Iz celega svet&. Salilv slučaj pri liublianski policiji. Stara navada je, da se pusti ,,veliko obetajoče" hudodelce iotografirati in njih slike ohraniti v takozvanem hudodelpi&kem. albumu, Nekega popoldne so se na policijski stražnici ravno pripravljali, da po^ljejo hudodelca P. iotografirat. Ko pride pa stražnico prileten možiček K., že po vnanjosti soditd sluga trgovske biše, hote6 pazna»itd, da je nažel na cesti 30 vreB, Poslušajočd stražniški vodja mu veld poBakati. Vodja nato pozvoni in dolg straznik se prikaže, kateremu naro8i: ,,Vzemite P. in peljite ga fotografirat!" Stražndk gre, opaSe sabljo in ko se vrne, stopi k BakajoBemu slugi: ,,Pojdiva!" Sliiga sl misli: ,,%No, pa pojdiva; gotovo imajo pisarno za najdane stvari kje zunaj." Stražnik ga pelje nato po Štritarjevi ulici cez franBiŠkajiski most, TVlarijin trg in slugi zaBne postajati vroBe, Beg, pisarn« za najdene stvari vendar ne more iraeti magistrat tako dale6 zunaj. V svoji ponižnosti dvigne oko k možu postave, reldoB: uGospo"d, mene je sram! Ljudje me tako gledajo; Kajn me pa peljete? Saj vondar nisem nl6 napravil!" — Prezirljivo ga pogleda oko postave od pog do glave, Be§, vsak falot se de^la potem nedolžnega, ko ga doliiti roka pravice, in pravi: vTiho, služba je božja!" in mol&e sta nadaljevala pot3 ker je sluga videl, da je vsak boj s poluniescem brezupen. Ko prideta- v Sodnijsko ulico, pe- lje g,a stražnik v nek svetel prostor, in tu so začeli naenkrat spravljati slčupaj razlifino orodje, stražnik pa mu je velel asesti se na stol in roke prekrižati na prsih. Smrten strali je spreletaval ubbgeg.a slugo, ko so postavili pred njega aparat z 'dolgo, naprej štrleBo cevjo. Vendar Ijubeznjivi gospod pri aparatu ga }e potolažil, Beš, da ga bodo fotografirali, Sedaj si sluga zopet ni znal tolmaBiti dobrosrgnosti ljubljanske policije, 'da ga pusti na stara leta zastonj lotografirati, dokler nista prišla s stražnikom nazaj na magistrat in ga je stražnik peljal k jeBarju: ,^Tega-le falota dajte nazaj v luknjo!" se je glasilo povelje. Je8ar pa, moder mož, se je branil, Bešj da tega budodelca niti ne pozna. Še-le sedaj se je K, razjasnilo, dia so ga zamenjali s hiidodelcem in de]al je: ,,Kaj Bloveka vse ne doleti; toliko sem star, a nikdar &e nisem imel opraviti z gosposko, tako sem bil pošten, a sedaj bi bil pa kmalu sedel v jeBi kot hudodelec." Zanlmiva števllka. lz ,,,Zgodbve sv plsma" je nekdo posnel, da je minulo od ustvarjenja sveta 5913 let, od vesoljnega potopa 4313 let, od Mojzesa 3412 let, od Davida 2968 let, od kralja Savla 3008 let, odRoboana 2888 Ipt, od preroka Jona 2739 let, od Tobija 2635 let, od prerokov jozela in Mihaja 2703 leta, od kralja Ozija 2683 let, od razpada Judovskega kraljestva 2501 leto, od babilonske sužnosti 2449 let, od prestave sv. pisma na grški jezik 2213 let, od snirti Lazarja 2081 let, od 3uda Maldabejoa 2037 let, o (1 r o j s t v a K r is usovega 1913, od Jezusovega uBenja, 1883, od Kristusovega vstajenja 1880, od Pavlovega izpreobrnenja 1870, oct prvega Petrovega čudeža 1874, od iz_ preobrnitve nevernika Kornelija 1873, od Petra v jeBi 1871, od prvega Pavlovega potovanja 1868, od cerkvenega zbora 1863, od drugega Pavlovega potovanja 1850, od tretjega Pavlovega potovanja i854, od smrti sv. Petra in Pavla 1848 let. Grozna ncsreča se ]e pripetila v Verbovcu na Kranjskcm, Tam so v hiSi ,,pri Lojzetu" imeli na klopi za pecjo dinamit, kd ga je rabil giospodar pri grad. nji ceste proti Mirnem. Mlajgi sin 3anez se je ves omoten od ženitovanjskega vogljarenja vrnil domov ter v legel na dinaniit. Nastal je grozen pokj in ]>ri razpoku je raztrgalo Janeza ter porušilo del hiše. Nastal je tučli ogenj, ki so ga pa kmalu omejili. Darežljlvost amerikanskih miljonarjev. Ne ml- ne skoro leto v Araeriki, da kak railijonar ne ustanovi aji zvezdarne, ali \rseu8iliš8a, ali muzeja, ali kakega denarnega zavoda* ;Znani milijonar Mr. Jobn Rockefeller je daroval vseuBilišBu v Chicagu 40 milijonov kron. VseuBilišBni zavod Gerard College od StGerarda je dobil 30 milijonov kron, Pratt Instltute od Ch. Pratta 15 milijonov kron; John Hopkips University 1,3 milijonov kron od J, Hop^kinsa.. Milijonar A. J. Drexel je daroval In<stitutii 13 milijomov K, L. Stanlord 11 milijonov kron, E. Kornell 6 milijonov kron, rodblna Vanderbilt 5 milijonov K. Kaj pa naši niilijonarji? Gredo za vinarjera kakor koza za soljo!