik že uzakoni in da mora biti tak, kakor ga je iSavez predložil ministrstvu. Sodrug Stanko je referiral o zakonu za državno prometno osobje in o pravilniku sporednih prinadležno-sti ter še posebej govoril o delavskem pravilniku in osemurniku. Resolucija o tem referatu, ki je bila soglasno, kakor vse druge, sprejeta, je priobčena na drugem mestu. Sodrug Vuk je referiral o kulturnih in gospodarskih nalogah strokovnih organizacij, posebno pa »Ujedinjenega Saveza Železničarjev«. Sodr. Tokan pa še posebej o konzumnih društvih. Sprejeta resolucija je eno-dušen izraz, da treba tudi na tem polju delati z veliko energijo in 'odločnostjo. Na predlog s. Brliea iz Zagreba je bilo sprejeto, da se skliče anketo za delavski pravilnik in centrala Saveza je že naredila potrebne korake, da se to zgodi. Sodrug Pušnik fe referiral o finančnem vprašanju Saveza in o nekaterih spremembah pravilnika Saveza. Sklenilo se je na predlog s. Stanka, da se formirajo strokovne centralne sekcije, ki bodo vršile specijalno delo o vsaki kategoriji železničarjev. Ko so komisije predelale podani materijal in sestavile predloge-reso-lucije, je kongres resolucije sprejel soglasno in z veliko živahnostjo. Tudi tu se je pokazalo, da je kongres vedno stal na delovnem višku oba dva dni, razpravljal konkretno in z vnemo. Nato se je izvolil nov centralni odbor, ki sestoji iz sodrugov: Korošec Blaž, vlakovodja, Terškan Aleksander, kotlar, Pušnik M'artin, činovnik HI. kat., Stanko Jurij, tajnik, Okorn Avgust, strojevodja, Skuk Jaka, zidar, Renčelj Franc, nadkretnik, Mikec Franjo, avizer, vsi iz Ljubljane; Gjurie Gforgje, monter, Sarajevo, Smazek Franjo, nadsprevodnik, Maribor, Kmet Franjo, iprofesijonist, Zagreb, Stimac Drag., činovnik, |Split, Čanžek Andrej, pom. delavec, Maribor, Renčelj Rudolf, vlakovodja, Zagreb. Nato je bilo izvoljeno še nadzorstvo in funkcijo nar ji strokovnih sek-cij. Ker je bil s tem dnevni red kongresa izčrpan, je predsednik kongresa s. Jernejčič še enkrat pozdravil vse delegate in navzoče, pozivajoč vse in vsakega, da potroji svoje delovanje in da bo prihodnji kongres, ki bo sklican 1932, zboroval v okvirju, ako ne več, vsaj 10.000 članov-železničarjev. Tako je bil III. redni kongres zaključen in agilnost vseh udeležencev je pokazala, da so izvršili veliko delo in si začrtali novega, še večjega, zavedajoč se, da mu morajo biti kos in da ga bedo vršili in izvršili. Jasni in odločni obrazi odhajajočih. stiskanje rok in pozdravi: »Živel Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije«, so pričali, da odhajajo s polnimi srci zadovoljstva in z zavestjo, da so močni, da se zavedajo stav-ijenih nalog. ^ ................................^ Sklepi kongresa. Vsem podružnicam in članstvu. V naslednjem objavljamo vse glavne sklepe kongresa, ter ipioziva-mo vse fumkcijonarje, da jih točno prouče in seznanijo z njimi vse članstvo na članskih sestankih. Iz teh sklepov so bile sestavljene daljše spomenice in poslane na kompetentna mesta. Sklepi kongresa so: Položaj radnika i socialno politički zadatci saveza. Resolucija, koju smo priobčili u br. 7 »Ujedinjenog Željezničara« od 4. aprila primljena je bila saglasno bez svake izmjene sa slijedećim nadopu-nom: Komore s poziva sve željezničare cijele zemlje, da ®e složno svrstaju u redove USZJ i vode neprestanu i žilavu borbu za dosegu ovog minimalnog programa na polju svoje zakonske i socialne zaštite. i ako je već u resoluciji zahtjev po sprovodjenju odredaba o osamsat-nom radnom danu, kongres je primio saglasno jo® naročitu resoluciju po tom pitanju, u kojoj se podvuče sistem odredjivanja radnog dana u saobraćajnim ustanovama te zatraži, da se anulira svojevremena odluka generalne direkcije o neuračunavanju rnalih pavza u radno vrijeme. Kongres je pozdravio zaključak internacionalne transportne federacije, primljen na kongresu u Stockholmu, kojim se traži, da se vse službeno vrijeme uračuna u radno vrijeme i poštuje 'osamsatni radni dan. Resolucija se glasi: Osamsatni radni dan. III, redovni Kongres Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije, obidržavan u Zagrebu dne 14. i 15, aprila 1929., posle rasprave o rutinom £ danu u državno-sao-braćajnim ustaniovama Konstatuje: 1. Da večina željezničkih Direkcija sastavlja službene turnuse za postajno, skretničarsko i pružno osiablje u om jenu 24—24, odnosno 16—16 bez prostih dana i tako uvadja 12satni radni dan. U 'pojedinim jedinicania a naročito' ikod sek-ciija u zagirebač'k'O'j Direkciji uveden je 24—12, ■odnosno 48—12satni turnus. Jied- ■naikjO' prelaze turnusi vlakopratnog i ma-’šinskiog u s o b j a 30% službe, te kad'kad dosegnu 40 do 50% službe, neuračunajiući zakašnjenja. 2. Isto i za radnike, naročito one, koji vrše dužnost reigulisanoig osoblja, uvodi se prekovremeni rad, koji se ne naplaćuje po propisima a u izvjesnim; mjesecima salije se ih na besplatni dopust. Kongres traži: 1. Da se u području Ministarstva Saobraćaja provodi striktno Ssatni radni dan i sastavljaju turnusi, koji odgovaraju 'takvom radnom danu. 2. Da se svaki prekovremeni rad naplati sa najmanje 50% uvećane plaće, a svaki rad nedeljiom i praznicima sa 100 posto. 3. Da se ukine svojevremena odluka Generalne Direkcije, po kojoj se svaka pauza i prekid rada iznad 10 dasaka smatra kao O'dmor i neuračunava u radno vrijeme. Kongres smatra potrebnim naglasiti, da je neophodno nužno, da se svo službeno vrijeme ima ismatrati i radnim vremenom, jer ono to faktično jeste. Nepoštivanje službenog vremena kao radnog vremena Kongres smatra napadajem na Ssatni radni dan. Zakon o drž. prom. osobju, pravilniki. Po vprašanju zakona o državnem prometnem osoblju, pravilnikih ispo-redhih prinadležnosti, bolniške blagajne je kongres sprejel dve resoluciji, ki jih spodaj objavljamo in naložil novo izbrani centralni upravi, da upošteva tudi vse predloge posameznih podružnic in na osnovi vsega tega materijala izdela zahteve, ki naj se predlože 'ministarstvu saobraćaja. Ker ta vprašanja momentano še niso tako aktuelna, predloži uprava saveza ministrstvu samo zahteve, osnutke vseh pravilnikov in zakonov pa bo razposlala vsem strokovnim .sekcijam, ki jih bodo razpravljale in na prihodnjem strokovnem svetu vseh sekcij se bodo vsi ti osnutki definitivno stilizirali. Resolucija se glasi: III, redni 'kongres USŽJ održan v Zagrebu dne 14. in 15. aprila 1929, po razpravi o položaju železničarjefv, zakona o državnem prometnem oisobtju, pravilnik,ih ^Porednih prin adležnosti, službene oble-'k|e in voznih, ugodnostih konstatira: I■ Da je zakon o državnem prometnem osobju pomanjkljiv in nejasen ter a rr,u Potrebne temeljite korekture. ’ i . .80 enako vsi ostali pravilniki nepopolna in izdelani tako, da poedine odredbe ukinjajo, ugodnosti zagarantirane z drugimi odredbami ter ne predvidevajo niti onih pravic, ki so jih železničarji že po dosedanjih pravilnikih uživali. 3. Pravilniki o službeni obleki sploh ne predvidevajo delavne obleke za delavce in tudi za nastavljeno osobje je pravilnik nezadosten, ker določeni pavšal', ki pa ga dobe le poedine kategorije, ne zadostuje niti za nabavo najpotrebnejše obleke. 4. Vozne ugodnosti so se osobju od leta do leta refducirale, poleg tega pa se izraba preostalih ugodnosti omejuje s tem, da se ne izstavljajo vozne uputnice in zabranjuje vožnja z brzimi vlaki delavstvu. Kongres postavlja sledeče zahteve: 1. Da se čim preje izdela in uzakoni nov zakon o državnem prometnem osobju na podlagi predlogov, ki jih je savez izdelal in predložil na merodajna mesta. V prvi vrsti pa naj se reši: Priznanje stalnosti vsem uslužbencem, avtomatsko napredovanje, uvrstitev v kategorije .po strokovni izobrazbi brez posebnih inteligenčnih izpitov, uvrstitev svetilničarjev, vozovnih zapisovalcev in čistilcev baterij med efcsekutdvne uslužbence, 'pri nastavitvi priznanje vseh službenih let za napredovanje 'in penzijo, izplačilo vsem, ki vrše eksekutivmo službo, tako nastav-Ijencem kot delavcem 20°/o eksekutivne doklade ter uvedba personalne komisije. 2. Enako naj se čimpreje izmenja sedanji 'pravilnik sporednih prinadležnosti v smislu že predloženih zahtev USŽJ. Kot najvažneje pa, da se prizna nočna doklada vsemu osobju, nastavljencem kot delavcem, ki vrše močno službo neoziraje se, dali prejemajo že kako drugo doklado ter naj se nočna doklada poviša za 4000/o, da bo lodgovarjala nočni dokladi poštnih uslužbencev. Sistem kilo,metraže naj se zamenja s sistemom umine, dokler pa se to ne izvede, naj se izplačuje vlakospremnemu osobju odško'dnina za premik in 50°/o povišana kilometraža na gorskih progah. Postavke iza tovorne in mešane vlake naj se povišajo na tako višino, da bo zaslužek odgovarja! povprečni kilometraži pri osebnih vlakih ter naj se prizna obhod-niški pavšal tudi progovnim obhodnikom, 3. Pravilnik o službeni obleki naj se izmenja tako, da se bo službena obleka podeljevala in sicer vsem nastavljencem in onim, Id vrše službo nastavljeneev,, eksekutivnemu in administrativ, osobju ter strolkovnikom, delavcem in profesijoni-stom pa da se prizna potrebno delovno obleko. Kožuhi naj ostanejo po pretekli nosilni dobi last železničarja. 4. Pravilnik o vozovnih ugodnostih naj se izmenja tako, ida bo vsem železničarjem, aktivnim in vpokojenim, nastav-Ijienim in delavcem zagarantimana vozna ugodnost v tu- in inozemstvu v oni meri, katero je osobje že uživalo. Kongres poziva vse železničarje, da se čvrsto organizirajo v vrste Ujedinjene-ga Saveza Železničarjev Jugoslavije ter da preko svoje organizacije složno delajo na oživotvorjenju teh svojih zahtev. Bolniška blagajna. Po tom pitanju bio je primljen od kongresa kao 'direktiva za ono vrijeme, dok se ne postigne jednotno osiguranje sviju radnika u jedinstvenom bolesničkom fondu (šta je zatraženo u resoluciji, položaj radnika i socialno politički zadatci), slijedeći zaključak: III. redovni kongres USŽJ nakon saslušanja izvještaja o stanju institucije bolesničkog fonda drž. saobr. osoblja i provedenih akcija, da se stianlje popravi, zaključuje; 1. Prima se do znanja dosadašnji rad centralnog odbora Saveza i naše večine u oblasnom fondu u Ljubljani time, da nastave živim radom, da se izvrši slijedeće: a) da se izmjena Naredbe i Pravilnika o osiguranju za bolest izvrši na zakonu osnovanim putem, i. j. da ih izvrši glavna skupština, a Ministar primi do znanja; b) da se prije svega naplate od saobraćajnih ustanova dugujući doprinosi, a dok isti nisu u cjeloti fondovima namireni, da se otkloni svako povišenje članskih prinosa ibudd za koju kategoriju; c) da se svestrano pojača djelatnost oko čuvanja i unapredjovanja zdravlja željezničara i njihovih familija, a naročito, da se suzbija tuberkuloza, a sva ta djelatnost đa se vrši unutar postojećih bolesničkih fondova i sa već postojećim1 sredstvima1. 2. Kod izmijene Naredbe i Pravilnika da se vodi računa, da se prava članova u fondovima poštuju potpuno u saglaisnosti sa zakonom o osiguranju radnika naročito: da se čim prije sprovedu slobodni izbori na proporcionalnoj osnovi i to za sve odbore. 3. Da se i osiguranje za slučaj nesreće privede u sklop bolesničkih fondova i provodi pod njihovom upravom. Savez, kulturne i gospodarske erga' nizacije. Debata po 'tef točki je bila na višku ter je bi! sprejet predlog novemu centralnemu odboru, ki se glasi: Ujedinjeni' Savez Železničarjev, ki jč po svoji preteklosti in organizaciji zas’top-nik onih množic železničarjev, ki se zavedajo, da je za zadovoljivo ureditev eksistenčnih pogojev železničarskega na-meščenstva potrebna kolaboracija s stro- kovnimi organizacijami vseh strok, smatra v danem položaju za nujno potrebno predlagati: vsem v URSSJ združenim strokovnim' organizacijam, .da naslonijo svoje delovanje čim tesnejše na proletarske gospodarske in kulturne organizacije, s katerimi vodstvi naj se upostavi kartel delavskih strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacij. Iz poročil amsterdamske strokovne intemacijcnale in »Mednaroidne zadružne zveze«, v katerih je sodelovanje obeh panog pokreta toplo priporočeno, so tudi razvidne prednosti medsebojne p omoči. Ogromen napredek tehnike, racijonalizacije obratov in dovršenost poslodavskih organizacij nalagajo delavskim organizacijam, da tudi one na svoji strani stalno izboij-šujiejio in modernizirajo svojo strategiju bi metode. Na koncentracijo kapitalizma j© najboljši odgovor: Koncentracija vseh delavskih sil v eno taktično enoto. Centralo USŽJ pooblaščamo, da predloži ta sklep centrali URSS-a v Beogradu, ki naj prevzame- tozadevno inicijativo. Končno kongres USŽJ sklene: 1. Pozvati vse svoje člane, da postanejo člani delavskih kooperativnih zadružnih ustanov, katere bodo upravljali in vodili. 2. Pozvati vse svoje člane, da postanejo člani delavskih kulturnih in športnih organizacij. 3. Izobraževati vse svoje člane v razredni zavesti in za razredno solidarnost. Radnički pravilnik. Po tom ipitanju razvila se mal kongresu i u komisiji dulja diskusija, koja se je u svim 'principijelnim 'pitanjima složila sa stanovištem centrale. Jednoglasno bilo je zaključeno, da centrala poradi na sazivu jedne splošne radničke ankete, kroz koju nacrt pravilnika prije odobrenja treba da prodje. Resolucija po pitanju pravilnika glasi se: III. redovni Kongres USŽJ, održan u Zagrebu dne 14. i ,15. aprila 1929., nakon saslušanja referata o, položaju' radničkog 'Osoblja u vezi sa novim radničkim Pravilnikom konstatuje: Položaj radnika kod državno saobraćajnih ustanova ,od 1920. god. dalje stalno se pogoršava. Radnicima su postepeno oduzeta nanije stečena prava: Ssatni radni dan ne poštiva se; radnici ne uživaju stalnosti, penziono osiguranje za radnike ne postoji; a u koliko i postoji, budući, da je to osiguranje zasnovano na predratnim oisniovima, isto ni približno ne odgovara siadarnjim potrebama radnika. Svi dosadanji nacrti radničkih Pravilnika još uvijek ne garantuju radnicima prava, koja su osnovnim državnim zaklonima priznata svim ostalim radnicima. Ti nacrti ne garantuju željezničkim radnicima ni ona prava, koja su već poi ranijim propisima uživali Istovremeno pogoršavaju položaj radnika u pogledu ®ti-oamja prava na punu penziju i u pogledu plata. Nacrti ne priznaju radnicima' voznih pogodnosti, sporednih prinadležnosti i službenog odijela u istoj srazmjieri kao i regiulisanom osoblju, ma da vršu dužnost toga osoblja. Konstatujući predne, Kongres ističe po pitanju radničkog Pravilnika slijedeće: 1. Prima ido znanja sve protu predloge, koje centralna uprava Saveza izradila i podnjela Ministarstvu Saobraćaja, a na losnovu zadnjeg projekta toga Ministarstva. 2, Savezna uprava neka i dalje nastoji, da u novom radničkom Pravilniku bude radnicima zagarantovano: a) sticanje stalnosti, primanje u penzioni Fond, pravo na dopust i pogodovnu vožnju u istoj srazmjeri kao i regulisa-nom osoblju, nakon jedne godine službe; lb) da se uvede i poštuje sistem radničkih povjerenika, da se odrede plate za Ssatni radini dan na osnovi minimuma egzistencije, da se vrše automatska napredovanja u plati prema godinama rada, svaki prekovremeni rad da se naplaćuje ’ sa 50% za prva 2 sata, a svaki dalnji sat kao i rad nedeljam i praznicima, da se naplaćuje sa 100°/o više; c) da se radnicima zagarantuju sve j sporedne prinadležnosti i službeno odijelo; d) pravo na penziju da se stiče nakon 10 godina službe, a ma punu penziju za 25 godina na težem, i za 30 godina na lakšem radu; da se sve godine unatrag prizna u penziju bez nadoplatka; e) da se konačna redakcija radničkog Pravilnika izvrši putem ankete svij« željezničarskih organizacija. Interne zadeve. Sprememba pravilnika o podporah in posmrtnini. Kongres je po predlogu centralnega blagajnika in tozadevne komisije spremenil pravilnik o podporah in posmrtninah ter stopijo spremembe s l. majem 1929 v veljavo. Novi pravilnik se glasi: Pravno zaščito odlobruje izključno le centrala na podlagi predloga podružnice, odnosno oblastnih sekreta-rijatov v vseh zadevah, ki izvirajo iz službenega razmerja, zlasti ipa pri disciplinskih preiskavah. Posmrtnino odobruje in izplačuje centrala na podlagi predloga podruž- ZA PPANJE NOGAVIC niče, kateremu je priložiti mrtvaški list. Posmrtnina pripada ženi po smrti moža v celotnem znesku, ki odgovarja članskim letom. V slučaju ismrti žene pa pripada možu polovična, na njegovo člansko dobo odpadajoča posmrtnina. Ob smrti člana se za ženo eventuelno že izplačana posmrtnina odtegne od celokupne pripadajoče posmrtnine. Tabela za izplačilo posmrtnine: Po letnem članstvu Din 2 300.— 3 400,— 4 500.— 5 600,— 6 700,— 8 800,— 10 1000.— Podpore! V slučaju daljše bolezni, če so članu prejemki zmanjšani in je trajala bolezen več kot 15 dni, sme centrala na predlog podružnice odobriti izplačilo bolniške podpore in sicer: Po letnem članstvu Din 2 100,— 3 150,— 4 200,— 5 250,— 6 300,— V nujnih izredinih slučajih more centrala odobriti podporo neoziraje se na člansko dobo, vendar tako odobrena podpora ne sme presegati zneska, dolčenega v tabeli. če je član izčrpal podporo, si jo more znova pridobiti, čim zopet preteče predpisana doba članstva. Podpora, posmrtnina in pravo-varstvo pristoja le onim članom, ki imajo članarino redno plačano in ne dolgujejo članskih prispevkov. Ustanovitev sekretarijatov in namestitev tajnikov. Centrala saveza je v Ljubljani. Naslov: Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije, Ljubljana, Turjaški trg 2-H. Tajnik centrale je s. Stanko Jurij. Sekretarijat Zagreb. Za območje zagrebške železniške direkcije je osnovano tajništvo v Zagrebu. Naslov je: Oblasni sekretarijat USŽJ Zagreb, Haulikova ulica 12, palača Središnjeg ureda. Oblasni tajnik je s. Pongračić Stevo, Sekretarijat Sarajevo, Za območje sarajevske direkcije je 'osnovan sekretarijat v Sarajevu. Naslov: Oblasni sekretarijat USŽJ, Sarajevo, poštni pretinac 124. Tajnik je s. Zima Tomo, Sekretarijat Beograd. Za območje beograjske direkcije je osnovan sekretarijat v Beogradu, Naslov je: Oblasni sekretarijat Ujedinjenog Saveza Željezničara Beograd, Nemanji-na ulica 34. Tajnik je s. Krekić Bogdan. Ostali sklepi. Odobril se je predlog o osnovanju strokovnih sekcij za celo državo, in sicer: Štampa i naš Kongres. Član „Cankarjeve družbe“ bo vsak organizirani sodrug in Sodražica. Zaupniki, ki ste dobili bloke, ali jih imate že izpolnjene? Pišite po druge. — Cankarjev spomenik postavimo velik — zato bodite vsi člani. sekcije dclavniškega osobja, sekcije kurilniškega osobja, sekcije progovnega osobja, sekcije vlakospremnega osobja, sekcije kretniško - premikalnega osobja, sekcije postajno - skladiščnega osobja in sekcije mašinskega osobja. Odbori sekcij se sestanejo vsake tri mesece. Obravnavajo vse v njih stroko spadajoče zadeve ter predlože svoje sklepe centralnemu odboru. Prihodnji kongres se vrši leta 1932. Kraj in čas vsakega kongresa naj se določa na kongresu. Pri volitvah v odbore naj se po j možnosti zahteva (novoustanovljene | Te dni bo uvel javljen novi stanovanjski zakon, ki bo znižal in deloma poaaijšal stanovanjsko zaščito. Vi glavnem podajamo najvažnejše določbe tega načrta: Čl. 1. S 1. majem 1929 preidejo vsa stanovanja, čijih svobodno razpolaganje je bilo doslej omejeno, v svobodno razpolaganje hišnega lastnika, Izvzeti so primeri čl. 2. in 10, tega zakona. Čl. 2. Stanovanja, ki so bila doslej podvržena omejitvam ,V smislu zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o stanovanjih od 30, aprila 1928, ostanejo tudi po 1. maju 1929 omejena v mestih s preko 10.000 prebivalci in sicer: 1. ) stanovanja 3 sob, ako v njih stanujejo rodbine k najmanj 5 člani; 2. J stanovanja 2 sob, ako v njih stanujejo rodbine z najmanj 4 člani; 3. ) stanovanja 1 sobe, ako v njih stanujejo rodbine z najmanj 3 člani. K sobam se ne prištevajo kuhinje, predsobe, hodniki, jedilne shrambe, inštalirane kopalnice in sobe za služkinje. Pod člani rodbine se razumejo sorodniki po krvi, po zakonu dot drugega kolena vključno kakor tudi adoptirana deca. V čl, 3. V smislu prejšnjega člena tega zakona so še nadalje zaščiteni: 1. ) Aktivni državni uradniki, oficirji, podoficirji, uslužbenci, služite-Iji in njihove vdove in rodbine, iz-vzemši uradniki ali oficirji, ki so (zdravniki ali inženjierji, kakor tudi zobozdravniki, veterinarji in arhitekti, ako imajo pravico do izvrševanja prakse, ravno tako tudi tisti državni uradniki, ki izvršujejo tako prakso ne glede na to, ali so si pravico do te prakse pridobili; 2. ) upokojenci, upokojenke, vdove upokojencev in njihove rodbine, iz-vzemši upokojence, ki so advokati, zdravniki, zobozdravniki ali arhitekti, ako izvršujejo prakso ne glede na to, ali imajo pravo do tega; 3. ) vojni invalidi in njihove rodbine, ako so v slabem gospodarskem položaju; 4. ) vojne vdove in rodbine padlih, pomrlih in pokvarjenih v vojni, ki se nahajajo v slabem gospodarskem položaju; 5. ) vsi telesni delavci kakor tudi obrtniki, ki ne delajo na svoje ime in nimajo svojih delavnic, nego so zaposleni pri drugih in živijo od mesečnih plač in dnevnic, nadalje delavke vseh vrst in podjetij, vdove delavcev in njihove rodbine, ako skupni me- Jedno od prvih pitanja, koje je na našem Kongresu bllot raspravljeno i po njem stvoren zaključak, jest pitanje stanbene bijede i zakonske zaštite stanara. Bez debate i jednoglasno Kongres je usvojio zaključak, da se, u cilju pojačanja akcije za zakonsku zaštitu stanara, odašalje brzojav Ministru Socijalne Politike i Narodnog Zdravlja, Dr. M. Drinko-viću u Beograd. Taj zaključak bio je podružnice izvzete) za podružnični odbor enoletno članstvo, za oblastni, odnosno centralni odbor triletno članstvo. Vendar so izjeme dovoljene. Plačevanje članarine se mora vršiti redno. Čim je član dva meseca dolžan, ga mora podružnica avtomatično opozoriti v imenu centrale, da poravna dolg, čim dolguje tri mesece, mora podružnica centrali poročati, ali se ga črta iz članstva. Agitacija, Centrala naj ukrene vse korake, da bo vsaj vsake tri mesece nekdo od centrale obiskal vse podružnice, centralni tajnik pa naj vsako leto enkrat obišče vse podružnice. Spontane akcije, vodene odi posameznikov brez vednosti oblastnih, odnosno centralnega odbora, se ne prizna in nosi odgovornost povzročitelj sam. ❖ Ostale sklepe in vse predloge podružnic, katere je centrala vpošteva-la pri sestavi memuranduma, priobčimo prihodnjič. sečni zaslužek vseh članov dotične rodbine, ki stanujejo v istem stanovanju, ne prekorači 2500 Din, Ocena velikosti mesečnih dohodkov je odvisna od svobodne ocene sodišča. Osebe iz točke 1 in 2 tega člena, ki imajo poleg zakonitih prejemkov še druge stalne dohodke, kojih iznos gre preko 36.000 Din letno, kakor tudi državni uradniki in oficirji 1., 2. in 3. skupine I. kategorije nimajo pravice do ugodnosti tega zakona, čl. 4. Za stanovanja iz člena 2. tega izakona, ki ostanejo pod omejitvijo, se bo plačevala dosedanja najemnina (po zakonu o iaprememibah in dopolnitvah' v zakonih o stanovanjih od 30. aprila 1928), povečana za 10 odstotkov, ako ni drugače dogovorjeno'. Čl. 7. Premeščeni dlržavni uradniki in uslužbenci izgube v kraju dosedanjega stanovanja pravico do stanovanja v roku treh mesecev po razrešitvi svoje dosedanje dolžnosti, ČL 8, Najemniki, ki s tem zakonom niso zaščiteni, bodo dolžni, ako jim je stanovanje odpovedano pred uveljavljenjem tega zakona, izseliti se najkasneje do 15. junija t. 1. Ako jim stanovanje do sedaj ni odpovedano, se ima odpoved izvršiti po določbah civilno-praVnega zakona, V slučaju, da je nastal prej spor med lastnikom in najemnikom o izselitvi po določbah dosedanjega stanovanjskega zakona, se ima izselitev najemnika, ki izgubi zaščito po določbah čl. 2. tega zakona, izvršiti istotako najkasneje do 15, junija t, 1., ne glede na obstoječi spor. Ta načrt ,nikakor ne zadovoljuje stanovanjskih najemnikov, zlasti pa državnih nameščencev in železničarjev sploh, ker določa stanovanjsko zaščito a. pr. v Sloveniji le za Ljubljano in Maribor, vse ostale kraje pa izpusti. Nujno potrebno je, da se za železničarje podaljša 'stanovanjski zakon najmanj v dosedanji obliki za vse kraje, ker bo 'drugače državna prometna naprava zlasti v manjših mestih in industrijskih krajih, kjer ima zelo malo naturalnih 'Stanovanj, imela nad polovico osobja brez sta- j novanj, ker ne bodo 'zmogli povišanih j najemnin. Dolžnost vseh železniških direk- | cij in tudi ministrstva saobraćaja je, da zastavijo ves svoj vpliv, da se stanovanjska zaščita za železničarje podaljša tudi po 1, maju brez vsake omejitve. odmah izvršen, a otposlana brzojavka glasi: »Treći redovni Kongres Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije utvrdjuje, da je stanje stanara-na-jamnika, kojih je i medju željezničarima velik broj, radi več sada visokih cijena stanova, vrlo teško, pa Vas moli, da Vašim autoritetom i sa Vašeg položaja nastojite, da se zakonska zaštita stanara ograničenjem cijena stanova poboljša i produži.« Predpripreme, tok i zaključke našeg ovogodišnjeg Kongresa popratila je sva radnička štampa sa odu-Ijim i simpatičnimi člancima. U večini njih ističe se Ijep napredak našeg rada kao na polju pridizanja organizacije, tako i na obrani interesa struke radnika', koju kroz naše članstvo prestavljamo. Ističe se ujedno i naša ispravnost i požrtvovnost, sa kejom naše zadatke savladjujemo. Pored radničke štampe, o našem ovogodišnjem Kongresu bilo je opširnih izvještaja i u opće-gradjan-skoj štampi. 0 Kongresu i njegovim zaključcima opširno su izvjestile zagrebačke »Novosti«,. »Male Novine«, Po isteku štrajka u god. 1920. ot- ' pušteno je sa rada i službe nekoliko hiljada željezničarskih radnika i službenika. Otpušteni su više iz pakosti i povodom1 denuncijacija, nego ii radi neke svoje vlastite krivice. Htjelo se je, da na primjeru njihove nevolje i bijede vide svi ostali, šta ih čeka, ako bi pošli njihovimi stopama. Savez i sve ostale radničke institucije smatrale su od prvoga dana, da je taj otpust sušta nepravda, koju se mora reparirati i to tako, da se sve otpuštene povrati na njihova mjesta sa prije stečenim pravima. Kod svake prilike, u kojoj je bilo- i malo izgleda ma takvu reparaciju, nije se propustilo ništa, što bi do nje moglo dovesti. Po nastanku movo-političkog stanja u našoj zemlji smatralo se, da će u tim1, novim prilikama, u kojima su sva partizanstva i politikanstva potisnuta u pozadinu, naći se shva- . tanja za reparaciju te god. 1920. ve- 1 likom broju željezničara nanesene j nepravde. Tim; povodom' uputio je I Centralni Sekretarijat Radničkih Ko- I Povodom akcije protiv tuberkuloze, koju je pokrenuo Dr. Dobro-dolac iz Beograda, pisali smo već načelno u ranijim brojevima našeg lista. Ostajući konzekventni našem stavu, uputili smo Oblasnoj Upravi bolesničkog Fonda u Zagrebu, na njezin upit o našem! mišljenju o toj akciji, slijedeći naš odlgovor: »Na dopis od 2. III. o. g. br. 4911-A-29., u predmetu po g. Dr. Dobrodolcu zamišljene akcije protiv tuberkuloze, čast nam je dostaviti naslovu slijedeći odgovor: U želji, da naš odgovor ne bude izraz mišljenja samo užih naših foruma, mi spo po predmetu konzultovali i većinu našeg članstva u toj oblasti, pa stoga sa odgovorom nešto kasnimo. Na osnovu izvršene konzultacije izjaviti nam je: Za pozdraviti je svaka akcija, kojoj je cilj pobijanje tuberkuloze! medju željezničarima, pa i ova g. Dr. Dobrodolca u njezinoj suštini. Ne možemo se ali nikako složiti sa načinom, po kojem se izvodjenje iste zamišlja. Kao protiv svih drugih bolesti, isto tako i borbu protiv tuberkuloze moraju izvoditi i inicijativu iste imati u svojim rukama Bolesnički Fondovi, koji su, konačno, samo sa takvim zadatcima i formirani. Isto tako i za materijalnu bazu takvih akcija ima da služe samo sredstva Bolesničkih Fondova, koji su u formalnoj i zakonskoj mogućnosti, da namaknuće tih sredstava obavezno odrede, ako se za to pokazuje neminovna potreba. Stvaranje posebnih Fondova za borbu protiv tuberkuloze i ubiranje posebnih prinosa za iste ne znači ništa drugo, do li stvaranje posebnih Bolesničkih Fondova za odredjene bolesti — što će, po našem mišljenju, izazvati novi haos u osiguranju željezničara za bolest, značiti ce parcehsa- SaKOH o ype^emy BpxouHe .Hjmamte Ynpätse očjatuben je y »CjiytKÖettHM Ho-BHnaMa« 3. anpHjia h Tora aaua crynsto na enary. Obhm aaKOHOM je 6poj MHHHCiapcTBa cneaen na 12. To cy MtiHHCtapcTBa: Hpan/te, OpocBexe, MnocTpaHHX IlocjioBa, yHyxpam-rbHX nocjiosa, HHaHCHja, BojcKe h Mop-Hapmte, Fpa^eBima, Caoöpaftaja, FIojbonpH-Bpeae, TproBHite h MHjtycTpHje, IllyMa h PyjtHHKa, Coimjajme FIojitiTHKe h Hapojmor SapaBJba. . Cbm obhx MHHHCTapcxaBa Kao saceÖHO HajtJiemxBo nocxojn h FIpejmeÄHHuiXBO Mh-mtcxapcKor CaBexa. Flopejt HOBo-HSBpmenor pacnopejta mh-HHexapexsa, Hsnan je sa CBaxo Mtmucxap-cxbo h npaBHJiHHK, kojhm cy oapeijeHe merose AyatHocxn. Tano ce sa Mmmcxap-cTBo CaoÖpafiaja ojtpe^yjy cjiitjejtefiH sa-AaxitH: hpataBHa caoSpahajna nojiHXHKa a ljubljanski »Slovenec«, beogradsko »Vreme« i »Pravda« i t. d. U večini tih napisa spominje se naš napredak, koji je najbolje manifestiran u brojno posjećenom' Kongresu, te stvarnim i stručnim raspravama, koje su na njem; vodjene. Ovo svestrano interesovanje ostale’ štampe za naš rad i naš Kongres najbolje nam; dokazuje, koliko smo ■ojačali u utvrdjivanju našeg autoriteta. Valja nam: harno i nepokolebivo nastaviti dosadanjim stopama sve dotie, dok taj autoritet ne bude i zva-nično priznat i dok nam; širom ne otvori sva vrata, koja su nam se đo sada nikako ili samo teško otvarala. mora ponovnu predstavku izravno Ministru Saobraćaja sa zamolbom, da se sve tada otpuštene povrati na dužnost. Medjutim:, po svima znacima, ta vapijuća nepravda neće ni ovoga puta biti otklonjena. Od Ministra Saobraćaja stigao je vrlo brzo slijedeći odgovor: »Povodom akta toga Sekretarijata pod br. 568 od 8. III. tek. god. čast je izvestiti, da se ne može udovoljiti njegovom traženju pošto Ministarstvo raspolaže dovoljnim brojem službenika, a posle toga nalazi se pred redukcijom. Istovremeno napominje se, da bi u slučaju reaktiviranja, bili na redu prvo oni službenici, koji su prilikom stupanja na snagu novog Zakona o d. s. o. bili reducirani, pa tek onda ostati iz ranijih godina, t. j. ako bi za njih preostalo praznih mjesta.« Iz ovog odgovora slijedi, da se. haremi za sada, svi ti nedužno otpušteni drugovi nemaju nadati ničem boljem', te da još mije naišlo vrijeme, u kojemi bi mogli biti ponovo primljeni u službu. efikasnoj primjeni istoga. Stoga smatramo potrebnim naslovu preporučiti, da poduzme nužno, da se sva inicijativa za akciju protiv tuberkuloze vrati potpuno^ u postojeći Bolesničke' Fondove, odnosno u Centralni B. F„ a sve ostale pozove, da tu akciju i na tom mjestu podupru. Dobrovoljno pak pristajanje na podavanje po 5 i 10 dinara u cilju stvaranja fonda za borbu protiv tuberkuloze mi nismo u stanju željezničarima preporučiti sve dotle, dok Bolesnički Fondovi ne poduzmu odlučnije korake, da im sei isplate potraživanja kod državno-saobraćajnih ustanova, koja im iste duguju s naslova zakonskih obaveza prema njima. Dok se Bolesnički Fondovi žale na dug sa te strane u iznosu od preko 30 milijona dinara, tako dugo nije u redu, da se željezničare ma kakovim novim prinosima opterećuje. Sa iznosom od 30 milijona dinara, koji se željezničarima neopravdano duguje, moglo bi se podići 3 najmodernijih sanatorija, sa kojima bi topogledna potreba za liječenje tuberkuloznih željezničara — u koliko je njihovo liječenje tim putem i tim sredstvima uopće moguće — bila zadovoljena. Na koncu još ovu napomenu: najveći broj našeg članstva uvjerenja je, da še upravo strahoviti procenat tuberkuloznih željezničara, ako- će se ostati samo kod akcije g. Dr. Dobrodolca, neće ni malo smanjiti. Uzročnici tolikog procenta tubeikuloz-nih željezničara nisu medicinsko-kurativne prirode, već socijalno ekonomski: njih potencira težak i bijedan željezničarski život, kojeg im uzrokuje premalene plaće .sjedne, te prenaporan rad s druge strane. Tek sa odstranjenjem tih najglavnijih i najčešćijih uzročnika tuberkuloze medju željezničarima, biti će smanjen i procenat od tuberkuloze bolesnih. Dok se to- ne učini, svaka druga akcija protiv tuberkuloze više je površnost, no temeljito postavljen cilj.« narusop Haa cbhm nrejbesHHnKHM h boahiim caoöpafiajHHM ycxalpoBaMa, OApe^HBame h npHMena raprnjie na aphobhhm »ejbesHH-uaMa n öpoAOBHMa u oflodpaBame xapHe na npHBaxHHM KOHgecHOHHpaHHM iKeJbesHH-naMa u dpoAOBHMa y jaBHOM caoßpafiajy, capaama npn npojeKXOBamy apataBHHX >«e-jbesmma, eKcnaoaxauHja ap>KaßHHX arejbes-Hima h AP>KaBHHX čpoAosa, najraop sajejiHo ca MHHHexapexBOM rpaijeBima naA npojeK-tobühhm caMoynpaBHHM n npHBaxHHM are-JbesmmaMa, naAsop haa »hxobom eKcnnoa-xamijoM, Haaaop naA eKcnnoaxaimjoM h HCKopmnliHBaflbeM caMoynpaBHHX h npjr- BaxHHX öpoAOBa y jasnoM caoopanajy, ysji-Mame, iiHmmjaTHBa n capaama npn npojeK- xosamy npHcxaHHiuxa Kao h OApe^HBame h eKcnAoaxHcame npucranumra h njioBHHX nyxesa, yHanpe^nBame xypriSMa y capaamH ca MHHHexapexBOM xproBHHe h HHAycxpnje. Novi stanovanjski zakon. Naš Kongres i zakonska zaštita stanara. Za god. 1920. otpuštene željezničare.;! Naš stav u borbi protiv tuberkuloze. nje toga osiguranja i biti če zapriiekom 3aKOH o BpxoBHoj ApncaBHoj ynpaBM. Skupštine i sastanci. Občni zbor železničarske nabavijalne zadruge Zlatar-Bšstrica. U neđelju 24. marta održavali smo vanredno dobro posjećenu godišnju skupštinu naše podružnice u Sutinskim toplicama u gostioni Go-rupec. Slaipštinu je otvorio drug Ščurec. Po učinjenom izvještaju, da je skupština pravovaljano sazvana i istoj ispred vlasti prisustvuje načelnik, prešao je na dalnji dnevni red. Izvještaj tajnika i blagajnika podnio je drug. Drvar. Iznjeo je točno kretanje članstva za prošlu godinu, točno kretanje finansija podružnice, te pojedinačne troškove. Delegati podružnice prisustvovali su konferencijama u Brodu i u Zagrebu, održavano je nekoliko sastanaka i skupština, a vršena je i živa lična propaganda po pruzi. Podnošenje izvještaja izazvalo je Ijepu raspravu. Drugovi su redom iznosili misli, kako da se život podružnice i njeni uspjesi uvećaju. Na požrtvovnom radu u ime Saveza zahvalio se je drugovima drug Orlić iz Zagreba, uaglašujući kod toga, da ee taj rad biti uspješan i svrsishodan uvijek i satno u tolikoj mjeri, u koliko će biti u istoga ulagao i trud i samopožrtvovanje. Pošto je izvještaj primljen do znanja, bio je jednoglasno izabran na čelo podružnice dosadanji odbor. 0 kongresu Saveza razvila se opširna i stvarna rasprava. Slažući se sa predlozima Centrale, skupština 'je izabrala delegatima za Kongres drugove Mikulca kao redovnoga, a Ščureca kao zamjenika. Po radničkom Pravilniku govorio je drug Brlić.. U kratkim, i1 živim riječima prikazao je značaj Pravilnika za radničko osoblje, prikazao je predloge, koje je izradila Kon- ferencija radnika u Zagrebu. Izražena je želja, da se na uvaženju tih zahtjeva svestrano poradi. U zadnjoj točci »razno« razvila se Je diskusija raznim lokalnim pitanjima. Tako su se svi stariji radnici žalili na postupak, što ih se kroz jesen i cijelu zimu držalo na besplatnim »dopustima«, a sada se uzelo u rad novih 30 radnika. To znaci jedno vrlo loše gospodarstvo: prije nije bilo kredita za nas nekolicinu, a evo, sad ga ima za mnogo veći broj, umjesto da su stari radnici u neprekidnom vremenu posvršavali poslove. Posljedica će takvog gospodarstva biti, da ćemo se na jesen opet naći bez posla i zarade i kroz cijelu zimu gladni. Opće je negodovanje kod radnika, što im se ne daje pripadajući godišnji odmor i što se upravo tu izigrava jedno vrlo važno njihovo pravo. Nadalje se drugovi iz Zaboka i okolice žale na postupak liječnika, koji neće da posjećuje bolesnike u kućama, ma da su isti teško bolesni. On posjete odbija sa izgovorom, da je premalo plaćen i da kućni posjet može izvršiti samo ako .ga član za isti posebno plati. Mislimo, da to nebi smjelo biti i da se liječnik nebi smio osvećivati radi svoje slabe plaće nama, već neka istu traži od bolesničkog fonda, a prema nama neka izvršuje sve dužnosti. Budući je vrijeme odmaklo i jef su mnogi vanjski delegati iz drugih stanica , morali sjedati na vlakove, zaključena je skupština sa apelom na sve drugove, da neumorno rade na jačanju i dizanju Saveza, a močan Savez je najbolja garancija, da nam se slične nepravde skinu sa ledja. - M. VABILO. Splošna Delavska Gospodarska zadruga »železničarski Dom« r. z. z o. z. v Ljubljani vabi tem potom vse svoje elane na 8 r edini občni zbor, ikt se vrši 23. junija 1.1. ob 8. uri. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Blagajniško poročilo. 3. Odobritev bilance za leto 1928. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Razno, .. Ker je občni zbor te delavske imštitu-caie zelo važen, je dolžnost članov zadruge, a se istega polnoštevilno udeleže. Načelstvo. Zvezani proglasijo nabavljalno zadrugo za izključno zvezarsko. Nad polovica delegatov sploh ne glasuje. Člani društva strojevodij, kurjačev in naši sodrugi zapuste občni zbar. Zvezarji sklepajo dalje ob navzočnosti okoli 4§ delegatov, to je le ene petine. — Iz odbcra vržejo zvezarji vse nezanesljive. Dežman (podpredsednik nadzorstva), Rupnik (podpredsednik upravnega odbora) kot nečlana zveze, Kyovsky (dosedanji blagajnik, kateremu se je že preje grozilo, da ne bo več voljen, če ne pristopi k zvezi) in sodr. Mravlje kot član saveza so bili nadomeščeni le z zanesljivimi zvezarji: gg. Škrjanc, Mohorko (iz Maribora), Kobal in Ponikvar. — Poleg rednih mesečnih plač, ki so jih prejemali člani uprave po Din 601).— do Din 1800.— mesečno, sejnin po Din 30.— za vsako sejo, božičnice po Din 2000.—, si puste izglasovati še 3% od dobička kot nagrado, to je Din 70.000.—, ki si jih bodo razdelili med seboj. Le dva člana uprave, med njima sodr. Mravlje, sta dobila le po Din 300.— mesečno. Mesto zadružništva naj se vpelje koritarstvo. En član uprave je dobil n. pr. v letu 1928. Din 32.000.— nagrade, drugi Din 30.600.—, poleg tega dobita sedaj še po Din 46S0.— letne nagrade. Vse to seveda še poleg rednih plač, ki jih dobita od železnice. — Vsi naši predlogi odklonjeni. — Za delavce, ki tvorijo 30 odstotkov vsega članstva, ni na razpolago niti enega mesta v odboru. — Zvezarji s ploskanjem odobravajo sistem nasilnega članstva v zadrugi, ki naj bo ločena od ostalega delavstva. Železničarji v Sloveniji postavljeni pred odločitev!! — Proporc pri volitvah odklonjen, glasovnice se bodo še v naprej pošiljale potom izvoljenih delegatov. V nedeljo, dne 21. aprila 1929, se je vršil redni občni zbor Nabavljal-ne: zadruge, katerega važnost sta podčrtala s svojo navzočnostjo sam predsednik vseh nabavljalnih zadrug Jovanovič in dr. Kavčič iz Beograda. Pri uvodu že je g. Jovanovič in nato g. Deržič povdarjal pomemben sklep nekega finančnega ministra, ki je uvedel obvezno članstvo v nabav- tra za srečo, da niso dobili železničarji lastne nabavijalne zadruge, ker smo najprej državni uslužbenci in nato šele železničarji. Bo uvodnih formalnostih se je prešlo na dnevni red: poročila uprave in nadzorstva, revizijsko poročilo, odobritev računskega zaključka in uporaba čistega dobička. Pri tej točki, kot pri vseh ostalih, UltSHUšllIlši Sodrug železničar, ali si se že včlanil v „Cankarjevo družbo1*? Ako se nisi, oglasi se takoj pri svoji podružnici in se včlani. Kajti vsak. sodrug železničar mora biti član „Cankarjeve družbe**, to zahteva ponos železničarja-proletarca, čast železnlčarja-proletarca, njegova zavednost. Pokažimo vsem, koliko nas je, kdo smo in kakšni smo. Živela „Cankarjeva družba**I Ijalnih zadrugah za vse drž. uslužbence. Nato se je sprejela udauost-na brzojavka g. Letici, ki ima zasluge na tem, da se sedaj vsem železničarjem) odteguje po Din 5.-- in Din 10.— za nabavijalne zadruge. (Pred članstvom pa kot strokovni-čarji isti zvezarji, ki pošiljajo to uda-nositno brzojavko, protestirajo proti »nasilnim« odteglj a j em.) Važna je tudi izjava dr. Kavčiča iz Beograda, ki je povdaril, da sma- se je uvedel edinstven absolutističen način debate, ki je onemogočil vsako stvarno kritiko in ki se v zadrugi, kjer bi morali imeti vsi člani enake pravice in enake dolžnosti, ne sme trpeti. Pri vsaki točki je predsednik otvoril debato in vprašal, kdo želi besedo. Prijavilo se je par govornikov in g. predsednik je nato takoj zaključil listo govornikov. Tako je bita neštetim' delegatom odvzeta možnost nastopa, ako se z izvajanji kakega govornika niso strinjali, ker je bila govorniška Usta že pred pričetkom debate zaključena. Naši sodrugi (Terškan, Korošec) so v svojih izvajanjih pokazali na vse nedostatke sedanjega vodstva in načina uprave ter je žel zlasti sodrug Terškan za svoja izvajanja splošno odobravanje. Glavna zahteva, ki je bila od strani naših sodrugov postavljena, je bila, da se preneha s sedanjim načinom trgovskega upravljanja zadruge ter da se v zadrugi v bodoče res uveljavi zadružne principe in upravlja zadrugo prvenstveno iz delavsko-zadružnih interesov. Govorili so za znižanje cen, dd bo zadruga tako posredno vplivala na splošne tržne cene, saj ima,zadruga nešteto ugodnosti napram ostalim, ko ima kredit po 4%, četrtinsko vožnjo, je davka prosta, nima nikakega rizika pri dovoljevanju kreditov in stalen krog nakupovalcev. Nadalje so naši sodrugi zahtevali, da se v zadrugi preneha z majori-ziranjem in diktaturo gotove klike in ukrene v bodoče vse, da bo zadruga res last vseh zadružnikov in da bodi uprava taka, da bo uživala zaupanje vseh, iieožfraje se na njih prepričanje ali pripadnost. Zato naj se uvede proporc pri volitvah. Zahtevali so naši sodrugi odpravo alkohola iz zadružnih prostorov, nastopili so proti koritarstvu v zadrugi in proti temu, da bi se v delavski zadrugi kršil 8 urnik in zapostavljali otroci zadrugarjev pred ostalimi. Sodr. Korošec je še posebno nastopil proti izplačilu 3% gospodom v upravnemi odboru, ki so itak tekom leta za svoj trud dobivali nagrade, sejnine in božičnico ter je predlagal, da zadostuje 1% in se tako prihrani celih 50.000 Din za obratni kapital. Tudi zvezarji (Deržič, Kuret, Merans) so kritizirali zadrugo, Deržič zlasti, da ni bila zadosti odločna (neljubo mu je bilo' namreč, da je bilo toliko delegatov, ki niso trobili v njegov rog), g. Meraus pa je seveda moral povdadti, da imajo gotovi gospodje namen, tudi na zadružnem polju kovati političen kapital. Vsa izzivanja so pustila naše sodruge mirne, ker so imel pred očmi le interese zadruge in niso hoteli, da se tu cepijo moči in začne boj, ali bo zadruga od zvezarjev, savezarjev, strojevodij ali' kurjačev. Zadržanje naših sodrugov je bilo vseskozi korektno, na višini ter je naredilo dober utis tudi na ostale delegate, ki so obsojali teroristično taktiko glavnih voditeljev zvezarjev. Apatija proti zvezarjemi se je pokazala že pri glasovanju o nagradi upravnemu odboru, kjer sta za 3%no nagrado govorila gg. Škerjanc in Sore, proti temu razsipavanju denarja pa sodr. Korošec ter je za 3% glasovalo le 66 (torej komaj ena tretjina vseh delegatov), proti je glasovalo 29 delegatov, vsi ostali pa so se vzdržali. Enako je bilo pri volitvi odbora, kjer so nastopili gospodje s čisto ;»zvezarsko« Ijsto, za katero je glasovalo le 58 delegatov, proti pa 29, ostali pa so se medtem' že odstranili, leer se jim je gnusilo tako postopanje. Gospodje so si odglasovali spremembo pravil, po kateri se za Maribor postavi sosvet 5 članov, od katerih je eden član uprave (Mohorko), odklonili so proporcionelne volitve in dostavo glasovnic po pošti, podaljšali dobo izvoljenim delegatom na 3 leta, ter sklenili, da bodo še nadalje pošiljali glasovnice potom zaupnikov. G. Deržič je hotel še angažirati neke »profesorje«, da bodo pisali o zadružništvu, torej hoče uvesti še nada 1 j na »honorarna« mesta. G. Gale, član društva strojevodij, je napravil konec diktatorski igri zvezarjev s tem, da je podal izjavo, v kateri ugotavlja, da se od strani zvezarjev direktno terorizira in diktira, da je vsako delo in debata brezuspešna in da tega pred člani ne more zagovarjati in zato zapušča občni zbor. Njemu je sledilo nad 30 delegatov, ki so tudi! korporativno in demonstrativno zapustili občni zbor v znak obsodbe razdiralnega m za zadrugo pogubnega dela zvezarjev. Dosti delegatov pa se je posamezno odstranilo in je ostal v dvorani le zvezarski štab ter par delegatov v svrho kontrole. Z obžalovanjem moramo konstatirati, da je bil po 6 letih napredka letošnji občni zbor mejnik, od katerega bo vodila pot zadruge zopet navzdol. Hoteli smo preprečiti pogubo v interesu zadružništva, a gotova klika, imajočpred: očmi osebne interese, božičnice, nagrade, tantijeme ter eksploatacijo zadruge, je odločila drugače. Kocka je padla! Slovenski železničar bo moral sedaj točno- proučiti položaj, ki je nastal v zadrugi, skušati bo moral rešiti, kar se še rešiti da, če pa je zaslepljenost gotovih gospodov prevelika, bo moral izvajati konsekvence. Železničarji, na delo! Za zadrugo, kjer bo vladala enakopravnost ob istih dolžnostih, proti diktaturi in klikarstvu. Dopisi. Iz ljubljanskih kurilnic. V naših kurilnicah, zlasti pa v kurilnici Ljubljana I., nas je zaposlenih nekaj novonastavijenih »strokov-nikov«-zvaničnikov, ki moramo sedaj občutiti vse ugodnosti naše nastavitve. Nastavilo se nas je, ne oziraje se na službena leta, v prvo stopnjo osnovne plače in obljubljalo, da bomo po treh letih prišli tja, kamor spadamo po letih. Sedlaj pa se že povsod obeta, d!a bomo po treh letih lepo napredovali v drugo stopnjo. Pavšala za službeno obleko ne dobimo, ker baje ne pridemo v dotiko z občinstvom. Torej pri nastavitvi na eni strani redukcija plač. na drugi ne dobiš pavšala za obleko in kot glavno ugodnost za našo nastavitev pa smo dobili »brezplačen kuluk« ob nedeljah. Smo namreč nastavljenci, kateremu čezurno delo ne pritiče in se da torej pri nas »štediti«. Pričakujemo, da se bo morda še našel pri upravi kak človek, ki bo uvidel krivico, ki se nam godi ter ukinil kuluk in gleddl, da se bodo pri nastavitvi dane obljube izpolnile, ali pa se bomo morali za tako nastavitev zahvaliti, ki nam je prinesla same redukcije. Celje. Na naši progi imamo progovne obhodnike v turnusu 24/24 brez odmorov, brez nočnih doklad in brez pavšala za obhod proge (ki seveda pripada le inženerjem ter višjim glavam, ki gotovo prehodijo več proge kot obhodniki, ki so takorekoč peto kolo na železnici, kadar gre za njih pravice). Da jim je pa ta služba še bolj oslajena, morajo prižigati sve-tiljke predsignalov (seveda tudi brez vsake odškodnine) fn končno za nagrado jih čaka še pletje trave med tiri v dolžini 300 metrov. Usojamo se obrniti na g. načelnika gradbenega oddelka, da bi posvetil pažnjo tudi progovnim obhod-nikom ter jim preskrbel pavšal za obhod proge, ki jim po jasnih odredbah pravilnika pripada ter je le treba staviti tozadevni predlog in ukiniti pletje trave, da se ne bodo zvanič-niki s svojimi srebrnimi našivi plazili po tirih in pleli travo v veliko občudovanje mimo vozečega se ob- činstva, zlasti tujcev. Skrbimo nekoliko za ugled državnih nameščencev. Čistilci baterij še doslej nismo prišli do pavšala za službeno obleko in sicer to samo v ljubljanski železniški direkciji, ki je za nas našla to ime ter nas tako izvlekla iz kategorije »progovnih čuvajev«. Ker imamo sedaj drugo ime, ne dobimo pavšala, čeprav spadamo točno med osobje, našteto v pravilniku. Upamo, da nam ta »službeni naziv« ne more pojesti pavšala ter svetujemo, če že moramo delati izjemo, pa naj se nas imenuje »zvanfč-nik II. kategorije — čuvar pruge •— vršio,c dužnosti čistilca baterij« in naj se utvrdi, da 11 pridemo v dotik z občinstvom (potujemo namreč s tovornimi, osebnimi in tudi brzo-vlaki) ih ne vemo, če večamo ugled, ako smo raztrgani. Torej, proč z iskanjem pik — dajte nam pavšal, ki nam po predpisih pripada. Snažilci vozov Ljubljana apelirajo na mašinski oddelek, da bi se nepristranski uradnik enkrat prepričal o našem delu. ki! naj ga zasleduje z nami skupaj vsaj tri ture, pregleda vse čistilno orodje, preštudira vse eventualnosti, kako se že očiščen voz zopet lahko ponesnaži1, in nato naj obravnava naše kazni. (Prihodnjič bomo službo snažilcev, katero smo pustili ugotoviti potom funkcionarja centrale, točno popisali in zahtevali r e me dure.) Na naslov uiašinskega oddelka. Zakaj se delavcem, ki so kaznovani, v kurilnici Ljubljani L, ne izstavi kazenskega naloga? Ali se delavec sploh ne sme pritožiti? Ali sc more pritožiti, če nima črno na belem, kaj se ga dolži1? Iz okrožnic. 1. Ukinitev ubiranja članarine. Vsem službenim edinkam! Generalna direkcija nam je pjd F. O. br. 3868 od 18. marca 1929 dositavila sledeči dopis: »Gospodin Generalni Direktor svojim F. O. br. 3868 od 16. marta tek. godine resio je, da m buduće sve saobraćajne ustanove prestanu sa obustavljanjem članarine putem platnih spiskova za račun pojedinih privatnih udruženja i stručnih organizacija saobraćajnih, službenika, kao što su: Udruženje Nacionalnih Željezničara i Brodara, U druženj e Mašinovodja, Udruženje Ložača, Udruženje Pregledača Kola i njima slična. Prednje Vam se dostavlja radi znanja i upravljanja, s namenom, da se ova odluka ne odnosi na obustave za račun- Zadruge Željezničkog Osoblja.« Vsled tega naročamo vsem službenim edinkam, da počenši s 1. majem, oziroma 30. aorilom, odnosno iz rač. dobo 25. marca t. 1. (za delavce) vsako zaračunavanje članarine za privatna društva opuste. Zadrugi, ki jih omenja gornji odlok, sta: Nabavlja Ina zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji r. z. z o. z., Šiška— Ljubljana« in »Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani« (Hranilni in posojilni zavod uslužbencev državnih železnic). Opozarjamo pa službene edinice, d‘a ne smejo pridržavati nobenih zneskov za privatna društva, kar smo že povdarjali v naši okrožnici štev. 14-V-27. Direktor: Inž. D. Knežević s. r. 2. Vozne olajšave za delavce. Vsem edinkam! Ker nekatere edinice ne naročajo listnih ličnih legitimacij za delavce, ki še niso imenovani za stalno, oziroma ne spolnjujejo pogojev za stalnost, kakor se zahtevajo po delavskem pravilniku, se objašnjuje: BAZUKA vVašo korist do 3Q°|ft te nabavite blago za obleke, platte, perilo itd. pri NOVAKU 15 Največja izbira kamgarnov in sukna za civilne in službene obleke, za plašče damske in moške. Nad 200 novih vzorcev za pomlad!! Blago za perilo, rjuhe i. t. d. najboljših znamk. Priznano najceneje nakup! Oglejte si zalogo! Prepričujte se! Vozne ugodnosti iz čl, 23 in 57 irprut-stev o načinu izdajanja povlastic M. S. br. 4993-27 (»Službene Novine« saobr. ustanov br. 8-1927) pritičejo v smislu člena 23 onim delavcem, ki služijo pri prometnih ustanovah neprekinjeno leto dni. Isto velja tudi za delavce, ki niso naši državljani, ker se imajo ti po odloku M. S. br, 12.752-27 (Sl. N. s. u. br. 13-27) »po dovršeni enoletni službi smatrati za stalne delavce in jim kot takim pripada povlastica po režijski ceni, kakor našim državljanom«. Pogodbenim delavcem, ki niso niti člani bolniškega fonda državnih naprav, ,pa pritiče le vozna olajšava po členu 25 gori navedenih uputstev. Načelnik Občega odeljenja: Dr. Fatur s. r. 3, Vozne ugodnosti za žene upokojencev, ki imajo obrt. Vsem službenim edinkam! Z odlokom M. S. br. 585 z dne 21. januarja 1928 je izdalo Ministrstvo saobraćaja dodatek k členu 30 uputstev o načinu izdajanja povlastic pri potovanju na železnicah, M. S. br. 4993-27. Ta dodatek je objavljen v »Službenih Novinah« saobraćajnih u-stanova br, 4-1928. Z odlokom M. S. br. 3024-29 z dne 27. februarja t. 1. se ta dodatek spopolnjuje z objašnjenjem: »da soproge penzdjoniranih prometnih uslužbencev, katere vodijo obrt na podlagi obrtnice, t. j. nimajo protokoli-rane -obrti, nimajo pravice do legitimacije za povlaščeno vožnjo niti do kake druge vozne olajšave! To velja tudi ža njih može in -otroke.« Edinice -so dolžne, da o vsakemu njim znanemu primem, -po gornjem odloku neopravičene posesti legitimacije, poročajo direkciji od. L Načelnik Občega odeljenja: Dr. Fatur s. r. T urnuskonf erenca vlakospremnega osobja ljubljanske želez, direkcije se vrši v pondeljek, dne 29. aprila 1929 v Ljubljani točno ob pol 3. uri v prostorih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vse domicilne postaje morajo poslati svoje delegate. USŽJ. Anketa radi delavskega pravilnika in naredbe o zavarovanju železničarjev za slučaj bolezni. Centrala Ujed, saveza je podvze-la vse korake na merodajnih mestih, da se bo koncem maja obdržala v Beogradu anketa radi delavskega pravilnika, da se to vprašanje enkrat končnoveljavno reši. Internacionalni pregled. Proslava lOletnice obnovitve ITF. Dne 29. aprila 1929 ob 8.40 uri zvečer priredi naša Intemacijonalna Transportna Federacija v Amsterdamu veliko proslavo povodom lOletnice obnovitve Interna-cijcnale po vojni. Ves program bo razpošiljala »Holandska delavska radio-zveza« na valu 1072 m. Na sooredn so nagovori sodr. Cramp-a, oredsed-nika JTF, sodr. Döring-a in Lindley-a, Bi-dcgeray-a in generalnega tajnika ITF L.do Fimmen-a. Poleg govorov je na sporedu še »Inte rna c i j on a la « in več opernih točk. Opozarjamo na to proslavo sodr uge, ki so v posesti radio-aparatov, odnosno-, ki imajo priliko, kje poslušati. Zmaga finskih pristaniških delavcev. Sedem mesecev trajajoča vztrajna borba finskih pristaniških delavcev, ki so ne glede na vse težave in preganjanja vzdržali nad sedem mesecev v stavki, je zaključena z zmago organiziranega delavstva. Vsi napori podjetnikov in trume in portiranih stavkokazov niso mogli zlomiti odpora organiziranih sodmi-gov, katerim je ves čas stala moralno in materijalno na strani naša Intemacijonalna Transportna Federacija. Dne 16. aprila 1929 je bila stavka zaključena in finska organizacija je poslala naši ITF sledeči brzojav: »Posredovalni predlog sprejelL Vsi prejšnji delavci nastopijo danes, 16. aprila, zopet službo. V splošnem zmaga delavstva. Povišanje plač od 12 do 25 odstotkov. Natančneje pismeno. Živela solidarnost!« Sodrugom sicer ni uspelo skleniti celotnega kolektivnega ugovora, vendar so dosegli do 25 odstotkov povišanja plač. Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v »CANKARJEVI družbi"! lOletnica češke železničarske organizacije. Češki sodiru-gi praznujejo v dneh 18., 19. in 20. maja 1929 z »jubilejnim kongresom« lOletnico reorganizacije njih železniške organizacije po svetovni vojni. Unija čeških železničarjev šteje s 1. aprilom 1929 42,343 organiziran*!» članov. Nemčija. Nemška železničarska organizacija je s 31. marcem 1929 odpovedala tarifno pogodbo za vse železniške delavce, za katere veljajo sedaj zelo različne tabele, kar omogoča protekcijo in izigravanje ter zahteva za vse delavstvo enoten plačilni sistem. Dosedanja pogajanja so bila brezuspešna in zadnje -obvestilo, ki smo ga1 dobili od nemških sodrugov tik pred kongresom, veli, da so pripravljeni v tem mezdnem gibanju na vse in da ne bodo popustili. Nemški železničarji in mraz. Povodom zadnjega velikega mraza je zahtevala sodružna nemška železničarska organizacija od uprave posebno doklado za osobje za čas hudega mraza in je dosegla, da je bil za to odobren znesek okoli 40 milijonov dinarjev, iz katerega so dobili vsi na prostem zaposleni enkratno doklado. Največjo doklado so dobili: premikalno, kretniško, strojno, vla-kospremno in progovno osobje. Poprečno je znašala doklada od 250 do 300 dinarjev. Amerikanski železničarji za 6urnik. Organizacije strojnega in vlakospremnega osobja v Ameriki so po objavljenju bilanc za leto 1927 začele z veliko kampanjo, da se za vse osobje pri vozni službi vpelie 6urnik, da se omeji brezposelnost, ki nastaja vsled moderniziranja obrata in splošne vpeljave avtomatičnih naprav. Vsled upeljave avtomatičnih naprav za spenjanje voz, postavljanje kretnic, elektrifikacijo je bil stalež železničarjev od leta 1920 do 1927 znižan za nad 300.000 oseb in znaša sedaj še 1,700.000. Sedaj so v teku pogajanja za združitev večine privatnih železničarskih družb in enoten koncern, kar bo imelo zopet za posledico redukcijo do 200.000 železničarjev. V letu 1927 pa je bil za družbe istočasno največji dobiček, kar jih pomnijo v zgodovini ameriških železnic. Razno. Bravo g. Den»! Železniški zdravniki (katere plaž* boln. fond in železnica jim da samo vozovnico) imajo nalog starejše železničarje, ki so 'bolni, ali pozvati, da zaprosijo za upokojitev, ako pa ne. naj jih narede zdrave, Vsled tega so zdravniki v težkem poležani. G. Der-žiču pa to ni po godu m- en napiše v »Jugoslovanskem železničarju« članek, kjer zahteva, da naj bi sploh rv®e izdatke za zdravnike plačala železnica. Tako g. Deržič! Že danes, ko jim da le legitimacijo, izdaja uprava take formularje, kaj šele, ako bi jim dala tudi plačo, potem bi se zopet ponovili nedavni časi, ko je pri trajanju bolezni odločevalo »pomanjkanje ljudi za službo« in so romali lepi listki od' načelnikov k gg. zdrav-nikonu G. Deržič! Ali se Vam kolca po teh časih? Savez bo stal budno na straži in pazil, da se to prepreči in da bodo zdravniki res le zdravniki bolniške blagajne in od nje plačani ter delali le v dobrobit bolnih železni-čarjev. Novo Knjigoveznico lje otvorila te dni jjudsKn tlskornn o haubom ßpjigoveznica je moderno opremljena in je pričela te dni obratovati. Pripo J ročamo se p. n. naročnikom. Tiska: Ljudska tiskarna 'd. 'd. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik »n izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani In Franz Smazek v Mariboru.