65 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023), 65‒89 m etka Furlan terSke in druge SlovenSke Sekundarne okSitoneze Cobiss : 1.01 https ://doi .org /10.3986/Jz.29.1.04 V prispevku se poskuša pokazati, da v govorih terskega narečja posamezni nepričakovani oksitonirani primeri tipa ziˈma ap B in C v slovenščini niso osamljeni, ampak jih je mogo- če prepoznati celo v drugih, od terskega narečja tudi arealno oddaljenih govorih, in da ne predstavljajo arhaizmov, ki bi kazali, da akcentski umik na prednaglasno dolžino *zim > *zīmȁ > *zíːma ne bi bil splošnoslovenski oziroma praslovenski, ampak da te oksitoneze odražajo jezikovno dogajanje iz časa po splošnoslovenskem akcentskem umiku na pred- naglasno dolžino *zīmȁ > *zíːma, ki je zajelo precej širše slovensko jezikovno območje od terskega. Ključne besede: oksitoneza, naglas, naglasni pomik, inovacija, arhaizem, tersko narečje, dialektologija, slovenščina The Torre Valley Dialect and Slovenian Secondary Oxytones This article shows that in local variants of the Torre Valley dialect unexpected examples of oxytones, especially of the type ziˈma AP b and c, are not isolated in Slovenian, but can be identified even in other local dialects that are areally distant from the Torre Valley dialect, and that they do not represent archaisms—which would indicate that retraction of the accent to a pretonic long vowel *zim > *zīmȁ > *zíːma is not a general Slovenian or proto-Slovenian feature—but that these oxytones reflect linguistic developments from the time after the general Slovenian accentual retraction to a pretonic long vowel *zīmȁ > *zíːma, which encompassed a much larger Slovenian language area than the Torre Valley. Keywords: oxytonic stress, accent, accentual shift, innovation, archaism, Torre Valley dialect, dialectology, Slovenian 1 uvod Čeprav je bilo gradivo, zbrano od Baudouina de Courtenayja, 1 deležno tudi že nje- gove interpretacije, 2 ki je bila kmalu ovržena, 3 je sodobna slovenska dialektologija šele v tem stoletju v terskem narečju, enem od beneškoslovenskih narečij primor- Metka Furlan  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  metka.furlan@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0001-7531-6489 Prva različica prispevka je bila predstavljena 22. 9. 2022 na 4. Slovenskem dialektološkem posvetu v Ljubljani. Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. 1 Njegovo tersko gradivo je danes dostopno v Spinozzi Monai 2009. 2 Tj. da je terski sistem tudi v naglasnem oziru genetično bližji čakavskemu kot pa slovenskemu, češ da ima ohranjene prednaglasne dolžine (Lenček 1996 (= 1978): 199 z op. 2). 3 Pri tem je imel pomembno vlogo Vatroslav Oblak (Lenček (1996 (= 1978): 199 z op. 3), prim. tudi Ramovš 1935: XXIII. 66 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze ske narečne skupine, ponovno evidentirala in poskušala razložiti posamezne oksi- tonirane primere tipa ziˈma, 4 ki so za dosedanje znanje in razumevanje izhodišč- nega slovenskega sistema in njegovih nadaljnjih razvojev nepričakovani in zato nenavadni, saj se v primerih tipa zíma < psl. *zim pričakuje splošnoslovenski, tj. že praslovenski akcentski umik na prednaglasno dolžino: psl. *zim > *zīmȁ > psln. *zí:ma (Ramovš 1950: 18). 5 Pri reševanju nastanka terskih oksitoniranih odrazov tega tipa sta bili postavljeni dve diametralno nasprotni hipotezi. Medtem ko Matej Šekli (2006: 168s., 173, op. 18) 6 in Janoš Ježovnik (2020: 665ss.; 2022: 377ss.) razlagata, da so ti pomiki verjetno nastali interno slovensko iz pričakova- nih splošnoslovenskih baritoniranih oblik tipa zíma in naj bi torej odražali interno slovensko narečno inovacijo kot posledico analogij, Mate Kapović (2015: 84) v njih vidi prvotno praslovansko akcentsko mesto in zato arhaizme, češ da v terskem narečju do akcentskega umika na prednaglasno dolžino enako kot na primer v čakavščini (prim. hrv. čak. zīmȁ) nikoli ne bi prišlo. 7 Ta razlaga ima pomembno posledico, ker posega v splošno sprejeto stanje slovenskega izhodiščnega sistema naglasnih mest, saj implicira, da naj bi v slovenščini akcentski umik na predna- glasno dolžino tipa zíma ne bil splošnoslovenski oziroma praslovenski, ker naj bi bilo tersko narečje (oziroma terski prasistem) iz tega razvoja izvzeto. Ob obeh navedenih sodobnih hipotezah pa je ostalo prezrto ali pa brez komentarja le navedeno, 8 da je že Ramovš za tersko narečje ugotavljal, da odstopa od prvotnega slovenskega akcentskega tipa  in , ki da je v terskem nare- čju izkazan kot ,  ali , kar je ponazoril s primeri ptȁk, matvmȕ, dilȍca, cist, tu-χlivȅ, plšem, tidn, vikīdȁt, mlikȍ (Ramovš 1935: 53). 9 Iz Ramovševe dikcije je razvidno, da v terskih odstopanjih ni prepoznaval arhaiz- mov, ampak inovacije: 10 ptȁk : ptək < psl. *pętkъ ap B : sodobno ter. peˈtak (Porčinj), peˈtek (Prosnid), toda v govorih krajev Breginj, Čanebola, Mažerole, Plestišča, Ter, Tipana, Viškorša in Zavarh baritonirano (Ježovnik 2022), 11 4 Tu ne izpostavljam vprašanj, ki jih hkrati odpira sporadično potrjeno tersko gradivo tipa viˈdatə < psl. *děti, ki spada v slovenski narečni naglasni tip bábica > babíca, prim. v Porčinju juˈžna, v Prosnidu juˈžɘna (primera citirana po Ježovnik 2022: 376) < psln. *ȕžina < psl. *űžina. 5 Ramovš (1950: 20) ugotavlja, da se je ta umik realiziral »nekako v 12. stoletju«. Po pomiku tipa psl. *ȍko > psln. *okȏ je to drugi naglasni premik, ki se je izvršil v praslovenskem obdobju. 6 Tudi kasneje Šekli (2018: 314) za govore terskih krajev Subid, Porčinj in Prosnid govori o naglasnem pomiku s prvega mladoakutiranega zloga dvozložnic na naslednji zlog, pri čemer je prednaglasna dolžina ohranjena. 7 Njegova razlaga je torej podobna že v 19. stoletju ovrženi Baudouina de Courtenayja. 8 Tako le Ježovnik (2022: 34). 9 Prim. Ramovševo razlago znakov: »á pomeni rastoči dolgi poudarek, à pomeni rastoči kratki poudarek, ȁ pomeni padajoči kratki poudarek« (Ramovš 1935: IX). 10 Prim. še »poudarek […] na nekdanji predtonični dolžini (tip zvézda < zvêzdȁ) je lasten vsem slo- venskim dialektom, pač pa je na zapadu v mlajši dobi prešel v zviezdȁ« (Ramovš 1935: XXIII). 11 Če je citirano tersko gradivo le povzeto iz abecedno razvrščenega seznama terske leksike na 67 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) cist : csto < psl. *cstǫ ap A : sodobno ter. Asg ciẹsto ob Nsg ciẹsˈta (Prosnid), toda v Bre- ginju, Čaneboli in Viškorši baritonirano (Ježovnik 2022), tu-χlivȅ : hlv (SSKJ), hlv, dol. hlv (Pleteršnik) < psl. *hlъ ap B : sodobno tersko xli, Gsg xliẹˈa (Porčinj), xliː, Gsg hliẹˈa (Prosnid), toda v Čaneboli xli, Gsg xlia, Lsg xlive in v drugih terskih govorih krajev Breginj, Mažerole, Plestišča, Ter, Tipana, Viškorša in Zavarh so stranskosklonske oblike baritonirane (Ježovnik 2022), mlikȍ : mlko < psl. *melk ap B : sodobno ter. mliẹˈko (Porčinj, Prosnid), toda v drugih govo- rih krajev Breginj, Čanebola, Mažerole, Plestišča, Ter, Tipana, Viškorša in Zavarh baritonirano (Ježovnik 2022). Ob tem ni nepomembno, da na sekundarno oksitonezo ne kaže le gradivo ap B in C, ampak tudi A, kot se lahko vidi iz terskega primera cesta. 12 Ker nepričakovane oksitoneze niso le terske, ampak jih sporadično izkazujejo tudi drugi slovenski primeri, ki so jih sporočili že Matija Valjavec, Maks Pleteršnik in Anton Breznik, 13 najdemo pa jih tudi v narečnem gradivu, ki je bilo evidentirano kasneje, šele v sodobnem času, in je od terskega narečja arealno tudi precej odda- ljeno, bom v prispevku poskušala pokazati, da so te terske in druge slovenske oksito- neze sekundarne in odražajo ostanke jezikovnega dogajanja po splošnoslovenskem akcentskem umiku *zīmȁ > *zíːma, ko je gradivo z akutiranim korenskim dolgim vokalom ohranilo (in tudi pridobilo) tonični višek na izglasnem zlogu. 2 Sodobne razlage naStanka terSkih Sekundarnih okSitonez Šekli je svojo razlago o sekundarnem nastanku oksitonez v terskih primerih tipa ziˈma < psl. *zim ob oceni, da je pojav težko razložljiv tudi z zgodovinskojeziko- slovnega vidika, predstavil takole: V terskem narečju je prišlo do umika naglasa s slovenskega kratkega končnega zloga na pred- naglasno dolžino, pri čemer je tonični višek ostal na končnem zlogu (*zīmà > *zímȁ). To stanje se je dosledno ohranilo v dvozložnicah. Stanje z akutskim naglasom na dolgem predzadnjem zlogu in toničnim viškom na ponaglasnem zlogu izkazujejo tudi druga tonemska narečja, ki niso izvedla naglasnega umika s slovenskega kratkega odprtega končnega zloga na prednaglasno kračino, tj. naglasni umik tipa *ženȁ > *žèna, *kozȁ > *kòza (nadiško in obsoško narečje). Kasneje pa je v terskem narečju prišlo do pomika naglasa s slovenskega akutiranega zloga – ne povsem jasno ali kratkega ali že podaljšanega – v prvem zlogu trizložnic, ki je znan tudi v vzhodnih koroških narečjih (psl. *űžina > juˈžəna). Slednji pomik naglasa z rastočega zloga na naslednji zlog pa je povzročil, da so tudi dvozložnice s toničnim viškom na drugem zlogu svoj naglas začele pomikati na zlog s toničnim viškom. (Šekli 2006: 168, 173, op. 18) Njegova razlaga torej temelji na ohranjenem toničnem višku na končnem zlogu po umiku naglasa na prednaglasno dolžino, tj. *zímȁ, in analoškem pomiku naglasa straneh 463–584 v Ježovnikovi monografiji iz leta 2022, paginacija zanj ni navedena. 12 Ta samostalnik se v večini slovanskih odrazov kaže kot ap A (Derksen 2008: 76). 13 Na Breznikovo rokopisno gradivo, ki ga pod signaturo Ms 1959 hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, me je opozoril sodelavec Miha Sušnik, za kar se mu iskreno zahvaljujem. 68 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze na končni zlog, ki naj bi ga sprožil pomik naglasa v trizložnicah tipa *júžina > tersko juˈžəna. Je pa zanimivo, da je kasneje Šekli svojo razlago, morda pod vpli- vom Kapovićevega (2015: 84) pogleda o arhaizmih, relativiziral, ko je zapisal: »Naglas tipa zīmȁ v delu terskega narečja (psl. *zim (c) ‘zima’ > tersko sln. zīmȁ : psl. *nva (a) ‘njiva’ > tersko sln. njíva) je teoretično mogoče interpretirati kot inovacijo (Šekli 2006c: 168–169, 173) ali arhaizem (Kapović 2015: 84)« (Šekli 2018: 314, op. 390). Podobno se tudi Ježovnik ni opredelil med možnostima, ali so terske oksito- neze tipa ziˈma inovacije ali arhaizmi; v korist hipotezi, da »je v govorih Porčinja in Prosnida prišlo najprej do umika na prednaglasni dolgi zložnik in zatem do naknadnega pomika tako nastalega naglasa«, bi »govorila sekundarna metatonija v množinskih oblikah samostalnikov o-sklanjatve sr. sp. psl. naglasnega tipa b po analogiji na samostalnike iste sklanjatve psl. naglasnega tipa a« (Ježovnik 2022: 378), ko je bil opozorjen, da terskim primerljive oksitoneze potrjuje tudi netersko Valjavčevo, Pleteršnikovo in Breznikovo gradivo, pa kot možnost nastanka sekun- darnih oksitonez navaja analogijo »na samostalnike a-sklanjatve psl. naglasnega tipa c s kratkim samoglasnikom v korenu, ki so končniški naglas ohranili: tož. ed. *nogȏ, im. mn. *nog, or. mn. *nogȃmi … : im. ed. *nogà tož. ed. *rǫkȏ, im. mn. *rǫk, or. mn. *rǫkȃmi … : X X = im. ed. *rǫkà (Ježovnik 2022: 378, 381). Analiza uporabe diakritičnih znamenj v Alasijevem italijansko-slovenskem slo- varju iz leta 1607 – to v pretežni meri odraža stanje oblikovanja kraškega narečja na območju Devina z okolico, ki je zato še vsebovalo posamezne beneškosloven- ske poteze – je pokazala, da je uporaba krativca kot znaka za naglasno mesto v izglasnem zlogu v sicer redkih primerih nepričakovana, zato sem sklepala, da so prav ti redki primeri morda povezani s še ne zadovoljivo pojasnjenimi naglasnimi pomiki v terskih govorih (Furlan 2022: 71), 14 in že tedaj nakazala, da so verjetno interno slovenske inovacije. 2.1 Jakob Rigler o slovenskem narečnem *gubȁ in *treskȁ V svojem opusu se Jakob Rigler terskim nepričakovanim oksitonezam ni posvečal, čeprav se je z vprašanjem nepričakovane oksitoniranosti srečal ob analizi južno- notranjskega gradiva pri besedah guba in treska s kasnejšim akcentskim umikom od tipa zíma < psl. *zim, prim. v Sušaku  dvȇ γbe ‘v dve gubi’, 15 v Zabičah dvȇ γbi ‘isto’, v Dolnjih Vremah trska, v Sušaku trska (Rigler 1963: 78, 148, 14 V prispevku sem prepoznala tri primere, in sicer ogliè ‘olje’, rodilnik tertè ‘trta’ in tožilnik mirò ‘mira’. 15 Tj. ‘sključeno’. 69 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 86 z op. 4). Njegova oznaka, da sta primera ohranila oksitonezo še po akcentskem umiku v tipu zíma (Rigler 2001 (= 1968): 131) oziroma da je prvotna oksitoneza ohranjena enako kot v dolenjskem ribniškem tərskȁ/təska (Rigler 2001 (= 1963): 89s.; 2001 (= 1986): 16 174), je podobna Kapovićevemu pogledu na terske nepriča- kovane oksitoneze, pomembna razlika med avtorjema pa je, da Kapović pri terskih oksitonezah pri oceni o arhaizmih uporablja arealni vidik, ko ocenjuje, da terski sistem ni bil podvržen splošnoslovenskemu akcentskemu umiku tipa zíma < psl. *zim. Nasprotno pa je Rigler dva osamljena notranjska primera ob dolenjskem verjetno imel za t. i. sporadični jezikovni odmik od sistemskega razvoja, 17 saj v svojem opusu nikjer ni zanikal ali podvomil, da akcentski umik tipa zíma < psl. *zim ne bi bil splošnoslovenski. 3 med arhaizmom in inov acijo Tersko gradivo tipa ziˈma spada med klasične primere, ki ponazarjajo težavnost pro- blema pri ločevanju med arhaizmom in inovacijo, saj na eni strani na površinskem nivoju in ob eksterni komparativni evidenci dopušča oznako o ohranjeni oksitonezi, na drugi pa ob preverjanju vsega slovenskega sistema, katerega sestavni del je terski podsistem, dopušča možnost nastanka iz že večinsko slovenskega odraza tipa zíma < psl. *zim. Ob takih na površinskem nivoju glede razmerja arhaično : inovativno več interpretativnih primerih pa velja vključiti še merilo, da se neka prvina ali po- javnost sme proglasiti za arhaizem šele, ko so izključene vse možnosti za razlago o inovaciji, in ne obratno. To namreč v primerjalnem jezikoslovju ustreza metodološ- kemu načelu postopnosti, da se neki jezikovni pojav skuša razložiti najprej z interno in šele nato z eksterno rekonstrukcijo oziroma evidenco. Ker vso slovenščino in tudi terske govore obvladujejo redukcije, je nena- vad no, da bi bil tip ziˈma, če bi predstavljal arhaizem in odražal še staro praslovan- sko naglasno mesto, pred tem pojavom imun. V istih terskih govorih s potrjenim gradivom tipa ziˈma so namreč potrjene redukcije, npr. v primerih prednaglasnega i, kot so visok, širok, sirota, živina, npr. v Prosnidu vɘˈsok, šɘˈrok, serùːọta, žvìːna (Ježovnik 2022). Tudi zaradi tega je bolj verjetno, da tersko gradivo tipa ziˈma odraža interno slovensko inovacijo in ne morda arhaizma z ohranjenim praslovan- skim naglasnim mestom. 16 Gre za posthumno izdajo rokopisa, pripravljenega že leta 1952 (Rigler 1986: 15). 17 Podobno kot se na južnoslovanskem območju v izoliranih besedah najde izostanek metateze likvid, npr. stcsl. alъkati ob lakati, oboje iz psl. *olkati. Toda v Kropi potrjena primera oˈda in goˈʀa (Škofic 2019: 111) < *od, *gor, prim. še Breznikovo (1982: 381) po Prešernu navedeno vodà, sta ob sistemskih kroparskih odrazih tipa žéːna, kóːza (Škofic 2019: 58) < psl. *žen, *koz verjetno importa iz govorov koroškega rožanskega narečja brez naglasnega umika tipa vóda < *od, enako kot je kroparski uvularni ʀ import z istega narečnega območja (Škofic 2019: 52, op. 44). 70 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze 4 v terSkih govorih okSitoneze tipa zi ˈ ma nikjer niSo SiStemSke Ko je Šekli (2006: 168, 173, op. 18) prvič izpostavil problem nenavadnih oksito- nez, je govoril na splošno o takih oksitonezah v terskem narečju, kasneje pa je iz- postavil, da so potrjene le v delu terskega narečja, v govorih krajev Subid, Porčinj in Prosnid (Šekli 2018: 314). Enako tudi Ježovnik (2022: 378) izpostavlja, da je pojav sekundarnih oksitonez potrjen v govorih krajev Porčinj, Prosnid in Subid. Pregled terskih dvozložnic ap B ali C s staro korensko dolžino, opravljen na podlagi Ježovnikovega Indeksa zabeleženih narečnih oblik (2022), pokaže, da so v govorih navedenih krajev sekundarne oksitoneze res najbolj frekventne in zgoščene, a se sporadično pojavljajo tudi v drugih govorih terskega narečja, bari- toneza pa je pri tem gradivu potrjena tudi na območju zgoščenih nepričakovanih oksitonez. Oksitoneza v samostalniku zima (ap C) je sicer res potrjena le v Porči- nju in Prosnidu, 18 toda zvezda (ap B) je ob Prosnidu oksitonirana tudi v Breginju, v Porčinju, kjer je baritonirana, pa ne; samostalnika peta in luna sta oksitonirana le v Prosnidu, v Porčinju je peta baritonirana, samostalnik luna pa v tem govoru ni bil evidentiran; roka je ob Prosnidu oksitonirana tudi v Breginju in Plestiščih, v Porčinju je baritonirana. Ženska oblika ednine pridevnika črn je ob Porčinju in Prosnidu kot oksitonirana potrjena tudi v Breginju, Čaneboli in Plestiščih, pa tudi v nadiškem narečju čarná, čərnȁ, zato za ta nadiški tip, ki vključuje vsaj tudi pridevnika γərdȁ in tərdȁ, ni verjetna Šeklijeva (2008b: 29) razlaga nadiških primerov, ki jih je, ne vključujoč tersko gradivo, pojasnjeval s skrajšanjem pred- naglasnega zlogotvornega * < psl. *ьr/ъr. Ista slovnična oblika pridevnika bel je kot oksitonirana potrjena le v Porčinju in Prosnidu. 19 Stanje, ko so sekundarno oksitonirani primeri potrjeni tudi v drugih terskih govorih, in sicer krajev Breginj, Čanebola in Plestišče, in ko je baritoneza potrjena tudi v govoru Porčinja (zvezda, peta, roka), v katerem so oksitoneze koncentrirane, nakazuje, da pojav ne more biti opredeljen kot sistemski, kot bi lahko implicirala Kapovićeva razlaga o arhaizmih, ki terski sistem glede tega ločuje od ostalega slovenskega. Hkrati pa potrjenost oksitonez tudi v drugih terskih govorih in celo v ambivalentnem primeru, kot je srna, 20 ki je oksitoniran v Čaneboli in Plestiščih, 18 Baudouin de Courtenay je npr. v Brezju, it. Montemaggiore, ob baritonirani obliki zíma zabele- žil tudi oksitonirano zīmá in tudi dvonaglasno zmá (Spinozzi Monai 2009: 195, 202), oksitoni- rano zīm tudi v Plestišču (Spinozzi Monai 2009: 493). 19 Ocena o oksitoniranosti oz. baritoniranosti je narejena na podlagi terskega gradiva, ki ga je zbral in predstavil Ježovnik (2022: 463ss.). 20 Oznaka izpostavlja, da se v komparativnem oziru ta slovanski samostalnik ne kaže le kot ap A, ampak tudi kot ne-ap A, oziroma ap A+C, ker ima znake ap A in ap C, prim. pkm. sna z Gsg srné, Asg srnóu (Novak 1999) < *srna, Asg *srnǫ. V istem narečnem viru se podobno (ne pa enako) kažejo še bàba z Gsg -e/-é, cèsta z Gsg -e/-é, slàma z Gsg -e/-é, gǜba ‘guba, grba’, f tri gübé potégnjeni, toda grìva z Gsg -e, rèpa z Gsg -e (Novak 1999). S slovenskega zornega kota je ne glede na to pkm. alternacijo terska oksitoneza samostalnikov srna in cesta nepričakovana. 71 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) kaže na možnost njihovega nekdaj širšega areala. Ker so sekundarne oksitoneze potrjene tudi zunaj terskega območja in celo na terskemu nestičnih območjih, je možno, da tersko z drugim slovenskim gradivom odseva neko starejše jezikovno dogajanje, ki se je izvršilo po akcentskem umiku *zīmȁ > *zíːma in je zajelo precej širše slovensko jezikovno območje od terskega. 21 5 drugo SlovenSko nepričakov ano okSitonirano gradivo, primerljivo S terSkim 5.1 Valjavčevo gradivo Čeprav je bil Matija Valjavec (1831–1897), rojen v Srednji Beli pri Preddvoru, ki danes spada v občino Kranj, po rodu Gorenjec, se slovenskega gradiva, ki ga nava- ja v delu Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku iz leta 1878, ne sme enačiti le z narečnim območjem njegovega rojstnega kraja, saj se je pri zbiranju gradiva opiral tudi na tedanje tiskane vire, sam pa ga arealno označuje kot kranjskega, tj. da se pojavlja na območju nekdanje avstrijske dežele Kranjske, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko ter dele Krasa in Istre. Valjavčevo oksitonirano gradivo je v nadaljevanju navedeno tako, da najprej izpostavljam pretežno dvozložnice, nato pa skupaj izpeljanke na -ica. Če so bili v drugih virih najdeni primerljivi primeri iz Pleteršnikovega slovarja, Breznikovega rokopisnega gradiva iz okolice Bovca (Kamno in Libušnje) ali iz katerih drugih virov, so Valjavčevemu dodani. KUNA (psl. *kun s *kunca, prim. hrv., srb. kúna, hrv. čak. kūnȁ, r. kuná, a tudi kúna): Ob kúna se v »kranjščini« pojavlja kunȁ, kar je treba izgovoriti kьnȁ in knȁ (Valjavec 1878: 13); kna ‘Mustella martes, keniza, kojna, kojnana’ (Freyer 1842: 3 z oznako wind., tj. koroško); ob kúna Pleteršnik po Valjavcu navaja »tudi: kunà«; v terskem narečju je Ježovnik (2022) v Mažerolah zabeležil le kúːna, Baudouin de Courtenay pa v istem kraju kūná ‘martora = kuna zlatica’ (Spinozzi Monai 2009: 350). Možen vznik za alternacije tipa *srna, Asg *srnǫ Kapović (2015: 179 brez navedbe omenje- nega slovenskega narečnega gradiva) vidi v delovanju/nedelovanju Hirtovega zakona. 21 Prav zato ne more priti v poštev niti razlaga o morebitnih importih s čakavskega območja, tj. čakavizmih v terskem narečju, čeprav je bil eden izmed piscev Černjejskega rokopisa (1497– 1508) notar z otoka Krka. V zvezi s tem in drugimi navideznimi skupnimi potezami med slovenskimi zahodnimi narečnimi sistemi in čakavskim sistemom je pisal Rado Lenček (1996 (= 1978)). 72 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze GUBA (psl. ?): 22 »Po oslabi u na poluglasno ide ovamo i gubȁ plicatura« (Valjavec 1878: 22), gubȁ (Valjavec 1878: 121); ob gúba Pleteršnik po Valjavcu navaja »tudi: gubà«; ˈsedu, ˈgeba, ˈseknu (Mostec – Toporišič 1981: 154 s pojasnilom, da je bil premik (tj. na korenski samoglasnik, op. avtorice) izvršen pozneje); Rigler brez navedbe na- tančnejše lokacije navaja besedo gubȁ za notranjsko narečje in o njej pravi le, da je ohranila oksitonezo še po akcentskem umiku v tipu zíma (Rigler 2001 (= 1968): 131); verjetno gre za južnonotranjsko besedo, saj avtor za Sušak navaja  dvȇ γbe ‘v dve gubi’ (Rigler 1963: 78), za Zabiče pa dvȇ γbi ‘isto’ (Rigler 1963: 148) z umaknjenim naglasom na nadkračino. IGRA (psl. *ьgr): » ̏ na zadnjoj slovci u kranjštini ima igrȁ, jьgrȁ ludus« (Valjavec 1878: 36), »igrȁ, sing. acc. igrȍ, igrȏ« (Valjavec 1878: 121); Pleteršnik ob ígra navaja tudi igrà z Gsg -è, a vira ne navaja. IGLA (psl. *ьgъl): » ̏ na zadnjoj slovci imajo iglȁ, jьglȁ acus (Valjavec 1878: 39), »iglȁ (čitaj jьgwa), kop. 245: iglà« (Valjavec 1878: 121); Pleteršnik ob ígla navaja tudi iglà z Gsg -è, a vira ne navaja; ter. iγxlà (Breginj), iγˈla (Mažerole), jəγˈla (Prosnid), toda í:la ozi- roma í:γla (Čanebola, Plestišča, Porčinj, Ter, Viškorša, Zavarh – Ježovnik 2022). DRUŽBA (psl. *družьb): » ̏ na zadnjoj slovci mogu imati u kranjštini družbȁ i službȁ« (Valjavec 1878: 70), »družbȁ, sing. inst. družbó« (Valjavec 1878: 121); ob drȗžba Pleteršnik po Valjavcu navaja »tudi: družbà« z arealno oznako Kranjska; nad. dəržbȁ (Jevšček – Šekli 2008b: 26); gor. da:ʀžˈba, Asg da:ʀžˈbo, Gsg da:ʀžˈbe, toda slù:žba/šlù:žba (Kropa – Škofic 2019: 56, 78, 71, 111). SLUŽBA (psl. *služьb): » ̏ na zadnjoj slovci mogu imati u kranjštini družbȁ i službȁ« (Valjavec 1878: 70), »službȁ (čitaj šьžbȁ), sing. acc. službȍ, službȏ« (Valjavec 1878: 122); ob slȗžba Pleteršnik po Valjavcu in Škrabčevih Cvetje z vertov sv. Frančiška navaja »tudi: službà«. 22 Brez zanesljivega slovanskega komparativnega gradiva prvotne ap ni mogoče podati. Ne glede na to, ali gre za psl. *gub ali *gűba, je slovenska oksitoneza nepričakovana, prim. pkm. gǜba ‘guba, grba’, f tri gübé potégnjeni (Novak 1996), ki z Nsg kaže na ap A, s (tri) gübé, kar ustreza knjižnemu gubé v stilistični rabi (SSKJ), pa na ap C, prim. tudi Asg v’eno gubó (Kastelec-Vo- renc) in pkm. ˈgüba z Gsg giˈbẹː (Bajzek Lukač 2009). 73 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) MAMKA: » ̏ na zadnjoj slovci imaju barem u gorenštini: mamkȁ : máma müterchen« (Valja- vec 1878: 89); ob mȃmka Pleteršnik po Valjavcu navaja »tudi: mamkà«. POSTRV A (jslov. *pstrъь/pьstrь): » ̏ na zadnjoj slovci imaju barem u gorenštini […] postrvkȁ : postrvȁ forelchen« (Valjavec 1878: 89); Pleteršnik po Valjavcu navaja »tudi: postrvà« z arealno ozna- ko Kranjska in »tudi: postrvkà«; nad. postrovà ‘trota’ in postròva ‘isto’ (Rigoni-Sal- vino 1999 s.v. trota), postrová, g postrovè (Špehonja 2012c s.v. trota), postroˈva (Marsin/Mersino – SLA). VRSTA (psl. *ьrst/rsta, prim. hrv., srb. vŕsta, hrv. čak. vrstȁ, Gsg -ẽ (Vrgada – Jurišić 1973), r. verstá, Asg -ú, toda hrv. čak. vȑsta (Orbanići – Kalsbeek 1998), sln. pkm. vsta (Novak 1996)): »vrstȁ, sing. acc. vrstȍ i vrstȏ« (Valjavec 1878: 124); ob vŕsta Pleteršnik po Va- ljavcu navaja »tudi: vrstà« z arealno oznako Gorenjska; vъrstà (okolica Kobarida – Breznikovo rkp. gradivo). ROKA (psl. *rǫk ap C): »ròka i rokȁ« (Valjavec 1878: 131); Pleteršnik oksitonirane variante ne navaja, ampak le róka z varianto rka; rokà (okolica Kobarida – Breznikovo rkp. gradivo). PLENA (psl. ?): 23 »plenȁ, običnije pleníca, kop. 246: 24 pelníca und pelnà winde (die Stücken Lein- wand, worein die Kinder gehüllt werden nicht die Binde, Fatsche, povoj)« (Valja- vec 1878: 122); Pleteršnik tega oksitoniranega primera ne navaja. -ICȀ: » ̏ na zadnjoj slovci u kranjštini mogu imati deminutiva od feminina na ȁ: iglicȁ (izgovaraj jьgucȁ) : iglȁ, igricȁ : igrȁ, meglicȁ (izgovaraj mьgucȁ) : meglȁ, postr- vicȁ (izgovaraj postьrucȁ) : postrvȁ ili postȑv forellchen; stezicȁ : stezȁ; kadšto gu- bicȁ (izgovaraj gъfcȁ) : gubȁ fältchen« (Valjavec 1878: 115); Pleteršnik ob iglíca 23 Ta Valjavčev primer je brez dodatnih slovenskih potrditev o oksitoniranosti. Pri njem ni jasno, ali bi bilo treba izhajati iz psln. *plěnȁ < psl. *peln, prim. r. pelená, ali morda sinkopirane variante psln.*plenȁ, prim. hrv. peléna. V Goriških brdih je Erjavec (1880: 170) zabeležil pléna ob pleníca ‘die Windel’, kar je kot plna sporočeno v Pleteršnikovem slovarju z dodatnim virom iz Trubarja, ki se verjetno nanaša na pasus Kir Maria Boga rody, Alle luia O Maria vpreproſte pleine pouye, Alle luia O Maria iz njegovega dela Catehismvs sdveima islagama (1575). Za zadnji podatek se zahvaljujem sodelavki Alenki Jelovšek. 24 Okrajšava kop. se nanaša na Kopitarjevo Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steiermark, ki je leta 1808 izšla v Ljubljani. 74 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze in íglica po Valjavcu navaja »tudi: iglicà« z arealno oznako Gorenjska; Pleteršnik ob ígrica navaja tudi igricà, a vira ne omenja; Pleteršnik ob məglíca navaja »tudi: məglicà« z arealno oznako Kranjska; Pleteršnik ob postȓvica po Valjavcu navaja »tudi: postrvíca« in ne *postrvicà, kot bi se pri ustreznem navajanju pričakovalo; Pleteršnik ob stəzíca po Valjavcu navaja »tudi: stəzicà«; Pleteršnik ob gúbica in dol. gubíca po Valjavcu navaja »tudi: gubicà«. 5.2 Pleteršnikovo gradivo Čeprav je v Pleteršnikovem slovarju navedeno oksitonirano gradivo večinoma povzeto po Valjavčevem viru, se v njem najde tudi tako, ki ga Valjavec ne omenja. TRESKA (psl. *trěsk, Asg *trěsk ap B: hrv. trijéska, čak. trīskȁ (Brač – Šimu- nović 2006), trīskȁ, Gsg -ẽ (Vrgada – Jurišić 1973), kajk. trska (Lipljin 2002), r. treská): Pleteršnik v svojem slovarju ob oksitonirani iztočnici trėskà po Škrabčevih Cvetje z vertov sv. Frančiška navaja trska, kot jugovzhodnoštajersko varianto pa trska, ki ustreza knjižni trska, Gsg trske (SSKJ); Pleteršnikovi varianti trėskà ustrezajo knjižna treskȁ, Gsg treskȅ (SSKJ), Breznikov primer iz okolice Kobarida tъrsk Nsg in nad. traskȁ, Asg traskȏ (Jevšček – Šekli 2008b: 30, 33), trasˈka (Livek – Šekli 2008a: 25); oksitonirana je tudi reducirana Pleteršnikova varianta trskà ‘treska’, ki je enaka knjižni trskȁ, G -ȅ, kar je ob tŕska označeno s »stilistično« (SSKJ); Rigler za južnonotranjske govore navaja za Dolnje Vreme trska, za Su- šak trska z umaknjenim naglasom na nadkračino po redukciji iz *triskȁ (Rigler 1963: 24 z op. 3, 86 z op. 4) in v tem primeru govori o ohranjeni oksitonezi, ko navaja dolenjsko ribniško tərskȁ ob təska (Rigler 2001: 89s., 174). 5.3 Breznikovo gradivo ZIMA (ap C): za okolico Bovca Breznik navaja tudi oksitoniran primer zimà, ki je v terskem narečju po Ježovnikovem gradivu potrjen v govorih krajev Porčinj in Prosnid, medtem ko je v govorih krajev Breginj, Mažerole, Plestišča, Ter, Tipana, Viškorša in Zavarh potrjena le baritonirana oblika (Ježovnik 2022). Pred tem je oksitonirano obliko zīmá v Brezju/Montemaggiore evidentiral že Baudouin de Courtenay (Spi- nozzi Monai 2009: 195, 202). 5.4 Alasijevo gradivo V slovarskem delu in priloženih besedilih je Alasia da Sommaripa po italijan- skem ortografskem vzorcu včasih in nesistemsko uporabil krativec kot oznako za naglasno mesto izglasnega ali edinega besednega zloga. Večina tako označenih 75 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) primerov je neproblematična, ker je enako naglasno mesto zanesljivo mogoče po- trditi z drugim slovenskim gradivom, 25 oksitonezo beneškoslovenskega tipa pona- zarjajo zapisi ſirocò, Sirocò in viſſocò v verzih Ona nam ſuetì ſirocò, // Sirocò, inu viſſocò, 26, 27 enako tudi zapis samostalnika gora ap C v rodilniku ednine *gȍrę > sln. gor v zapisu besedne zveze čŕne góre kot chiernè gorè, kjer pa pridevnik črn ap B kaže na enako oksitonezo kot nad. čərnȁ in ter. tip čarˈna (Breginj, Čanebola, Porčinj – Ježovnik 2022). Upravičenost oksitoneze v zapisu ſuetì [sveˈti] je glede na slovensko in drugo slovansko gradivo glagola *sětti stišь = sln. svtiti -im, hrv. svijètiti svȉjetīm (Jurančič 1986), r. svetítь svétišь itd. res težja, a se enaka prezentova oblika k hrv. svijètiti glasi tudi svijètīm (ARj) < *sětíšь in enako dvoj- nost kot hrv. primer potrjuje tudi ter. siétь : svet (Spinozzi Monai 2009: 169), zato je možno, da je Alasia v zapisu ſuetì z diakritičnim znakom izpostavil prav to redko oksitonirano glagolsko obliko, ki je bila zabeležena le v terskem nrečju. 28 Samostalnik sȋn je z diakritiko označen v verzu Ker ſi nam dala ſinà toiga, na enak oksitonirani tožilnik ednine *sinȃ pa opozarja pisec nadiške slovnice Nino Špeho- nja, ko navaja, da se enako kot mèd z Gsg medà, medù sklanja tudi sìn (Špehonja 2012a: 47). 29 Glede oksitoniranosti izstopajo Alasijevi primeri ogliè ‘olje’ kot slovenski pomenski ustreznik v slovarskem delu k it. oglio, rodilnik tertè h knjiž. tŕta v besedni zvezi glaua od tertè kot slovenski pomenski ustreznik it. predloge pam- pano, knjiž. pampino, tj. ‘trtni list’, in tožilnik mirò v pomenu ‘dišeča smola nekaterih tropskih dreves’ v verzu Veroc, mirò, chiſto slatò ‘kadilo, miro in čisto zlato’. V primerjavi z drugim gradivom bi jih težko označili za napake. Če pa niso napake, jih je kot oksitonirane smiselno vključiti v aktualno tersko problematiko, saj lahko enako kot primeri ſirocò, viſſocò, chiernè in ſuetì odražajo jezikovna dejstva na skrajnem zahodnem območju. 25 Ti primeri so blagù ‘blago’, Bogà ‘Boga’, bozì ‘božji’, Bugù ‘Bogu’, cerzà ‘srca’, ceſsàr ‘cesar’, chiuiè ‘čuje’, diuèr ‘možev brat’, dnò ‘dno’, domù ‘domov’, dreuò ‘drevo’, imè ‘ime’, iunàc ‘junak’, lazà ‘laž’, lezè ‘leže’, lobòt ‘labod’, medèn ‘meden’, meſsà ‘mesa’, nhàc ‘nag’, nù ‘no’, pacù ‘pekel’, ſarzà ‘srca’, ſcrezàc ‘škržat’, ſcuzà ‘pripada’, ſenò ‘seno’, tù ‘tu’, vrè ‘že’, vſsè ‘vse’, vurè ‘že’, zatò ‘zato’, slatò ‘zlato’, zuuàc ‘žvag = kresilna goba’. 26 Prim. knjiž. širȍk, f širóka, n širóko in visȍk, f visóka, n visóko (ap B) in nad. šarók/šerók, f saroká (Špehonja 2012b), šaròk, f šarokà, n šarokò (Rigoni-Salvino 1999), vesòk ‘visok’, f vesokà s prislovom vesokò (Špehonja 2012b) in ter. šoˈrok, f šoroˈka, n šoroˈko, vəˈsok, f vəsoˈka, n vəsoˈko (Porčinj – Ježovnik 2022). 27 Ker Alasia krativec uporablja tako rekoč pri vseh besednih vrstah, ni verjetno, da bi bili ti prislo- vi s krativcem označeni po vzoru latinske pisave končnih e in o v prislovih, kot se po poročanju Ahačiča (2022: 88) občasno najde pri Krelju. 28 Zapis glagolske oblike derzì [drˈži] se v diakritiki ujema z naglasnim mestom glagola držáti -ím = nad. daržàt daržín darží (Špehonja 2012c s.v. tenere), ter. dьrž ʻdržim’ (Spinozzi Monai 2009: 361). 29 Prim. bolj podrobno Furlan 2022: 73s. 76 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze Vse tri dvozložnice so bile v slovenščino nedvomno izposojene kot baritoni- rane. Medtem ko je oksitoniranost pri trta in mira verjetno posledica istega jezi- kovnega dejstva, je primer olje morda drugačen, ker z enakim korenskim vokalom kot vlja lahko kaže na enak prehod v ap C kot pkm. vòla z Gsg volé, Isg z volóuf, kar se posredno odraža tudi v pridevniku voljȃn (Pleteršnik). Na skrajno zahod- nem območju in tudi drugod na Slovenskem akcentska varianta *olj, ki se je priključila tipu polj, morj, sicer ni bila evidentirana. Ni jasno, ali bi za naglasno enak samostalnik kot Alasijevo ogliè lahko prepoznali Kastelec-Vorenčev zapis grampa od oliá ‘oljna usedlina’ < Gsg *oljȃ. TRTA: Alasijev rodilnik tertè v besedni zvezi glaua od tertè v pomenu ‘trtni list’ predsta- vlja isti leksem kot njegovo terta v pomenu ‘vinska trta’ in samo glede naglasnega mesta ne ustreza sln. knjiž. tŕta f ‘vinska trta; prožna šiba’ (SSKJ), ter. tárta f ‘šiba za privezovanje, npr. sena’, Asg tártu, Npl tártэ, Apl tárte (Spinozzi Monai 2009: 383, 445), trta ‘tanjša šiba za privezovanje trte’ (Breginj, Čanebola itd. – Ježovnik 2022), hrv. tȑta (Jurančič 1986), čak. tȅrta ‘piece of cloth or iron-wire used to fix something’, Isg tȅrtu (Houtzagers 1985), ki kažejo na izhodno jslov. *trta iz zgodnje rom. *ˈtŏrta kot odraza substantiviziranega lat. ptc pret pas tor- ta k torquere ‘viti, sukati’. 30 Tudi ta leksem je bil ob vstopu v slovenski sistem baritoniran in se je nadalje razvijal kot samostalniki psl. ap A. Oksitoneza je pri tem samostalniku kot tərtȁ potrjena le v dolenjskem govoru kraja Gorenji Vrh pri Dobrniču (SLA). MIRA: Najmlajša od treh izposojenk mira je bila v slovenščino nedvomno izposojena kot baritoniran samostalnik, Alasijev oksitoniran tožilnik je zato interno slovenskega nastanka. Izposojenka je baritonirana tudi v hrv. mȉra ob mȉrha (Jurančič 1986), mȉrha/mȉra (Antić 1991), ki bi lahko nakazovala, da se je sln. míra (SSKJ), mīra (Pleteršnik), míra (Murko 1833 s.v. Myrrhe) vključilo med samostalnike s prvot- nim staroakutiranim korenskim vokalom. 31 Takega namreč posredno potrjuje le stpkm. mìrha (Novak 2006). 32 30 Glede slovenskega in hrvaškega narečnega gradiva bolj podrobno Furlan v Bezlaj ESSJ: IV, 238. 31 Čeprav bi bilo pri tej mladi izposojenki možno pomisliti, da se je ob prevzemu v slovenščino vključila med samostalnike psl. ap C, kar bi dalo oksitoniran Asg *mir, taka možnost ni verjet- na, ker se tako ne obnašajo druge mlade dvozložne izposojenke s korensko dolgim samoglasni- kom oziroma v tem oziru ni znana nobena druga izposojenka v slovenščini. 32 Gradivo je bilo v tem slovarju naglasno označeno posredno z upoštevanjem Pleteršnikovega slovarja, Slovarja beltinskega prekmurskega govora in Porabsko-knjižnoslovensko-madžarske- ga slovarja (Novak 2006: VII). 77 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 5.5 Toponim Slátna/Slatnà, -e/-è, v Slátni/Slatnì Edini meni znani oksitonirani primer iz toponomastike je ime naselja v občini Ra- dovljica, ki je naglasno variantno sporočen kot Slátna/Slatnà, -e/-è, v Slátni/Slatnì (SKI). Toponim je izvorno verjetno hidronim iz samostalnika slatina (S. Torkar, ustno), ki s cirkumfleksom na prvem zlogu slȃtina (SSKJ; Pleteršnik) tipa plje dopušča izvajanje iz *soltin, Asg *sȏltinǫ. 5.6 SRNA Samostalnik srna je glede prvotne ap ambivalenten, saj kaže na ap A (prim. pkm. sna, r. sérna, br. sárna) in tudi na ne-ap A (prim. pkm. Asg srnóu, hrv., srb. sŕna, hrv. v Grobniku blizu Reke snȁ/srnȁ (Lukežić – Zubčić 2007), blg. sъrnà), v obeh primerih pa je v slovenščini oksitoneza nepričakovana. Oksitoneza ni potrjena le v terski Čaneboli in Plestiščih (Ježovnik 2022) 33 ter Robidišču sərnà (SLA), ampak tudi v nad. sernà ‘capriolo’, srnà (Rigoni-Salvino 1999), se(a)rná ‘capriolo fem- mina’ (Špehonja 2012c). Toda od terskega in nadiškega narečja precej oddaljeno dolenjsko narečje sporadično v nekaterih govorih oksitonezo prav tako potrjuje: sərnȁ in srna (Begunje pri Cerknici – SLA) sərnȁ, Asg sərn u  (Stari trg pri Ložu – SLA) sərnȁ in sárna (Vrhnika pri Ložu – SLA) sərnȁ in srnà (Sveti Gregor – SLA) sərnȁ (Gorenji Vrh pri Dobrniču – SLA) sərnȁ (Brezovica – SLA) sərnà (Prhajevo – SLA) 5.7 Areal sekundarnih oksitonez Če se pri zbranem oksitoniranem gradivu za sedaj osredotočim le na areal njihovih potrditev, je mogoče ugotoviti, da nepričakovane oksitoneze nikakor niso le terske, ampak so potrjene tudi v bližnjih in tudi bolj oddaljenih narečjih oziroma območjih. Znane so namreč v bližnjem nadiškem in obsoškem narečju (Breznikovo gradivo), v Devinu z okolico (Alasijeva primera), pa tudi v bolj oddaljenih območjih, in sicer na Gorenjskem, Koroškem s kor. kna ‘kuna’ (Freyerjev podatek), na Štajerskem z geba ‘guba’ v kozjansko-bizeljskem narečju (Toporišičev podatek), na Notranjskem (Ri- glerjevo gradivo) in na Dolenjskem (Riglerjevo gradivo; gradivo za srna po SLA). Nestičnost na površinskem nivoju enakih jezikovnih pojavnosti bi lahko nakazovala, da so posamezni primeri nastajali paralelno, a je prav zaradi enake pojavnosti na površinskem nivoju precej bolj verjetno, da so posledica istega jezikovnega impulza in zato arhaični ostanki, ki odražajo jezikovno dogajanje iz časa, ko se je splošnoslo- venski oziroma praslovenski akcentski umik *zīmȁ > *zíːma že izvršil. 33 Potrjuje jo tudi Baudouinovo gradivo: sьrná/sărná ‘capriolo’ (Spinozzi Monai 2009: 93, 224). V Breginju je ta samostalnik baritoniran (Ježovnik 2022: 555 po gradivu za SLA). 78 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze 5.8 Oksitonirani primeri iz slovanskih trizložnic s sredinskim polglasnikom družba, služba, sukno, igla in verjetno tudi igra ne spadajo med gradivo s sekundarno oksitonezo tipa ziˈma Valjavčevi oksitonirani primeri služba, družba, igla in tudi Toporišičevo ˈsek- nu (Mostec) 34 so bivše trizložnice s sredinskim polglasnikom z Nsg *služьb, *družьb, *ьgъl in *sukъn, v katerih je prišlo do krajšanja samoglasnika v prvem zlogu, prim. hrv. slùžba, drùžba, ìgla. Izhodiščne, praslovenske oblike teh samostalnikov so zato imele v vzglasnem zlogu kratek vokal *slŭžbȁ, *drŭžbȁ, *ĭglȁ in *sŭkn ter jih akcentski umik *zim > *zīmȁ > zíma tudi ni mogel zajeti, zato so po njegovi realizaciji ostajale oksitonirane in so take ostale, če kasneje v narečnem mikrosistemu ni prišlo do naglasnega umika na nadkračino, prim. gor. məgˈla in daːʀžˈba, Asg daːʀžˈbo, Gsg daːʀžˈbe (Kropa – Škofic 2019: 58, 56), nad. dəržbȁ (Jevšček – Šekli 2008b: 26). Postale pa so baritonirane, če je do njega pri- šlo, prim. štaj. tȅmna (Mostec – SLA) 35 in ˈseknu (Mostec). V Pleteršnikovem slovarju so navedene tudi akcentsko baritonirane oblike s cirkumfleksom drȗžba in slȗžba, kar je bilo sprejeto tudi v SSKJ in se potrjuje tudi v gor. slùːžba/šlùːžba (Kropa – Škofic 2019: 71, 111) in pkm. slǘžba (Novak 1996). Ob ap B teh samostalnikov bi bilo zato verjetno treba predpostaviti tudi ap C, v kateri je prišlo do analoškega cirkumfleksa tipa plje: *služьb, Asg *slȗžьbǫ > sln. *slŭžbȁ, Asg *služb >> *slȗžbǫ >> slȗžba. Enako se obnaša tudi samostalnik igra, ki se navadno izvaja iz psl. *ьgr. Toda gradivo, kot je hrv. ìgra, čak. igrȁ, nakazuje, da imamo po vsej verjetnosti tudi tu opraviti z bivšo trizložnico *ьgъr. Ker je v terskem narečju ob oksitonirani varianti iγxlà (Breginj), iγˈla (Maže- role), jəγˈla (Prosnid) < psln. *ĭglȁ < psl. *ьgъl potrjena tudi baritonirana íːla ozi- roma íːγla (Čanebola, Plestišča, Porčinj, Ter, Viškorša, Zavarh – Ježovnik 2022), je slednje naglasno mesto v Nsg f lahko analoško po naglasnem mestu v Asg f samostalnika ap C *ьgъl, Asg f *gъlǫ > psln. *ĭglȁ, Asg *igl, 36 ki je bil pod- vržen terciarnemu naglasnemu umiku (cirkumfleksa): psln. *igl > *íglo >> Nsg f *ígla. V terskih govorih krajev s potrjeno baritonirano varianto je namreč terci- arni naglasni umik (cirkumfleksa) potrjen, npr. psl. *sno > psln. *sěnȏ > sːno (Čanebola), sié:no (Plestišča), séːno (Porčinj), ṣino (Ter), sːno (Viškorša), sino (Zavarh – vse Ježovnik 2022). 34 Prim. ter. sŏknó (Viškorša – Spinozzi Monai 2009: 442) s pričakovano ohranjeno oksitonezo. 35 Toda žna (Mostec – SLA). 36 Prim. hrv. čak. iglȁ s tožilnikom ȉglu (Vrgada – Jurišić 1973) < psl. *gъlǫ. 79 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 5.9 Kranjsko postrvȁ (Valjavec) in nadiško postrovà ne spadata med sekundarno oksitonirano gradivo tipa ziˈma Kot sem pokazala (Furlan 2021: 29s.), je za slovenščino pri besedi za postrv iz psl. abstraktnega samostalnika *pьstry, Gsg *pьstrъe ‘pisanost’ treba predpostaviti dve akcentski izhodišči ženskega spola *pstrъь in *pьstrь, kar je po naslonit- vi na predpono po- dalo sln. *postȓv in *postȑv. Valjavčeva »kranjska« varianta postrvȁ se je kot nov ajevski samostalnik v akcentskem oziru uravnala po vzorcu ap B: *post → *postvȁ. Če je do nastanka ajevskega samostalnika prišlo že v času aktivnega akcentskega umika zíma < psl. *zim, do akcentskega umika ni prišlo, ker je bil zlogotvorni * iz *rъ kratek in ne dolg. Danes ni jezikovnega podatka, ki bi pokazal, kje na Kranjskem ali ožje na Gorenjskem naj bi bila ta varianta potrjena. Opisno se lahko le opredeli, da izvira iz mikrosistema brez ak- centskega umika na nadkračino. Hkrati tudi ni verjetno, da bi bila varianta postrvȁ neposredno povezana z nadiško postrovà ‘postrv’, v kateri je zaporedje -ov- lahko nastalo že v predhodniku ajevskega samostalnika postrv po razvoju *- > *-rə > *-ro tipa črv → dial. čro. Ker je v nadiškem narečju ob postrovà potrjena tudi varianta postròva, se je fonetična varianta *postˈro ob prestrukturiranju v ajevsko deklinacijo lahko sekundarno vključila v akcentsko paradigmo tipa nad. kosà, kar je dalo postrovà. 6 naStanek Sekundarnih okSitonez tipa zi ˈ ma Ker gradivo kaže, da je sekundarna oksitoneza bolj sporadično kot primere ap B in C, a vendar, zajela tudi samostalnike tipa ap A (cesta, trta), naj predstavim vzorec njihovih nastankov. Pri njem uporabljam vzorec toničnega viška na konč- nem zlogu, ki ga je pri svojem poskusu razlage apliciral Šekli (2006: 173, op. 18), in analogijo oziroma bolje vpliv samostalnikov ajevske sklanjatve s kratkim korenskim vokalom, ki jo je, tj. analogijo, pri svojem poskusu razlage uporabil Je- žovnik (2022: 381), čeprav pri naglasnem pomiku tipa ziˈma verjetno sploh ni bila odločilna, ampak je lahko bila le dodatna spodbuda. K taki oceni namreč napeljuje nastanek narečnih oksitoniranih dvozložnic iz trizložnic *űžina in *kldio prek sln.*júžinȁ in *kládiȍ, kjer delovanja analogije Ježovnikovega tipa ni mogoče aplicirati. K taki oceni pa navaja tudi Baudouinovo pojasnilo, da sta v terskem razmerju tri ciḗstœ = ciest obe varianti glede jakosti naglasa enaki (Spinozzi Monai 2009: 245). Ko je v 12. stoletju v slovenščini prišlo do umika naglasa s končnega zloga na prednaglasno dolžino in je tonični višek ostal na končnem zlogu (npr. psl. *zim > psln. *zīmȁ > *zíːmȁ; psl. *pętkъ > psln. *ptk > *pːtk; psl. *in > psln. *īnȍ > *íːnȍ itd.), so tedaj glede toničnega viška na končnem zlogu ostale osamljene 80 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze dvozložnice ap A, 37 saj so ga imele tudi dvozložnice s staro korensko kračino (psl. *žen > psln. *ženȁ). To je verjetno povzročilo, da so enak tonični višek na končnem zlogu začele pridobivati tudi dvozložnice ap A, 38 povod za delovanje te analogije pa je bila intonacijsko enaka dolžina korenskega vokala: *báːba : *zíːmȁ/*zːzdȁ : *ženȁ >> *báːbȁ Še v prejšnjem stoletju stanje tipa *báːbȁ ni bilo potrjeno le na zahodnem območju v ziljskem in rožanskem narečju, 39 v kranjskogorskem podnarečju (SLA), obsoški Drežnici, npr. bábà, slámà, žábà, ríbà, mámà, skútà, žítò, Gsg krúxà itd. (SLA), Trenti, Čiginju in Zatolminu (SLA), nadiškem Livku (SLA), ampak tudi v posa- meznih govorih arealno oddaljene dolenjske narečne skupine, in sicer krajev Stari trg pri Ložu, Studenec (Ljubljana) in Janče (SLA). 40 Upoštevajoč sodobno slovensko narečno stanje, sta se v nadaljnjem sistem- skem razvoju v primerih tipa *báːbȁ in *zíːmȁ naglas in tonični višek sistemsko ustalila na korenski dolžini, kar je kasneje dalo bába, zíma, ptək itd.; vpliv oksito- nez v tožilnikih tipa *zim, *nog in *žen, 41 ne pa naglasni pomik tipa bábica > babíca, 42 je verjetno le dodatno spodbudil, da se je naglas ponekod in sporadično, torej nesistemsko, pomaknil na tonični višek in ob sistemsko pričakovanih barito- niranih so v istih sistemih nastajale tudi oksitonirane variante: 37 Tudi pri novoakutiranih primerih tipa *súša. 38 Iz delovanja te analogije je bilo izvzeto SV območje, kjer je stari akut ostal nepodaljšan. 39 Ramovš ta ziljski pojav pojasnjuje takole: »Akcentski tip  je v srednjem razvojnem štadiju, kajti poudarjena sta obadva zloga (prim. Grafenauer Arch. f. slav. Phil. 27, 221 in Oblak. ibid. 18, 25i); prvi zlog je jačji, nosi intenzitetni višek, drugi je višji, nosi melodični višek (tonič- ni): bábȁ, súšȁ, háčȅ, vrȁ; če gre za trozložnico s poudarkom na začetnem zlogu, potem je postranski poudarek na zadnjem zlogu: žìŋgradȁ, vvarcȁ, skákat, jzdat« (Ramovš 1935: 8), rožanskega pa takole: »Akcentski tip  [iz ; dodala M. Furlan] je rožanskemu narečju znan; tonična višina raste na prvotno poudarjenem zlogu polagoma in doseže visoko stopnjo, poudarek pa je že na sledečem zlogu, je pa zelo šibek; v zapadnem predelu in ob Vrbskem je- zeru je dolžina prvotno akcentuiranega zloga še ohranjena […], drugod pa je že skrajšana; tako skrajšani vokal more doživeti enakšno redukcijo ali izpremembo kakor prvotno kratki vokal« (Rigler 1935: 14). 40 Podatek temelji na gradivu, ki je bilo za projekt SLA zbrano za vprašanje številka 870, ki spra- šuje o akcentuaciji v besedah baba, suša, skakati, rezati in kisla/kisela (Benedik 1999: 86). Za govor kraja Stari trg pri Ložu je odgovor podan opisno: »Tonična višina se rahlo čuti na drugem zlogu, akcent pa je na starem mestu«, za govor kraja Studenec so podani primeri bábȁ, súšȁ, skákȁt, réizȁt, kíslȁ, za govor kraja Janče pa bábȁ, súšȁ, skákȁt, réizȁt, kíswȁ. 41 Podoben vpliv pri nastanku terskih nepričakovanih oksitoniranih dvozložnic je predpostavil že Ježovnik, ki pa terskega gradiva psl. ap A ne vključuje: »Do končniškega naglasa v imenovalni- ških oblikah bi tako lahko prišlo po analogiji na samostalnike a-sklanjatve psl. naglasnega tipa c s kratkim samoglasnikom v korenu, ki so končniški naglas ohranili.« (Ježovnik 2022: 381) 42 Ta pomik kot vzrok za terske pomike tipa ziˈma predpostavlja Šekli (2006: 173, op. 18). 81 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) *báːbȁ > *báːba → *baˈba *zíːmȁ > *zíːma → *ziˈma *pːtk > *pːtək → *pęˈtək Čeprav ostaja dejanski vzrok za pomik naglasa s slovenske akutirane dolžine na izglasni tonični višek nejasen, na tako jezikovno dejstvo kaže samo gradivo, zlasti pa nastanek oksitoniranih dvozložnic tipa južnȁ iz *űžina. Tako nastale oksitoneze so se v sistemih z realiziranim naglasnim umikom tipa *ženȁ > *žèna > *žéna ali kasneje po naglasnem umiku na nadkračino tipa məgˈla > ˈməgla glede na stanje (kvaliteta + kvantiteta) korenskega vokala v neak- centuirani poziciji odpravljale. 6.1 rka : róka/roˈka, grda : gréda, pta : péta/peˈta Korenski vokal v knjižnem in narečnem odrazu róka in narečno prav tako potr- jenem rka < psl. *rǫk ap C, prim. pkm. róuka (Novak 1996), se v slovenskem jezikoslovju navadno razlaga po analogiji z nóga < psl. *nog ap C (Rigler 1963: 41). Drugače pa je k vprašanju pristopil Kapović (2015: 416ss.), ki je sklepal, da ne le odraz róka, ampak tudi gréda, péta namesto pričakovanih odrazov *rka, *grda, *pta kažejo na isto skrajšanje prednaglasne dolžine, ki naj bi bilo pos- ledica analogije po starih sln. Asg rok, gred, pet. Razlaga bi se lahko kazala kot sprejemljiva, če v slovenščini ne bi obstajali tipološko primerljivi sekundarno oksitonirani primeri tipa ziˈma. Ob terskem tipu roˈka (Breginj, Plestišča, Prosnid – Ježovnik 2022) in pogo- stejšem tipu rka (Čanebola, Porčinj, Ter, Tipana, Viškorša, Zavarh – Ježovnik 2022) oksitonezo pri tem samostalniku potrjuje tudi drugo slovensko gradivo: Valjavčev primer z območja Kranjske rokȁ ob naglasno umaknjeni varianti na korenski kratek vokal ròka (Valjavec 1878: 131) in Breznikovo rokopisno spo- ročeno kobariško rokà. Ker podobno nepričakovano kvaliteto korenskega vokala kot róka kažeta tudi knjiž. gréda < psl. *gręd in péta 43 < psl. *pęt, kar se za prvi primer v terskem narečju potrjuje le kot sistemsko pričakovan baritoniran odraz z ohranjenim znakom o korenski dolžini rːda (Čanebola), za drugega pa ob edinem oksitoniranem primeru peˈta (Prosnid – Ježovnik 2022) pretežno sistem- sko pričakovan odraz tipa pta (Breginj, Čanebola, Mažerole, Plestišča, Porčinj, Ter, Viškorša, Zavarh – Ježovnik 2022), bi bilo tudi v teh treh primerih s sodob- nim kratkim korenskim vokalom treba prepoznati sekundarno oksitonirane vari- ante *rǫkȁ, *grędȁ, *pętȁ, ki so v narečnih sistemih z neumaknjenim tipom *ženȁ 43 Vse tri primere z nepričakovano kvaliteto korenskega vokala izpostavlja že Kapović (2015: 427). 82 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze ostali oksitonirani, v tistih z umikom *žèna > *žéna pa se je naglas umaknil na kasneje skrajšan samoglasnik, kar je dalo róka, gréda, péta in zabrisalo podatek, da so prvotno imeli korensko dolžino. 6.2 Tonični višek v trizložnicah tipa južina in kladivo ter nastanek oksitoniranih dvozložnic tipa južnȁ Ramovš je za ziljsko narečje ugotavljal: »če gre za trozložnico s poudarkom na začetnem zlogu, potem je postranski poudarek na zadnjem zlogu: žìŋgradȁ, vvar- cȁ, skákat, jzdat« (Ramovš 1935: 8), ƀáƀicȁ (Brdo – SLA), ƀáƀəcȁ (Rateče – SLA). Pogoj za tako realizacijo je akutirana dolžina vzglasnega zloga trizložnice, kar se potrjuje tudi npr. v rožanskem govoru kraja Breznica: rázat, žhnanà odà, cxmostṙ : qṙáà, háà, šíò (SLA). Takemu pogoju ustrezata tudi samostalni- ka júžina < psl. *űžina in kládivo < psl. *kldio. Medtem ko se v ziljskem govoru Blač samostalnik kaže kot úžənȁ (SLA) z reduciranim sredinskim samoglasnikom, je v ziljskih Kostanjah že dvozložnica úžnà, enako v obsoški Drežnici júžnà (SLA) in dolenjskih Jančah júžnȁ (SLA). Toda ta trizložnica se v dolenjskem govoru kraja Gorenji Vrh pri Dobrniču kaže kot oksitonirana dvozložnica južnȁ (SLA). 44 Enak končni rezultat pa je potrjen tudi v rožanskih Čahorčah əžnȁ in Svečah əžnȁ (SLA), 45 le da ima ta koroški refleks psl. *űžina na mestu vzglasnega j- sekundarni vzglasni v-, ki je potrjen že v 18. stoletju v Gutsmanovem slovaju: vushina ‘Mittagmahl’. Arealno oddaljena primera v koroški in dolenjski narečni skupini torej kažeta, da se iz trizložnice z akutiranim vzglasnim zlogom in stranskim naglasom = toničnim viškom na izglas- nem zlogu lahko razvije dvozložnica, ki je oksitonirana. Oksitoneza je v teh pri- merih lahko posledica istega impulza kot v tipu ziˈma, tj. da se je naglas pomaknil na tonični višek izglasnega zloga. Čeprav je Šekli, verjetno sledeč Riglerju (2001 (= 1977): 309), menil, da so oksitonirane besede tipa *babcà posledica narečnega naglasnega pomika tipa bábica > babíca, kadar je še pred pomikom prišlo do redukcije sredinskega samo- glasnika, kar naj bi povzročilo, da se je naglas pomaknil na končni zlog (Šekli 2018: 314), se razlaga ne zdi verjetna, ker se oksitonirane variante tipa *babcà pojavljajo tudi zunaj območij s tem pomikom, kot kaže navedeni dolenjski primer južnȁ < psl. *űžina. 46 Koroška refleksa bacȁ (Breznica – SLA), bapcȁ (Sveče – SLA), toda še trizložno, a že oksitonirano babəcȁ (Čahorče – SLA) < psl. *bbica 44 V istem govoru se z enako oksitonirano dvozložnico kot južnȁ kažeta še rutcȁ/rucȁ ‘robec’ (SLA) < sln. rútica in jetkȁ ‘jetika’ (SLA) < sln. jtika. 45 Enak rožanski leksem kot vəžnà ‘južina, obed’ navaja tudi Kattnig (2017), prim. še rožansko oksitonirano četnà ‘veriga’ in čəmnà ‘kumina’ (Kattnig 2017) za izhodiščno sln. *ktina in *kúmina. 46 V istem govoru je brez naglasnega pomika tipa bábica > babíca npr. jágda, vídət ob pálca (vse SLA). 83 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) sta kot oksitonirani dvozložnici (in oksitonirana trizložnica) bolj verjetno nastali iz trizložnice z glavnim in stranskim poudarkom *bábicȁ. Enako kot psl. *űžina se tudi psl. trizložnica *kldio kot oksitonirana dvo- zložnica potrjuje v ter. klaˈdọ, Gsg kladùː (Prosnid), medtem ko je v govorih dru- gih krajev, tj. Breginja in Plestišč, baritonirana kláːdo (Ježovnik 2022). Zunaj ter- skega sistema je oksitoneza potrjena v rožanskih govorih krajev Breznica qladò (SLA) in Sveče qlad z Npl qladȋə 47 (SLA), 48 zato je mogoče sklepati, da je vzorec nastanka pri obeh bivših trizložnicah *űžina in *kldio enak in posledica pomika naglasa na izglasni tonični višek. Ježovnik je sicer nastanek oksitoneze v prosnidskem klaˈdọ, Gsg kladùː enako kot Šekli pri tipu *babcà (gl. zgoraj) pripisoval redukciji ob delovanju naglasnega pomika tipa bábica > babíca (Ježovnik 2022: 310), a kot je bilo izpostavljeno na primeru južina, se taka oksitonirana dvozložnica pojavlja tudi zunaj območja, kjer je ta naglasni pomik potrjen. Čeprav ostaja izglasni vokalizem v klaˈdọ, Gsg kladùː nejasen (Ježovnik 2022 l. c.) in bi ga bilo vsaj delno možno razložiti z vplivom terskega sinonima, potrjenega v Mažerolah kot mlàːt < psl. *mȏltъ 49 z Gsg mlatùː, je iz areala (tersko, koroško, dolenjsko) oksitoniranih dvozložnic iz psl. trizložnic *űžina in *kldio razvidno, da se naglasno mesto sporadično ni pomaknilo na tonični višek izglasnega zloga le pri dvozložnicah, ampak tudi pri trizložnicah s korenskim staroakutiranim vokalizmom. Primera *űžina in *kldio tudi kažeta, da so na nastanek sekundarnih oksitonez tipa ziˈma oksitoneze v tožilnikih tipa *zim, *nog in *žen lahko le dodatno vplivale, pri delovanju pojavu pa niso bile odločilne. 6.3 Oksitoneza v tpn Slatnà Enako kot oksitonirane dvozložnice iz *űžina in *kldio je tudi oksitonezo v tpn Slatnà z varianto Slátna = *Slȃtna možno razložiti s pomikom naglasa na izglasni tonični višek prvotne trizložnice. Potem ko je v psln. imenovalniku *slatīnȁ prišlo do naglasnega umika na dolžino, tonični višek pa je ostal na izglasnem zlogu *sla- tíːnȁ, se je kasneje na izglasni zlog pomaknil tudi naglas: *slatíːnȁ → *slatinȁ, po redukciji *slatnȁ = tpn Slatnà. 6.4 Oksitoneze tipa -icȁ in mamkȁ Pri tvorjenkah na -icȁ bi bila oksitoniranost lahko mehanično povzeta po oksito- niranih besedotvornih predlogah oziroma imajo naglasno krivuljo lahko prevzeto 47 Toda Npl qladȋə z realizirano maskulinizaciijo nevter, prim. v istem govoru ti lči mȋstə so dálč (SLA), in morda z izvedenim naglasnim pomikom tipa bábica > babíca, prim. v Svečah haṙca ‘veverica’ (SLA) ← *gverica z disimilacijo g :  ←  :  < psl. *erica. 48 Enak rožanski refleks kot qvadvò ‘veliko kladivo’ navaja tudi Kattnig (2017). 49 Prim. enako r. mólot ‘veliko kladivo’. 84 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze po motivirajočih samostalnikih, kot je zapisal Ježovnik (2022: 381). Vendar imajo izpeljanke na -ica iz ajevskih predlog ap B in C po pričakovanem modelu naglas na ijevskem samoglasniku in zato temeljijo na starem izglasju *-ca (Dybo 1981: 173), npr. *ьgъl → *ьgъlca, prim. hrv. ìglica, čak. iglȉca; *ьgъr → *ьgъr- ca; *mьgl → *mьglca, prim. hrv. màglica; *stьz → *stьzca, prim. hrv. stàzica. Slovenski oksitonirani primeri na -ica, ki jih je v pretežni meri za obmo- čje nekdanje Kranjske navedel Valjavec (1878), niso enaki primeru v tpn Slatnà, ampak bi jih bilo treba priključiti med gradivo s sekundarno, analoško pridoblje- nim toničnim viškom v izglasju tipa *báːba >> *báːbȁ, ki s primeri, kot je trta in verjetno tudi cesta in srna, kažejo, da pomik, ki je povzročil nastanek sekundarnih oksitonez, potem ko se je naglas pomaknil na izglasni tonični višek, ni zajel le gradiva ap B in C, ampak tudi A. psl. *bba > psln. *bȁba > psln. dial. *báːba → *báːbȁ psl. *-ca > psln. *-ȉca > psln. dial. *-íːca → *-íːcȁ Pomik naglasa na tonični višek izglasnega zloga se je torej izvršil tudi pri samos- talniškem tipu *-íːcȁ < psl. *-ca. Ker je Valjavčev primer postrvicȁ v izgovarjavi postьrucȁ ob pri njem nave- deni podstavni besedi postrvȁ tudi zaradi vzglasja po- mlajšega, nedvomno interno slovenskega nastanka, je postrvicȁ iz postrvȁ lahko nastalo po analogiji z vsaj nekoliko starejšimi primeri, kot so Valjavčevi iglicȁ, v izgovarjavi jьgucȁ, igricȁ, meglicȁ, v izgovarjavi mьgucȁ, stezicȁ : stezȁ in gubicȁ, v izgovarjavi gъfcȁ. Glede oksitoneze osamljen je Valjavčev primer z gorenjskega območja mamkȁ = mamkà (Pleteršnik), ki je izpeljanka na -ka iz máma ‘mati’ < psl. *mma. Glede na besedotvorno predlogo ap A bi enako kot primeri izpeljank na -icȁ << psl. *-ca lahko potrjeval, da je vzorec nastajanja sekundarnih oksitonez po delovanju akcent- skega umika zíma < psl. *zim zajel tudi primere ap A, potem ko so po analogiji pridobili tonični višek na izglasnem zlogu: *mmъka > psln. *mȁmka > *máːmka 50 >> *máːmkȁ > mamkȁ. Ta primer pa je lahko vplival na nastanek oziroma ohranitev oksitoneze v gorenjskem primeru očkȁ, ki ga navaja Valjavec (1878: 89). 6.5 Gradivo ap A in terski nedoločniki fˈti, pˈti, bˈt ‘esse’ < psl. *bti Pri obravnavi nepričakovanih terskih oksitonez tipa ziˈma se sicer ugotavlja, da so potrjene le pri gradivu ap B in C (Šekli 2006: 168–169, 173; Ježovnik 2022: 376), ne pa tudi ap A. Pomik naglasa s prvotne staroakutirane dolžine se torej ne bi potrjeval (npr. psl. *nva ‘njiva’ > ter. ńiːa), čeprav so sekundarno, analoško 50 Brez razvoja v novi cirkumfleks . 85 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) uveden tonski višek na izglasnem zlogu imeli tudi tovrstni primeri, npr. zilj. γníȁ, ƀít ‘biti’ (Brdo pri Šmohorju – SLA). Večinska odsotnost oksitonez pri terskih primerih ap A namreč lahko pomeni le, da pomik naglasa na tonični višek v teh primerih ni bil enako močen kot pri drugih ap B in C, ker so ga lahko ovirale oblike Isg z novim cirkumfleksom korenskega vokala, ki tonskega viška na izglasnem zlogu niso imele. V zvezi s tem je poveden terski primer nedoločnika biti ap A, ki se v govoru Čanebole glasi fˈti, Plestišč pˈti in Tera bˈt (Ježovnik 2022). Ta v slovenščini osamljeni oksitonirani nedoločnik kot odraz psl. *bti je namreč lahko rezultat pomika naglasa na izglasni tonični višek *bíːtȉ → *bitȉ, ki so ga dodatno lahko spodbudile oksitonirane sedanjiške oblike. Nedoločnik je sicer potrjen zunaj obmo- čja zgoščenih oksitonez v Porčinju, Prosnidu in Subidu, a imata govora Čanebole in Plestišč prav tako potrjeno sekundarno oksitonezo pri pridevniški obliki črna. Praslovanski samostalnik *cěsta se v slovanskih odrazih večinsko potrjuje kot ap A (Derksen 2008: 76), medtem ko ga Ramovš (1935: 53) za tersko narečje sporoča kot cist, kar je verjetno Asg *cstǫ s sekundarnim toničnim viškom na izglasju. Danes se oksitoneza potrjuje le v govoru Prosnida z Nsg ciẹsˈta in Asg ciẹsto, ki z izglasjem kaže na razvoj iz izhodišča *cstǫ s prosnidskim reflek- som sekundarno naglašenega izglasnega nazalnega samoglasnika po naglasnem pomiku tipa psl. *ȍko > sln. ok. Baudouinovo tersko gradivo je bilo za ta samo- stalnik v Plestiščih sporočeno kot ciéstà, na ciḗst, tù nat ciḗst, tri ciḗstœ = ciest (tu z Baudouinovim pojasnilom, da sta obe naglasni varianti glede jakosti naglasa enaki), tudi le kot oksitonirano ciestà, v Tipani pa sporočeno kot ciésta = ciestȁ = ciestà (Spinozzi Monai 2009: 245, 301). To nakazuje, da so v času Baudouinovega zbiranja gradiva v govoru kraja Plestišča ob baritoniranih variantah in baritonira- nih variantah s toničnim viškom na izglasnem zlogu soobstajale tudi oksitonirane, v govoru kraja Tipana pa ob baritoniranih tudi oksitonirane. Iz teh Baudouinovih zapisov ni mogoče enoznačno prepoznati zapisa, ki bi popolnoma ustrezal sodobni prosnidski obliki ciẹsto. Posredno pa se enak tožilnik lahko prepozna šele v pkm. cèsta z variantnima Gsg -e in -é (Novak 1999). Zadnja varianta enako kot pkm. sna z Gsg srné, Asg srnóu (Novak 1999) lahko kaže na obstoj Asg *cstǫ ob Nsg *csta. Ker se samostalnik *cěsta v slovenščini kaže kot »nečista« ap A, je iz ter- skih oksitoniranih imenovalnikov jasno razvidno, da so v naglasnem oziru nastali iz prvotnih baritoniranih predlog ap A *csta = pkm. cèsta, knjiž. csta. Enako je ob komparativni evidenci slovenskega in drugega slovanskega gra- diva možno ugotavljati pri samostalniku srna. Sklepu, ki izpostavlja, da sekundarni oksitonezi ni bilo podvrženo gradivo ap A, torej nasprotuje tersko gradivo za cesta, srna, biti, zunaj območja terskih govorov pa Alasijevo trtè in dolenjsko tərtȁ (Gorenji Vrh pri Dobrniču – SLA), Valjavčevo »kranjsko« oksitonirano gradivo na -icȁ < psl. *-ca in mamkȁ. 86 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze 6.6 Terski nereducirani/reducirani primeri s sekundarno oksitonezo tipa ziˈma Ker je začetek nastajanja sekundarno oksitoniranih primerov tipa ziˈma treba ume- stiti v čas po splošnoslovenskem akcentskem umiku *zīmȁ > *zíːma, je razumljivo, da je bil korenski vokal takih oksitonez kasneje podvržen redukciji, ki jo gradivo zunaj terskega območja (in z edinim obsoškim Breznikovim primerom zimà) dob- ro potrjuje. Glede pričakovanih redukcij pa je stanje v terskem narečju različno, saj se nenaglašeni korenski vokali glede kvalitete kažejo kot nepremenjeni (npr. ziˈma, mliẹˈko, zviẹzˈda, ciẹsˈta) ali pa spremenjeni, tj. reducirani (npr. zbazˈda, fˈti, pˈti, bˈt). Zato je možno, da so tisti s kvalitetno spremenjenim, tj. reduciranim koren- skim vokalom starejši, drugi pa mlajši. To pa lahko pomeni, da so bili iz prvotno reduciranih posodobljeni na podlagi soobstoja večinskih terskih baritoniranih va- riant kot odrazov sistemsko pričakovanih slovenskih razvojev, npr. psln. *zīmȁ > *zímȁ > zíma → *zimȁ > *zəmȁ, pod vplivom soobstoja refleksa zíma nastane *zimȁ = tersko ziˈma 7 za zaključek V prispevku sem skušala pokazati naslednje: (a) terske nepričakovane oksitoneze tipa ziˈma so v terskem sistemu sicer naj- bolj frekventno zastopane, a v slovenščini niso osamljene, ker jih potrjuje tudi drugo arealno bolj oddaljeno gradivo iz vseh slovenskih narečnih skupin razen panonske; (b) nepričakovane sekundarne oksitoneze so inovacije, ki so nastajale po sploš- noslovenskem umiku naglasa s končnega zloga na prednaglasno dolžino in po tem, ko je tonični višek ostal na končnem zlogu in ga je po analogiji pridobilo tudi gradivo ap A; naglas se je ponekod in sporadično, torej nesistemsko, pomaknil na tonični višek in ob sistemsko pričakovanih baritoniranih vari- antah tipa zíma so v istih sistemih nastajale in soobstajale tudi oksitonirane variante tipa ziˈma; (c) oksitonirane dvozložnice so lahko nastale tudi iz trizložnic *űžina in *kl- dio prek sln.*júžinȁ in *kládiȍ; prav to gradivo kaže, da vpliv oksitonez v tožilnikih tipa *zim, *nog in *žen pri naglasnem pomiku tipa ziˈma verjet- no ni bil odločilen dejavnik, ampak lahko le dodatna spodbuda; (d) inovacija je zajela gradivo vseh treh akcentskih paradigem, čeprav je pri zastopnikih ap A sicer sporadična, a arealno širša od terskega sistema, prim. trta. 87 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) krajša ve ap = akcentska paradigma, naglasni vzorec; Apl = akuzativ plurala, tožilnik množine; Asg = akuzativ singularja, tožilnik ednine; blg. = bolgarski; br. = beloruski; čak. = čakavski; dial. = dialektični, narečni; dol. = dolenjski; f = feminin, ženski spol; gor. = gorenjski; Gsg =genitiv singularja, rodilnik ednine; hrv. = hrvaški; Isg = instrumental singularja, orodnik ednine; it. = italijanski; jslov. = juž- noslovanski; kajk. = kajkavski; knjiž. = knjižni; kor. = koroški; lat. = latinski; Lsg = lokativ singu- larja, mestnik ednine; n = nevter, srednji spol; nad. = nadiški; Npl = nominativ plurala, imenovalnik množine; Nsg = nominativ singularja, imenovalnik ednine; pkm. = prekmurski; psl. = praslovanski; ptc pret pas = particip preterita pasiva, trpni deležnik preteklika; r. = ruski; rom. = romanski; srb. = srbski; stcsl. = starocerkvenoslovanski; stpkm. = staroprekmurski; štaj. = štajerski; ter. = terski; zilj. = ziljski Simboli > = po regularnem sistemskem fonetičnem razvoju prešlo v; < = po regularnem sistemskem fonetič- nem razvoju nastalo iz; >> = po analogiji razvito v; << = po analogiji razvito iz; → = po jezikovnem razvoju prešlo v; ← = po jezikovnem razvoju nastalo iz viri in literatura Ahačič 2022 = Kozma Ahačič, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj in bohoričica, v: Novi pogledi na Adama Bohoriča, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2022 (Razprave razreda za filološke in literarne vede 26), 83–110. Antić 1991 = Vladimir Antić, Rječnik hrvatskoga jezika, Zagreb: Novi Liber, 1991. ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1–23, Zagreb: JAZU, 1880–1976. Bajzek Lukač 2009 = Marija Bajzek Lukač, Slovar Gornjega Senika: A–L, Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2009. Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1999. Bezlaj ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I (1976), Etimološki slovar slo- venskega jezika II (1982), Etimološki slovar slovenskega jezika III (1995), dopolnila in uredila Marko Snoj – Metka Furlan, Etimološki slovar slovenskega jezika IV (2005), avtorji gesel Fran- ce Bezlaj – Marko Snoj – Metka Furlan, uredila Marko Snoj – Metka Furlan, Etimološki slovar slovenskega jezika V = Kazala (2007), izdelala Marko Snoj – Simona Klemenčič, Ljubljana: Mladinska knjiga, Založba ZRC, 1976–2007 . Breznik 1982 = Anton Breznik, Jezikoslovne razprave, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: Slovenska matica, 1982. Derksen 2008 = Rick Derksen, Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Lexicon, Leiden – Boston: Brill, 2008. Dybo 1981 = Vladimir A. Dybo, Slavjanskaja akcentologija: opyt rekonstrukcii sistemy akcentnyh paradigm v praslavjanskom, Moskva: Nauka, 1981. Erjavec 1880 = Fran Erjavec, Iz pótne torbe, Letopis Matice slovenske za leto 1880, 156–223. Freyer 1842 = Heinrich Freyer, Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische. Nach Cuvier’s System geordnet, mit Abbildungs-Citaten und Angabe des Vorkommens, Laibach: Gedruckt in der Eger’schen Gubernial-Buchdruckerei, 1842. Furlan 2021 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017–: dodatek 2021 (sinonimi za postrv in brancina), Jezikoslovni zapiski 27.2 (2021), 23–47. Furlan 2022 = Metka Furlan, Ta svetla zvejzda ta je zašla (Alasia da Sommaripa), v: Kontaktna dialektologija na območju med Alpami in Jadranom: v spomin akademiku Goranu Filipiju, ur. Suzana Todorović – Barbara Baloh, Koper: Libris, 2022, 61–78. 88 Metka Furlan  Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze Gutsman 1789 = Oswald Gutsmann, Deutſch=windiſches Wörterbuch mit einer Sammlung der ver- deutſchten windiſchen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abſtammenden Wörter, Klagen- furt 1789. [Obrnjeno izdajo slovarja je izdelal Ludwig Karničar in je leta 1999 v Gradcu izšla kot 3. zvezek serije Slowenistische Forschungsberichte.] Houtzagers 1985 = H. Peter Houtzagers, The Čakavian dialect of Orlec on the island of Cres, Amsterdam: Rodopi, 1985 (Studies in Slavic and General Linguistics 5). Ježovnik 2020 = Janoš Ježovnik, A further look at the progressive acute-accent shift in the Tersko di- alect of Slovene, v: Vacamsi misra krnavamahai: proceedings of the International Conference of the Society for Indo-European Studies and IWoBA XII, Ljubljana 4-7 June 2019, celebrating one hundred years of Indo-European comparative linguistics at the University of Ljubljana = Akten der Arbeitstagung der Indogermanischen Gesellschaft und des IWoBA XII vom 4. bis 7. Juni 2019 in Ljubljana aus Anlass der Hundertjahrfeier der dortigen Indogermanistik, ur. Luka Repanšek – Harald Bichlmeier – Velizar Sadovski, Hamburg: Baar, 2020 (Studien zur histo- risch-vergleichenden Sprachwissenschaft 17), 665–677. Ježovnik 2022 = Janoš Ježovnik, Glasovne in naglasne značilnosti terskega narečja, Ljubljana: Založba ZRC, 2022. Jurančič 1986 = Janko Jurančič, Srbskohrvatsko-slovenski slovar: tretja, znatno razširjena izdaja, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1986. Jurišić 1973 = Blaž Jurišić, Rječnik govora otoka Vrgade 2: rječnik, Zagreb: JAZU, 1973. Kalsbeek 1998 = Janneke Kalsbeek, The Čakavian Dialect of Orbanići near Žminj in Istria, Amster- dam – Atlanta: Rodopi, 1998 (Studies in Slavic and General Linguistics 25). Kapović 2015 = Mate Kapović, Povijest hrvatske akcentuacije: fonetika, Zagreb: Matica Hrvatska, 2015. Kastelec-Vorenc = Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar, po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997. Kattnig 2017 = Marnvam po domače: živi narečni besednjak slovenskega govora v zgornjem Rožu od Huma pri Rožeku do Mute pri Svečah, ur. Franc Kattnig, pd. Prosenov Francej, Celovec – Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva družba, 2017. Lenček 1999 = Rado L. Lenček, Čakavizmi v zahodnih slovenskih narečjih, v: Rado L. Lenček, Izbrane razprave in eseji, ur. Marta Pirnat-Greenberg, Ljubljana: Slovenska matica, 1996, 199–211. Lipljin 2002 = Tomislav Lipljin, Rječnik varaždinskoga kajkavskog govora, Varaždin: Garestin, 2002. Lukežić – Zubčić 2007 = Iva Lukežić – Sanja Zubčić, Grobnički govor XX. stoljeća, Rijeka: Katedra Čakavskog sabora Grobnišćine, 2007. Murko 1833 = Anton Johann Murko, Deutsch-Slowenisches und Slowenisch-Deutsches Handwörter- buch: Deutsch-Slowenischer Theil, Grätz: Verlag der Franz Ferstl’schen Buchhandlung, 1833. Novak 1996 = Franc Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora, ur. Vilko Novak, Murska Sobota: Pomurska založba, 2 1996 ( 1 1985). Novak 2006 = Vilko Novak, Slovar stare knjižne prekmurščine, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894–1895, elektronski vir, ur. Metka Furlan – Helena Dobrovoljc – Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU – Amebis, 2006. Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935. Ramovš 1950 = Fran Ramovš, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, Slavistična revija 3 (1950), 16–23. Rigler 1963 = Jakob Rigler, Južnonotranjski govori. Akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1963. Rigler 1986 = Jakob Rigler, Razprave o slovenskem jeziku, ur. Franc Jakopin, Ljubljana: Slovenska matica, 1986. Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi 1: jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave, ur. Vera Smole, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. 89 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Rigoni-Salvino 1999 = Simona Rigoni, Stefania Salvino, Vocabolarietto italiano – natisoniano, San Leonardo: Editore Comitato Pro Clastra O.N.L.U.S., 1999. SKI = Slovenska krajevna imena, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. SLA = Gradivo za Slovenski lingvistični atlas [hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani]. Spinozzi Monai 2009 = Liliana Spinozzi Monai, Il Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay, Udine: Consorzio Universitario del Friuli, 2009. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970–1991. Šekli 2006 = Matej Šekli, Tersko narečje v kraju Subid, v: Terska dolina/Alta Val Torre/Val de Tor: terska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema Černa, ur. Milena Kožuh, Celje: Celjska Mohor- jeva družba – Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2006, 161–173. Šekli 2008a = Matej Šekli, Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Linguistica et philologica 22). Šekli 2008b = Matej Šekli, Naglasni sestav govora Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine v luči relativne kronologije slovenskih naglasnih pojavov, v: Škrabčeva misel VI, ur. Jože To- porišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 19–36. Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, 2018. Šimunović 2006 = Petar Šimunović, Rječnik bračkih čakavskih govora, Supetar: Brevijar, 2006. Škofic 2019 = Jožica Škofic, Krajevni govor Krope, Ljubljana: ZRC SAZU, 2019. Špehonja 2012a = Nino Špehonja, Nediška Gramatika, [s. l.: s. n.], 2012. Špehonja 2012b = Nino Špehonja, Besednjak Nediško-Taljansko, Cormons: Poligrafiche San Mar- co, 2012. Špehonja 2012c = Nino Špehonja, Vocabolario Italiano-Nediško, Cormons: Poligrafiche San Mar- co, 2012. Toporišič 1981 = Jože Toporišič, Mostec (OLA 17), v: Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrp- skih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih Opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981, 147–163. Valjavec 1878 = Matija Valjavec, Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku: naglas u ženskih riečih na a, Zagreb: Tisak Dioničke tiskare, 1878. Summary The Torre Valley Dialect and Slovenian Secondary Oxytones This article shows that: (a) Unexpected Torre Valley dialect oxytones of the type ziˈma are the most frequently represented in that dialect system, but they are not isolated in Slovenian because they are also attested in other areally more distant material from all Slovenian dialect groups except Pannonian; (b) Unexpected secondary oxytones are innovations that arose after the general Slovenian accentual shift from the final syllable to a pretonic long vowel and after the tonic peak re- mained on the final syllable and, by analogy, AP a material also acquired it; in some places the accent shifted sporadically (i.e., non-systemically), to the tonic pitch, and, along side the systemically expected baritone variants of the zíma type, oxytoned variants of the ziˈma type were also created in the same systems; (c) Oxytonic disyllabic words could also have arisen from the trisyllabic words *űžina and *kldio via Sln. *júžinȁ and *kládiȍ; this very material shows that the influence of oxytonic stress in accusatives of the type *zim, *nog, and *žen was probably not a decisive factor in the accent shift of the ziˈma type, but could only be a contributing factor; (d) The innovation encompassed material in all three accent paradigms, although it is spo- radic in the case of lexemes in AP a, but it is areally wider than the Torre Valley system; compare Sln. trta. Jezikoslovni zapiski Revija i nštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 29.1 (2023) hrbet knjige 16 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra‑ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za‑ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo‑ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okvi‑ ru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc‑sazu.si ali na urednikovem e‑naslovu peter. weiss@zrc‑sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki po e‑pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle‑ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na‑ vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja‑ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre‑ dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 28  2022  2 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.