Our Write U. Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. |i ZA NEKAJ VF,Č KOT li NA DAN DOBIVATE ^ C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzemal sobot, nedelj in praznikov). Citajte, kar Vat zanima :: ^ 'elephone: CHelaea 3-1242 KeenUrpd as Scrotul Class Matter September 254h. 1940 at the Post Offiee at- New York. N. Y., under Act of Congress of .March 3rd, IKT'J. No. 230. — Stev. 230. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 3, 1940 — ČETRTEK, 3. OKTOBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIli ISOC AEROPLANOV NAD ANGLIJO Nemški letalci preiskušajo silo angleške obrambe Vre raj so skoro vos dan v skupinah po 50 do ii(M) prihajali nemški acroplani skozi nizko viseče oblake nad okolico Londona. Opazovalci cenijo njih število na tisoč. Prihajali so tiru za uro in so najhrže preizkušali, kako dolgo IkkIo mogli Angleži zdrža-ti. Niso s«* spuščali v Hoj, temveč s*o samo "strašili." Niso napadali Lond ona, ne pomolov oh Temzi, ne tovarn 111 vojaških naprav, kakor >o delali do t<>rka. Prihajali >o in prihajali in kadar so se dvignili angleški Spitfires in Hurricanes, tla • ž njimi spuste v bitko, so se skoro vedno ohrnili i ti odleteli proti domu brez kakega boja. Iz tevila izstreljenih aero planov je razvidno, kako so Nemiri premcnili svojo taktiko. Dasi je priletelo nad Anglijo okoli IfMH) ne ropi a nov, jiii je bilo izstreljenih samo 10. Angleško zračno ministrstvo naznanja, da je bil izgubljen samo en angleški aeroplan, da pa ni bila povzročena nikaka škoda. Tudi nočni napad je ponehal Kot navadno, so se tudi sinoči aeroplani zopet vrnili nad London, toda njih napad ni hi! silovit, kot so 1 >i 1 i prejšnji. Na London jr bilo vrženih nekaj hotni) in v predmestju so bile porušene nekatere hiše; tudi po drugih krajih Anglije mi padale 'lK>mbe, toda to ni bil ver zračni blitzkrieg. Nemško poročilo o napadih na Anglijo 1. Nezmožnost italjanskega .p"-veljstva doseči kak večji uspeli v Kgiptu. Italjani so zavzeli Sidi Barrani, 7o milj v notranjosti Egipta in tam sedaj sloje že nad dva tedna, ne da bi se mogli pomakniti dalje, 2. Nem-eem se vpad v Anglijo ni posrečil, in bo treba počakati čez zimo; ko pa na severu vreme ni ugodno za vo jeva nje, bodo Nemci skupno z Italjani pričeli operacij«« v Afriki ter bodo skušali tekom zime zavzeti Sueški kanal, nato pa bodo spomladi vrgli vso svojo skupno silo na Anglijo. CHAMBERLAIN ODSTOPIL Pred zaključkom lista je prišlo po radio por1 čilo iz Londona, da je bivši ministrski predsednik Neville Chamberlain, Ki je v Monakovem prodal Hit Onstran morja Nemci napovedujejo Angliji lakoto Nek ča>tnil< v nemškem vrhovnem poveljstvu je rekel, da bo general "lakoa" vkorakal v A mrli jo. S tem jr ho-trl reči, da bo letošnjo zimo prišla nad Angiijo velika lakota. Iz te ua(M)\edi pa je tudi mogoče sklepati, da je Hitler za leto- opustil vpad v Amrli jo in da se Nemčija pripravlja za zimsko obleganje Anirli-je. Nemška zračna sila ima z ozirom na Anglijo tr«»jno nalogo: 1. da Loiidonraiiom nr dovoli uikukcgn oddiha, 'J. da ovira izdelovanje vojnega nia-trrjala in da [»»"stri blokado, da ž njo prepreči dovoz potrebščin v A ji tri i j<>. * v * Nemške podmornice zopet na delu LA F0LLETTE BO PODPIRAL R00SEVELTA Znani progresivni senator je obljubil podporo I je senator Robert M. LaFollette, dr., je sporočil, da bo podpiral predsedniško kan didaturo Franklina 1 >. Roose-velta in da bo tudi sani kandidiral na tiketu progresivne stranke za zopet no izvolitev. — Po vsem tem, kar vemo o predsedniških kandidatih, — rekel senator, — se mi zdi, da je za vzdržanje ameriške ga načina življenja najbolje, če ostane predsednik Roosevelt še štiri leta na svojem do.seda njem mestu. — Po temeljitem premisleku sem se odločil, oddati dne ,*>. novembra Kvoj irl.-is za predsednika Roosevelt a, dasi sem v času varljive Coolidge-ve pnsperitete v senatu predlagal, naj bi nobenemu predsedniku ne bilo dovoljeno urado-vati tri za.i>oredne termine. V drugi poiovi.-i septembra | Ako promatram kandidata lerju f'ehosiovaško, odstopil iz s'° nemške podmornice bile obrh velikih političnih strank, sedanjemu predsedniku, istočasno je pa nastopil tudi proti Willkieju. /Zvezni CE BI NEW YORK LONDOiN Ko bi New York bil danes: London, bi šetalec po 5. Ave. \i I peha deželo v vo jno. pri tem pobudo od /.*_; r. > j. t j — Čimbolj nas tira pred-I Kandidat je i»oudurjal, da -vsako tret je poslop.je poruše- I s(N,J|ik y u>m j jn,;i i :„|n.inisi racija pri lovu na pravi, da ne sinemo sredi re ! sove poslužujejo korupt ni ii t I ke spreminjati pri pre ire. Ce- litičnih strojev, ki jih . .mu smo-prišli tako daleč.' Mož, Flvnn, Hague in Kel!; V. ki nas jr spravil do tukaj, ni Nezaposlene, ki so od v : <1 >vol j moč;iu in vpliven, da bi | vladne podpore, ustraii i <> na- .'"'I — New Deal vlada potom {glas. .irtn je vsaka l.isa, okrog ,„ o-1 MM>i| j;i jn ll4r;i|lov.lIlja j |),IaVstvu je rek-l. ! no ali zelo p 'škodovali«). To je j slika Pete Ave v Londonu— I Oxford St. od Regent do Marble Arch. Se vedno v New Vorku, pojdimo v dolenji del mesta If i vi n irt '»n SI. oli Bowerv. «lo bom jaz izvoljen, *bom zbral o koli sebr može, ki verujejo v krog sanic razvaline. Mott St je v razvalinah; na Foley Square je veliko sodnijsTco ]►<•- j ameriški narod, slopje poruši-no. Podulična po , _ riinrH,;Ilova vla(1;, v An_ staja pri City Hall je zaprta, i nji> ^ je vzkliUni, \Vi|lkie, toda ta... je skritih pred >»«»'»'• zavrača trditev, da se vlad;- Churchillovega kabineta kot Lord President of the Council. Mttogi njegovi ministrski tovariši, ki so ga nekdaj podpirali v njegovi "pomirjevalni" politiki, so se zadnje čase odvrnili od njega in so zahtevali njegov odstop. In Chamberlain se je vklonil tej zahte\i ter zla-ii Še, ker je zadnje časi' bolehen. A' Londonu sn govori, da bo najhrže prišel David 1 lovil George na (fliamberlaiiiovo mesto. zelo delavne, kajti angleška | priden admiraliteta priznava, da je .morem bilo v tednu, ki s< 22. septembrom, angleških in nevtralnih ladij s 1.'J 1,837 tonami. V ist«'in času pa je bilo potopljenih nem škili ladi j z "2<>1 tonami. lo zaključki., da ir J glasovati za drugega , je končal z kot Zii Roosevelta. In zanj lx»m potojiljenih tudi glasoval. Španska se ne gre Nadaljne omejitve v Italiji Poročilo iz Berlina pravi, da nemški aeroplani Kor]>oracijsko minisrstvo je izdalo nadaljne o*lre*redišč i sla. v Mauehostru, Birminghamu.-- Liverpo«»lu in (iranthamu. — Nemci pravijo, da so uničili 17 auglrških aeroplanov, sami ]»a so izgubili samo dva. Angleži bombardirali nemške kraje An^lrški aeroplani so poleteli daleč nad Nemčijo in nad zasedeno Francijo ter so (porušili mnogo tovarn in razbili že-j leznire. Angleško zračno ministrstvo naznanja, da so angleški letalci z velikim uspehom bombardirali Ko k ker je vo tovarno za aeroplane v Amsterdamu tei perolejske čistilnice v Duessrl-dorfu, Kolinu in Oelsenkirehe-nu. Bombardirali so tudi Berlin. Prof. Einstein postal državljan Včeraj je slavni nemški 'i-čenjak, profesor «lr. AH>ert Kiustein s svojo hčerjo Mar irot v Trentonu inistal ameriški državljan. Dr. Einstein je nedavno po stavil nov nauk o privlačnosti nohcsiirh teles ter je največji znanstvenik sedanje dobe. Ker je po rodu Žid, je -pred Hitlerjem zbežal v Ameriko ter je postal profesor na Princeton vseučilišču. v vojno Po (prihodu p»srhiicga odposlanca generala Franca, njegovega svaka Ramona Serran > Sunjera, pravi neko poročilo iz Rima, da Španska še ni pripravljena, da bi vstopila v vojno proti Angliji na strani Nemčije in Italije. Sunjcr je imel takoj po svojem prihodu v Rim poldrugo uro dolgo konferenco z Musso-linijem in grofom Cianoui v Venezia palači. Poglavitna na l"ga Španske v sedanji vojni ho naščuvati arabske r"dove v Afriki in Aziji k vstaji proti Angliji. * * r «r Irska republikanska armada Policija v Belfast u na severnem Irskem je aretirala trideset članov prepovedane Irske republikanske armade. Poslani so bili na krov neke internacijske ladje, na kateri se nahaja že dvesto članov republikanske armade. V Washington!! sta dva profesorja prava in neki metodi-sični škof pred senatnim ju-stičnim ipododliorom dokazovali, da je iK>t"in posebnega • Carey ameiidmenta potrebno omejiti ^ t i!; i predsednikov službeni termin. Young B. Smith, dekan ju-ridično fakultete na Columbia univerzi, Ignatius M. Wilkin son, profesor prava na Ford-liai.i univerzi ter metodistični ' škof A. W. Leonard i/. Wash-ingtona so priporočili šestletni predse«lniški uradni termin. bami 1<),(KH» prebivaleev dolenjega New Vorka in tam ponori tudi spijo. To je kratek pogled na New York — ako bi bil New York London. i no sme spremeniti tekom kri- ze. ta j«- u pravičerio do večjega d«le,;i vladnih zadevali. Willkie ni zadovoljen z d< lavsko tajnico Miss Perkins. Po njegovem mnenju bi moi i. to odgovorno službo vi*ši?'; i ški. V pogledu oboroževanja " i i Willkie baje lažje sodcl«>\ i! z industrijalci kot j«* p,-i t" Ron seveltu mogoče. — Prav n:.'- .M' dvomim, — je rekel Wiliki CIO konvencija " dolin L. r.ewis in Jamrs 1 tajnik CI< >, sta obve-anstvo, da se bo začela narodna konvencija CIO dne 18. novembra v Atlantic ('itv. — Združene države naj iz • volijo tak«> vlado kot je ('hur-chillova! — je priporočal republikanski kandidat, ki proslavljal Chuf-chiHa kot ve- j ,]:i \}0 naj,nanj devet.b-. • likega in energičneira branil- stotkov tistih ner/, ki jih i- f ea demokracije. klical T?ooseveIt v Wa-hi: Willkie je pozival i»o-Iu-aI- : ton, da bi mogli pospešiti ir re. naj pomagajo utrjevati ve dukeijo, oddalo meni svoj ro v demokracijo. .f;,z vem, kako jih je treb;. mladeni-' ganizirati, da se lotijo «!<•' ,. Tisočeri naših Delavski pregled NEMCI PREVZELI VODSTVO V AFRIKI Angleški visoki časniki pravijo, da je nemAko vrhovno [poveljstvo prevzelo vodsto ita-ljam-rke kampanje skozi Egipt proti Sueškemu kanalu. Za to navajajo l°žaju v Mehiki." Dobra kupčija Rudarska naselbina v Hear River, Colorado, ki je imela svojec a s no 250 prebivalcev je bila prodana na dražbi. Z a dva tisoč dolarjev jo je kupil J. K. Luttrell ter dobil za ta denar: 40 delavskih hiš, veliko občinsko hišo, dvonadstro- Zaradi komunizma ga je razdedinil V Berkeley, Cal., je izjavil profesor Samuel (\ May, ravnatelj urada za javno administracijo na državni univerzi v Calif orni ji, tla je razdedinil j svojega sina Kennetha zaradi > njegovih komunističnih nazo-j rov. j Na skupščini vzgojnega sveta, je njegov sin, ki je profesor matematike, priznal, da jr član niladokomunistične lige iu član komunistične stranke. Stari Mav je rekel, da se je že par tednov bal te sinove if. jave ter dostavil: — Vsak, ki me pozna, prav dobro ve. da se moji nazori povsem razlikujejo od Kennetho vili. Vsledtega sem sina razdedinil. Kenneth May je dobil študijsko štipendijo ter jc skoro tri leta študiral v Evropi. Ob tisti priliki se je na vzel komunističnih nazorov. "CIKA5KI MASAKER"? — JA, PA KAJ SE! j r»to, da tisto jrpioh ni bila de- -T— . i . 0 • i • i inonstrarija, pač pa le nekoli- 1 isto, kar se je zavrsilo na Spominski dan pred ko preveč razposajen party tremi leti, ni sploh imena vredno, pravijo či-!Neki prodajalec bo pričal, da kaški mestni očetje, ka.jti mesto je toženo za Pro,lal U«dera za p. M. t 10 tisoč dolarjev odškodnine. Pred tremi leti na Spomin- odškodnine. Victor Audreson, ski dan so se za vrši le v Chica-gu krvave demonstracije. Takrat je bila stavka pri Republic. Steel. Stavka rji so se za- nezaposleni janitor, pravi, da ga je pri tisti priliki policija pretepla in ga za vse življenje vedali svojih pravic, "policija J pohabila, dasi je stal le ob stra-je bila pa precej objestna. V spopadu so bili usnirčeni trije štrajkarji, večje število jih je bilo pa ranjenih. Dogodki tistega dne so še vsem v dobrem spominu, dolarjev sladoleda. .Odvetnik poudarja, da -o Štrajkarji korakali pro-i Republic tovarni, noseč ameriško zastavo in pojoč vesele pe-n i. V prvih vrstah so bile žen-!::* in otroci. Pred tremi leti je pričalo večni in gledal bitko. Od mesta ; uglednih Cikaaanov, da -<» lu-hoče imeti deseMisočakov za li »lenionstrantje rdrčkar i" bolečine in jioŠkodbe. in "agitatorji". lllinoi-ka jKjstava določa, daj Tn policija pričala takrat, je mesto odgovorno za Škodo, da so štrajkarji *p(> dobrem iu če ima jwlirija opravka s "po-' premisleku in načrtu izvršili jzgodovina delavskega gibanja divjano drhaljo", ni pa odgo- napad na policijo, stražečo !.\ jih })ozna po imenu 41 Masakcr ' vorno za morebitne poškodbe, puhlic, tovarno. Organizacije pod tujezemsko kontrolo Poslanska zbornica in senat sta othil)rila predlogo, laj ]»;i Mesto zastopa }K>iiiožni kor ]»ač mora biti drugače, ker bo poracijski odvetnik Milton H. sicer moralo mesto plačati de- Smith, ki skuša prepričati po-1 set tisoč dolarjev odškodnino. «• * * * ARETACIJA DELAVSKEGA VODITELJA Oblasti ga dolže, da je povzročil izgrede pred tovarno Triangle Conduit Cable Company v New Yorku. — Delavskega agitatorja je Zc dela kap. noči od sobote Pri Triangle Conduit and Cable Company v New V'»r!:'i traja že šest tednov stavka in v zvezi ž njo so st» že večkrat završili krvavi izgredi. (Nadaljevanje na 4. strani.) "O L A S NAHODA" — New York .Thursday, October 3, 1940 VSTANOVLJEX L. 1893 99 "GLAS NARODA _(VOICE or THE PEOPLE) Owed u4 Published by 8>orente PablhUnf Company, (A Corporation). Frank Sakser, President; J. Lapsha, Sec. — Place of bus I nee* of the corporation and addressee of above officers: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. 47th Year **Clas Naroda" Is ksntil every day eiCfjtt Saturdays, Sundays aud Holidays. Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velj« list za Ameriko In Kanado 9«.—; za pol leta $3.—; ■n četrt leta $1.00. — Za New York »a celo leto «7.— ; za pol leta $3 50. Za Inozemstvo za eelo leto —; za pol leta $3.50. **Glas Naroda** izhaja vsaki dan izvzeinši sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA," 216 WEST 181 h STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHelaea S—1242 Neoziraje so na nedeljske izgrede, vlada v Meliiki zaenkrat mir, ki je pa silno sumljiv ter je le nekakšen mir pred viharjem. Časopisi, postih no pa tisti, ki izhajajo pod pokroviteljstvom Standard Oil, namigujejo na vstaje in revolucijo. V splošnem se Mehika obrača proti desnici, ne glede na to, kdo bo njen (l>od"či predsednik. Republika bo opustila marsikaj, kar je bilo storjenega v zadnjih letih. Iz Jugoslavije ZBOROVANJE ODBORA AFL V ponedeljek j«* žarel v Washingtonu zborovati izvršilni odlx>r Ameriške delavske federacije. (ilavno In'sedo je imel predsednik Green, ki je pozival unije, naj izženo iz svoje srede raketirje. — Glavni odbor je še storil svojo dolžnost, — je rekel, — zdaj naj pa še "dliori krajevnih organizacij store svojo. < i reei mi j«' pritrdil tudi Daniel Tobin, elan izvidi I nega odbora, ki j«* obenem tudi predsednik unije razvažalcev. Izvršilni o<>bor m* pripravlja na letno konvencijo Ame-riške delavske federacije, ki se bo začela 18. novembra v New Orleansu. Kakor je bil" na drugi strani poroča no, se bo istega dne začela tudi konvencija CIO in sicer v Atlantic City. Nekateri pn napredku stremeči delavski voditelji bodo zopet predlagali kakšno pot za delovanje med obema velikima delavskima organizacijama in za slogo v ameriškem delavskem gibanju. Kakor vse kaže, bo pa ostalo le pri predlogih. URUGUAY IN NACIJI Najmanjša južnoameriška republika je Uruguay, ki meri 72 tisoč kvadratnih milj in ima le nekaj nad dva milijona prebivalcev. Ker je dežela zelo rodovitna, poleglega pu tudi bogata na naravnih zakladih, ji nemški naciji že precej časa posvečajo veliko pozornost. Stikajoč po primerni« oporiščih v Južni Ameriki, so naciji sklenili, polastiti se Uruguayja. V ta namen so imeli že v-e pripravljeno, toda uruvajska vlada jim je v zadnjem hi-'»u prekrižala načrte. JI. septeiribra so urugvajske oiblasti aretirali osem oditeljev nacijskega gibanja. Državni pravilnik Louis Alberto Bouzas je objavil proti njim osemdeset strani dolgo obtožnico. Obtožnica je posledica preiskave, ki jo je vršila izza meseca maja jK>sebna kornUija urugvavskega parlamenta. nji dolži nrugvajska vlada nacije, da so vzdrževali republiki podružnico nemške narodne socijalistične stranke, ki je dobivala svoja povelja iz Berlina; da je republika Uruguay označena v nemških nacljskih dokumentih kot "pokrajina Uruguay"; da so člani podružnice prisegli zvestobo Adoi-i'u Hitlerju; da je imenoval voditelje te podružnice dr. Ernst Willi el ni Bohlc; da so bili v Berlinu določeni celo učitelji za nemške šole v Urugvaju ter da je bil odkrit načrt vojaške vstaje proti vstaviti vladi republike Uruguay. Vstaja je imela izbruhniti že k<»nci meseca junija, pa S" Združene države (pravočasno poslale v Montevideo, glavno mesto Urugvaja križarki "Quincy" in "Wiehito". Upati je, da bo nrugvajska vlada razkrila vse podrobnosti te zarote in da bo sodišče izreklo nad (zarotniki obsodbo, ki bo vzela nacijoni v drugih južno ameriških deželah sapo in jih odvrnila od slicnih poskusov. MEHIKI PRETI DRŽAVLJANSKA VOJNA Prejšnja nedelja je bila zelo važna za sosednjo republiko Mehiko. — General Avila Camaeho je bil med krvavimi izgredi, vršečimi se po dvajsetih okrajih glavnega mesta prokJamiran za predsednika mehiške republike. Izgrede je vojaštvo le s težavo zatrlo. Camaclio ik> nastopil svoj urad dne 1. decembra. To se bo najbrž zgodilo sredi državljanske vojne, kajti general Al-mazay, Camachov fašisti ("m i nasprotnik, pravi, da ne bo pod nobenim pogojem pustil upravljati deželo človeku, ki je bil izvoljen na nepostaven, sleparski način. Pa š«> nekaj drugega izredno značilnega, se je zgodilo v nedeljo. Odstavljen je bil nekronani kralj mehiške delavske federacije, komunistični voditelj Toledano. To dejstvo bo še p -večalo skrbi in zadrege predsednika Cardenasa >u njegovega iz1 ranča Camacha. Velika večina delegatov Delavske federa c i je je glasovala proti njemu. Na njegovo jnesto je bil izvoljen zmeren socijalist. V predsedniški kampanji je podfpirala Camacha komunistična stranka, poleg nje pa tudi buržuazna mehiška revo-lueijonarna stranka in približno milijon strokovnounijskih delavcev pod Toledanovhn vodstvom. V zadnjem času se je začelo prijateljstvo med Cardena-*om in komunisti krhati, kaj-ti komunisti so zahtevali več kot jim je Cardenas mogel oziroma hot^l dati. Avila Camaeho ni bil komunizmu nikdar kaj prida naklonjen, posebno pa ne mehiškem komunizmu, ki je nekakšen svojevrsten pojav. Atentat na Leona Troekega je nedvomno precej zrahljal zveze med Cardenasont in komunisti. Predsednik, ki je |>o prepričanju odkritosrčen liberalce, je ponovno svaril Toledana in drugega komunistične vo •iitelje, naj prorfi Trockenni ničesar ne začenjajo. H&rte, tajnik ruskega izgnanca, je bil usmrčen kakšne tri mesece prej, $>redno je Cardenas ponovil svoje svarilo. Priznanja morilca Jaeksona so pa pordile Cardenasa T veri, da je reška tajna policija zasnovala in naročila umor. Ubil je človeka za prazen nič. JVed dnevi se je v gostilni na Kisel jaku pri Bistrici v Bosni pripetila žalorgra, ki je tako značilna za viočo k ni naših juž-njakov. Kmet Ivan Britvar j.ie na po vrat ku s sejma stopil v jknčnvo, kjer je njegov sosed Jo-fo Širič pravkar z golim nož* tn pfwlil po s*»bi 1."» letnega Nedelj-ka Veseli nnviča. Britvar je pa ni I na Siriča in ga razorožil, nato pa je v družbi posedel pri šieu žganja in pokraniljal o • logodku. Tznenada se vrata twlpro in Širič, ki se je bil prej umaknil, je stopiJ na prag s vprašanjem: "Kje je in-oja ruta, v kat« ri sem inn>l zavezanih 1T> din — "Nismo jo videli," so odgovarjali kmetije, a Širič je obdolžil Britvarja. da mu jo je vzel. — "Plačal mi boš," je zagrozil in iziginil. Ko se je Britvar poaneje vračal s sosedi proti dondu, ga je ob poti pričaka! Sirič k svojim sinom. — "Ravno tebe iščem. Tvan," ura je dejal. "(V* nocoj ostaneš živ te bom hrani' s samim modom in sladkorjem, dokler boš živel." Po teh besedah je planil nanj in mu zadejal z nožem tri velike rane. iz katerih jc v our-kih lila kri. Ko je Britvar ob-iežal v nezavesti, je Jožo pokleknil k njemu, ga poljubil in dejal: "Odsedel te bom. Ti pn ni i oprosti to svojo kri." Potom •*o šol in !'".....»s >!"fr,f)t,ftJ.'ll,,!M||.r, PESMARICA "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moškr zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih fasih je vsakemu *itatelju dnevnih vesti potreben ta priroeni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! LATMT COLOaiO D«H or HI TMI WOHO V Velikost 9M x 14*4 infer 48 vellkib strani; barvanih zemljevidov tujih drža* in 9 zemljevidov Zdr. drŽav ln zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slik popolnoma o-zna<>enfh; Zanimivi svetovni dogodki. NaJuoveJSi zemljevid kaže celi svet In tndl: RAZDELITEV POLJSKE MEl> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljite svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom ln ko ga izpolnite in pogrete k izdajateljn zemljevida, Vntn daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z norim! mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. NaroAte Atlas prt: " GLAS NARODA " 21« WEST 1Mb STRIET NIW I0IK, k. ¥. Prijateljska zvestoba do zločina. Policija ji* aretirala znanega beograjskega športnika, za-eb-nega uradnika X i kolo Vujana. ki jc svojemu prijatelju Petru Pušinu pomagal izvršiti roparski napad tta profesorja višje pedagoške šole dr. Miloša Mo-skovljeviča. da bi na ta način prišel do denarja in bi se lahko odjM'ljal k svojim staršem v Valjcvo. Pušin jo Vujanu potožil. da je brez ficka in da bi se rad odpeljal doaivov, ter ga povprašal. ali ve za koga. ki lii se ga izplačalo napasti in oropati. Vujau niu jc odvrnil, tla ne ve za nikogar, a ko sta malo poznojo šla nliei in je Vujan spoštljivo pozdravi! prof. dr. A f os ko vi je vira, ^ katerim se že dobro poznata, ga je Pušin vprašal, kdo je ta irospod. "Pa miisliš, da ima denar?" je dostavil. "Mislim, da ga ima," jo odvrnil Vujan. saj je profesor in ima svojo vilo. Od kraja se je Vujan branil sodelova-1 ti pri roparskem napadu, nazadnje pa je 1»> bil priipravljen, da prijatelju stori uslugo. V poznem večeru sta vdrla v profesorjevo vilo v Nebolj^ini ulici a profesor, ki je precr j močan človek, se je prebudil na ropot In se jo napadalcema po stavil krepko po robu. Pušin mu jo z nekim trdim predmetom -icor zadal nekaj hudih ran, nazadnje pa sta morala pobegniti praznili rok. ker je profesor na ves glas klical na pomoč. Naslednji dan je policija Vujana aretirala. Pušin pa je | »obo.irnil. Blazen orožnik z bajdnetom napadel zaročenko in druge potnike v vlakn. Nedavno je pri postaji Ra-ška gora na progi Dubrovnik— Saiajcvo prisilo v nekem vagonu potniškega vlaka do strašno panike. V kupoju ?>. razreda se je vozil žandarmorijiski kaplar, Jure Dejanovič iz Roko K otorHke, ki jo nekaj obolel, pa i je dmgo, a ta mfti je bila preveč živa in temperamentna in jo je prav tako pognal čez prag. Nato jo vzel k sebi 20-letno Cveto Krsmianovičf vo. Cveta je bila poročena in bila noseča, a prav to je Vijloja najbolj navezalo nanjo. Ko j<* rodila otroka, je dal takoj del svojega posestva prepisati nanj. fez čas pa se je naveličal obeh, pa je zahteval od žene, naj mu vrne papirjo o prepisu, naj pobere šila in kopita in izgine. Cveta >o mu jo poguinino postavila po robu. kar jo Vidoja hudo raztogotilo. Pobral je stol in navalil na ženo, ona pa je zbežala na dvorišče Tam je bila pri slon jena sekira, in ko jo Vidoje, ki je bil močan in nasilen človek, s stolom v roki prihitel za njo. je s rekiro msihuila po njem in mu presekala vrat, da je kmalu izkrvavel. Iz Sloveniije. Marsikdo si bo mislil, da ga ni priseljenca, ki bi pozabil najvažnejši dan svojega življenja, pa se še vedno taki dobe. Kateri dan jo najvažnejši v življenju priseljenca? Nedvomno tisti, ko je krenilo njegovo življenje v povsem novo smer ter dobilo povsem drugačen namen in pomen. To je dan njegovega prihoda v Ameriko. Toda, da ne bom delal niko mur krivice, moram priznati, da se nekaterih dogodkov ti-stegii dne vsakdo živo spominja, pač je pa temu ali onemu ušlo iz spomina leto, mesec in dan, ko je prvič stopil na a-meriška tla. In ime parnika. Ljudi, ki so to pozabili, je presenetljivo dosti. Najbolje bi bilo, če bi vsakemu ob prihodu na Ellis Island vtetovirali v roko ali kam drugam ta nadvse važen datum, toda ameriške oblasti tega ne delajo, ker so pač prepričane, da kaj takega sploh ni mogoče pozabiti. Toda važno je, da se vsak .Spominja tistega dne, ker mora ob raznih prilikah točno odgovoriti na vprašanje: Dan, mesec in leto prihoda v Združene države. Ime parnika, ki vas je privedel sem. Pri iskanju državljanskih , ipravic je treba to vedeti, in če / inozemec ni prosil za državljanstvo, mora te dni odgovar jati pri registraciji. V uredništvo prihaja ncmal > tozadevnih vprašanj. Urednik nima nobenega seznama naših ljudi, kdaj in s katerimi j>a.'- Obesil se je oče — sin znorel. V Spodnjem Do'i-'-u pri M:- geve z obrestmi vred. Vse to mu jo toliko na živce da so slinju je naprodaj pose>tvo An- je pred kakima dvema meseee- tona Kotnika, ki sedi v mari-jma poskušal dvakrat obesiti. bor-k I kaznilnici zaradi umora j vendar so ga doitjači vsakokrat svojo žene. Za pc^e-tvo .=e za-1 pravočasno opazili in rešili. nima veliko kupcev. Ker je i. - - > - - . . . i ->ckaj časa >e bil se pre-coj mi- zelo zadolzeno. je so na d raz- ,. „ ■ • .- , , ,, . .. ron, vendar so I pni te >kozi opa- bo. \ mo< io takecra tiprnKa. - . ' .... . . ' j zali, da z njim m vse v renin, mislec, da ic ediiti, plačal kmet' T> . < . , , T . , .. . ' 1 ose-bno euden p' l»il zadnje Ivan G robci ni k iz Sp. Dohea. ■ T , , . * . rini. In res s«* siw-t obesil. Done da bi sel kai glodat na sod-:, . .... . , . , miaci so ga pravočasno na>h m ni.jo, kdt) vse na posestvu' , i • - , L . . . ... rr rešili. ( oz neka] <*asa te to spot vknižnjen in za koliko. Komaj je bil plačan en upnik, je na (rrobelnikovo veliko začudenje pognai posestvo i:a dražbo o ga morali ča kupovati in plačati vse lol-[odvesti v bolnišnico. niki so dospeli v Ameriko. Ce bi imel tak seznam, bi mu bilo kaj lahko odgovarjati. Ima pa sredsvo, s čigar pomočjo laliko pomaga: debelo knjigo, v kateri so navedeni parniki vseh važnejših paro-brodnih linij ter dnevi njihovih odpluti j iz Evrope in prihoda v New York. Seznam sega' prav v zadnje desetletje prejšnjega stoletja. Ce kdo torej piše: Odpeljal sem se iz Hamburga dne tega in tega ter do*pcl v Now York tega in tega dne, je uredniku kaj lahko ugotoviti ime parni ka. Ali pa če naprimer pravi: — Odpotoval sem konci novembra leta 190* iz Trsi a. Imena parnika >e ne spominjam, — mu urednik sporoči, kateri parniki -o novembra ti stega leta odpluli i/. Trsta. Ci tajoč imena parnikov, se naj br/. jtravega domisli. V nekaterih slučajih pa ro jaku ni mogoče vztreči. V dokaz naj navedem naslednji slučaj : Pred petimi ali šestimi leti jo dospelo v uredništvo pismo naslednje vsebine: — Prosim, sporočite mi, kdaj sem prišel v Ameriko. Nič drugega kakor podpis naslov in en dolar za poizvedb", zamudo ča -a in poštnino. In urednik je odpisal rojaku, naj jjove, kje je kupil karto. - katerim parnikom je odpotoval in približno kdaj, to j«-r katerega uieseca in leta. In <"•»• drugega ne ve, naj samo l»*to navede ter če j«* bilo spomladi, jK>leti, pozimi ali jesen Skuša naj se spomniti ime kakšnega svojega -"potnika i»i naj .-:pioh navede v-o podrob nttsti: kakšen jezik so govorili ljudje na parniku, kakšna je bila hrana in koliko dni so se vozili prek" morja. Dolgo ni bilo odgovora, na-I »o s led pa le pride fpisnio naslednje v.-ebine: — Ker pravite, da vam moram povedati vse podrobno >.-ti o sebi in mojem potovanju, vam jih povem. Star sem dva inštirideset let in dva meseca po tistem, ko sem vojake "d služil, sem šel po pos na ida- .1 easa je to spot [ttumvil. Tudi! drugič so ^a ro- šili Potom se najbrž niso več|varstvo pos M( Jni nadejali, tla bo so do o"sa pri-šlt). Totla Grobelnik je še v t ret je vzel vrv. Prodno so ^a domači pogrošili, je že izdihnil. Rada bi izvededa za MARUO (kako se piše, ne vem), s katero sva skupaj potovali iz Trsta s parnikom Sa-turnia in smo 8. maja, 1938 odpotovali iz Najpolja. Doma je bila iz Trebč in je potovala k svojemu možu v Clevelandu, O. Jaz sem potovala s svojim sinom Marijom k svoji sestri Suman v Norwood, Mass. — Prosim, da se zglasi na naslov: I IVANKA LACH, c. of John j Suman, 6 Rock Hill Sreet, I Norwood, Mass. , mo za dve leti. Denar mi jo sosed posodil, nekaj sem imel pa prihranjenega. Komaj šest me-selev sem bil v Ameriki, pa sem sosedu vse pošteno vrni', za kar imam priče. Iz našo va si ni šel nobeden, pač pa iz sosednjo vasi neki fant, Jože po imenu, ki je harmoniko igral. Bilo je ob času košnje, ko sem se odpravil v Ljubljano. Tisto leto je bila pa košnja .prav zgo daj. V Ljubljani sem kupil karto blizu štacijona. Neki tie dec s črnim imuštacami mi jo je prodal. Potem smo se verziI: dva dni in tri noči, redno sni" videli morje. Pa morja smo le malo videli, ker je lil« kakor iz škafa. Na parniku smo bili štirje Slovenci in dve dekleti. Ena je bila prav čedna in j«-bila vedno za tistim, ki je harmoniko igral. Jedel sem dosti, ker mi jc dala mati s seboj celo rešto klobas in zelenko brinovca. Morje je bilo sla*bo in smo večkrat mislili, da se bomo potopili. Tiste vožnje ni bilo ne konca ne kraja, posetmo zato ne, ker sem že tretji dan dobil morsko bolezen. Nekega, jutra smo znašli v New Yor-ku. S parnika so nas poslali na Ellis Island odtam pa z že-Ie«nioo proti zapadn. Tri leta sem delal v majni, zdaj pa že dolgo živim na farmi, in v tej okolici ni nobenega Slovenca. Tt> so moji natančni podatki. Upam, tla boste na podlagi tega lahko dognal i, .kdaj sem dospel v Ameriko. Sm "GLAS NARODA"-New York ■i i -r ------ nmj^bodo ' v xjutrmj. Thursday, October 3, 1 940 YSTANOYL JEN L. 1893 Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse na m* eitatelje in se ž njimi na»i rojaki tmko-rekoč med seboj pogovarjajo. glas iz rock springs, wyo. (Minulo je ie precej časa od-tar je 4*OIas Naroda'* poro«"al iovo>ti iz na.še naselbine. Se-lanja konvencija JKKJ je pa opravila Kock Springs, Wyo v ickako ospredje, posebno za to, co se bo po 4 letih zborovanje mršilo v na>enrt motu. Rock Springs. Wvo., ni bog\*e kaj uinifiuv za one, kateri -o vajeti krasnih n*»st in lepega ]»o-ja, največ pomenljiv pa je, t«er je nekako imliAiV premoga rske obrti jugo\"»lHM]ni del države Wyoming. Prt-d ieti so bili veeinonui premogovniki o-crog mesta, po številu 7, dane* sta še samo dva. T>asi ne bo zanimalo vseh čitateljev, vendar navedem ptxlrorbnosti ležišču raznih preo likovnikov. Zanimalo bi pa mogoče vse one, kateri >o tukaj prislužili denar, da so kupili zeorfjo v raznih državah, ter za t>ne, kateri so >c izse'ili ter >o po dol-gih letih nikdar \>r vrnili. Bližnji premogovniki >/» nana ia jo razkropljeni okrog lribčkov: Lion Coal Co. 2 nu-je. Colony (Vml Co. 2 milje, Qneally Ounn 4 milje. Onnn ."» niilj, Pino* 14 n|ilj. Reliance 11 nfilj. Winton 20 milj in Superior 2S milj. V-e te male ali večje naselbine >o pritok za lock Springs. Ker »eni ravno pri tej edini industriji te okolice, pripomnim razliko nwtl raznimi pre-mogarvkimi družbami. 1'nion acific Coal Co. je edina, da posedli je železnico, vse druge morajo prispevati za odvoz pridelkov. Druga razlika je zaposlenje, to je, da raz ven lrnion Pacific nud nikdar varen, da te hrene in hajdi po dolini. Tako se je nam večinoma Slovencem pripetilo pred treni1! leti, to je pri Colonv Coal Co. Preti nekaj k»ti je vodotok, takozvani Bitter Creek, preplavil bregove; tam je prizadela votla Slovencem veliko ško- de, nakar so bili prknorani c-e izseliti na višije mesto, to je na vzhodno stran. Nova lepa poslopja, zeleno drevje, >o v resnici krasote one okolice . Spočetka sem omenjal središča vseh pritokov. Jugovzhodni del države je Rock Springs. Mogočna železnica. katera teče Sfkozi sredino nn sta, je dosedaj bila velika ovira me-1 nega prometa. Naj tMiienim rekord, da je v 24 urah drvilo skozi mesto 04 vlakov. letošnjo leto -o pričeli gratliti, kar mislijo tla bo tudi dokončana zgraba, dva sub-waya in nadcestni most za promet. JJelavake razmere so «kozi poletje bile rdatoe, si tlaj v blizu joči se jeseni je znatno boljše. 'Pozdrav čitateljem "(rla-a Naroda.'* Louis Tauclier. ček. ki se ne da nadkriliti v svojem petju, je zmožna vzbuditi zanimanje s svojim izrazitim nastopom in razveseliti slehernega poslušalca. Ob tem nastopu operne pevke na čika-škem odi-u -e bodo gotovo zbrali okrog nje vsi od elite Srednjega Zapada.iki se zanimajo za to stvar. Vemo. tla bo žela veliiko in zasluženo priznanje, s katerim se l>otlo ptilog umetnice lahko ponašali vfii .Jugo-slovani v domovini in še bo'j v zcsnjlji. PEVSKI ZBOR NA RADTO. fV nedeljo popoldne od 1.30 do 2 .popoldne l»o pevski zbor "Rožmarin** iz. Ambridge, Pa., pel na radio postaji v Pitts-burghu. Pa., WWSW, 1500 kc. va2no naznanilo Kot Običajno vsaka leto. takti je t.udi za letošnjo veliko prireditev v proslavo našega največjega praznika Narodnega Ujedinjenja Jugoslavije veliko zanimanje otl strani naših društev, kakor tudi od strani poisameaoiikov. Tozadevna letošnja prireditev se vrši v nedeljo dne 1. decembra 1940 in sicer, kot običajno v znani veliki Arlington dvorani na 23 St. Mark* Place (8th St.. med ZINKA \I11jAN<>\ V (1IICASKI OP™I. Slavna hrvaška pevka, kate-ra je ravno izvršila triumfalno turneji po Južni Ameiiki in bi-, la odlikovana z lavorikovini! veitcem v "CoIonu" v Buenos j Aiicsn. je bila jnniovno najeta i za redno o]>erno «e®ono Metropolitan ofiere a' New Yorku. Ravno tako je bila najeta za prvi večer, ko se začenja proslava jubilante 30-letnico čika-ške opere, v soboto 2. novembra t. I. Ob tej pniliki Im> nastopi a v Verdijevi "Aida** v irla- v ni vlogi in - tem ponovno po-|Mirko ^^ 559 Wwt 42nd veča bi sla\ o setbi in -vojeniu j X|.w York Citv. Začt tek hrvaskeiim narodu, kakor tudi f po- slovenska prireditev v brooklynu 'Bliža se hitro čas, ko se bo-j no zanimiva igra v štirih deja-do pričele slovenske jesenske prireditve ter nadaljevale v tedenskem redu do konca leta. Ker pevsko in dranrsko dru- njih "Tui^ki križ.** K tej igri bodo prispevali v velikem številu člani dramatičnega društva "Domovina**, kateri bo- 2. in 3 Ave) New York Citv. Xa tem mestu že sedaj apeliram na vsa naša društva, ki so že prejela pNma. ali ki še niso. da zagotovo pošljete svoje delegate ali zastopnike na I prihodnjo sejo v soboto dne 2f>. štvo "Domovina" nikdar ne;do igrali v turških in kranj-zaostaja v tem oziru, želimo po-1škili nošah. Po igri pa bo pro-ročati, tla se že sedaj priprav-j sta zabava in ples. Ijaimo in trudinijo, da zagotovi-! 'Podrobnosti te prireditve mo popolni u-peli naši priredi-i bomo o pravem času spet poro-tvi. katero iborno imeli v nede-jčali v tem1, listu, ljo novenibra v Slov. Xar.i iTorej rojaki in rojakinje, ne Donni, 253 Ir\*ing Ave., Brook-j zamudite te naše predrta ve 3. lvn. N. Y. jnoveairfbra. ker vam bo zagoto- iPrograni se bo pričel » b 4. vljen popolnoma prijeten ve- . v I v popoldne z lepim petjem nase- cer. ga društva "Domovina.** Te- rojaškim pozd ravom mu l>o sledila dolira in po>eb-' Tomaž Bertok, poročevalec. znana rojakinja Mrs. A oj.zija Seniea in sicer je izdihnila svojo dušo 19 s.ept. Pokojna je bila tlcma iz vasi Drganja Sela. fara Toplice na Dolenjskem. Živela je precej rat-a v Calumet, Miicli., pozneje še nekaj let v Milwaukee. Zapušča žalujočega soproga, enega -ina. »Ive hčeri in nekaj dnigili >«»-rotili i kav. t V Presto. Pa.. j«» pf» dolgi bolezni lini! 1 Anton Vidmar, -tar 00 let in rojen na O o nt jem Brniku ?»ri Kranju. V Ameriki zapušča brata, v starem kraju na sir.a. BcH: Krajini. V Ameriki je bival 3,"i let in za]»ii-<'a dva brata in sestro. ' V (iallup. N. M., je nedavno v bolnusnici umrl rojak Stephen Ktdzman. star 58 let in rojen v Konjit-ah na Štajerske m. V Ameriki j«- bil od svojvga H. leta . Bi je zaveden delavec in pri velikih premogovnih družbah je bil na čr-o: li-ti zararli aktivnosti v stavkah. t V Forest City, Pa., je za rudarsko dušico umrl l^iii- T).«.ta-nok. star 40 let in rojen v Dobu pri St. \'idn pri Zati«*ni na Do- ilenjskem. V naselbini Smock, Pa., je! -f pred dnevi untrl rojak Anton V Broiurhton. Pa., je umrl Papež, v staro-ti 40 let. Zapu- preti dnevi rojak Peter Stanov-šva ženo, dva sinova in tri hče-|nik. -tar .">4 let, samec, donta re ter brata, v Slovanu sestro,'iz rminca pri Kranju, k; r za- v starem kraju pa tri brate dve ljali pi»: Kr-kom na Dolenjimi iz Kvasieo pri (^niomljn v'skem . tej veliki in prijatel«ski zemlji. Brez dvorna bo naša slavna untetnica nastopila večkrat na o.lru v Ohicagu, posebno na različnih koncertih, ko boes-mi. Saj ravno ona. kot slav- 40 - LETNO preiskuSnjo IMA JUGOSLOVANSKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti JUGOSLOVAN GRADI UTRDBE A* hLižini Seattle-a in Taco-1 kulacijo okrog 22 milijonov.) oktobra 1940 v prostorih Mr.jma, v državi Washington, se!To je člane "We Mu>t Do Our nahaja eno največjih taborišč Ctmost to Keep the American j aiOenBške federalne armade.!Idea Alive,** četrti v vi>ti Camp Lewis, katerega «znani ameriški ]>ir-a- KNJIGE v angleščini. *®|^udite po izvanredni ceni te važne uri zvečer. Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika ta pojasnila, ce ne, pišite na glavni urad. Ely, Minnesota. Na tej seji se bo najprvo izvolil odbor, nato se bo skušalo kar največ ukreniti glede velikega programa, kakor druge važne stvari. Vsled česar vas ponovno naprošam, da se te velevažne seje udeležite v velikem številu, ker kolikor več nas bo, toliko boljša bo prireditev. Naša slovenska društva so se dosedaj še vsako leto odzvala v velikem številu za sodelovanje pri sličnili prireditvah, ker .so -e vedno zavedala svoje narodne dolžnosti, t Ver jen sen< zato. da se bodo' tudi letos odzvala polnoštevi!-no, še posebno iz razloga, če pomislimo, da v Evropi Še vedno divja vojna vihra, ter steguje svoje požri išne krenvplje tudi po naši mili domovini Jugoslaviji. da jo ]K)baše v svojo nikdar nasičeno malho, kar upajmo, da do tega ne bo nikdar prišlo. Zato pa je letošnje leto tem večja naša dolžnost,, da -odelujemo skupno v bratski slogi pri tej prireditvi ter pokažemo, koliko nam je pri sreu naša domovina Jugoslavija, iz katere prihajamo kot ponosni slovenski, odnosno jugoslovanski narod . Poglejmo druge pod j a ume ne narode, kako straSno trpe pod železno roko tujca, ki po njihovi krvavo si prifborjeni zemlji gospodari. Pomislimo, kako nam bi bilo pri srcu. ako se isto zgodi z našimi sorodniki soibrati, ki soda j še lepo svobodno žive pod okriljem naše dične Jugoslavijo. Zato pridimo vsi izvoljeni delegatje in posamezniki, vsakdo je dobrodošel, ki ima dobre ideje, na to vele važno prihodnjo sejo, ki se vrši. kakor zgoraj označeno, v soboto dne 26. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Mr. Mirko Stipisiča, 559 Weft 42rrd St., New York City. S sobraskim pozdravom, Anthony Svet, poročevalec meriški vojaški major Emil P. | Antonovicli. Ta naš odlični ! rojak jc bil rojen v San Fran-Iciscu. CaI.. otl dalmatinskih Istarišcv, ki so doma iz okolice |Dufbrovnika. Sedaj je star o-krt ig 45 let "111 je poročen. Vsled njegove velike izobrazl>e, ponosa na svoj rod, in plemenitega značaja, so ga vzljubili vojaški krogi in tudi vsi neposredni predstojniki. Nedavno mu je bila izročena naloga,' da postavi še več novih vojnih taborišč in pristanišč za zrakoplove, za katere -e bo porabilo $15,000,-'000. Lahko torej sklepamo, da bodo njemu zaupali tlelo in najbrž tudi nad-zorstvo pri postavitvi vseh novfih vojnih taborišč in prirstanišč za zrakoplove v Združenih državah. Saj 011 je res strokovnjak, ki se ne da nadkriliti v tem oziru. telji za zgoraj omenjeno časo-pisnikaisko društvo in časopisi, ki se tega poslužujejo. •( -lam k poutlarja potrebo a-mei ikanizacije v najbolj plemenitem in iberalnem smislu, kot aktivnega zanimanja za svobodo, napredek, stvarjenje in splošno kulturo — kot sa-čelo, po katerem bi naj sodelovalo vse narodnosti in posamezniki širom Amerike na podlagi popolne enakosti, — ki merijo k cilju, da se zagotovi. Ameriki velikodušno in vsestransko sodelovanje vsakega člana prebivalstva v s vrh o državne obrambe. ŽALOSTNA VEST. Iz stare domovine sem prejel žalo-tno vest, da mi je unir- , . . la mati, ^fari.>a Virant, -tara Niegov uradni naslov je "C-on- 1 i i „ • t ■ iu ;■ ^ ^ ,__________73 let v Studencu pri Ljuolja- ^e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGRAFIJ NAI'ISAI.1 NAJi;ol„lšl AMKUIŠKI VUTXAU-SKI VKSCAKI IN IZDAI. K. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Kna sama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta .knjiga je Irolj popolna. l>oij natanena. Itolj razumljiva in liolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. t'udili se l»<>stt' in veseli lx»lo, ko l»<>ste vi'lt-Ii, k:iko n:itaiK-no vu? THE GAKDKN EXCYCLOPKDIA pouči o vsaki najmanjši iM*lr..n-iK^sti v obdelovanju vrta. Knjiga je l»ila skr!mo M'stavljeua. tako da Ini izpuščen" prav ni<". kar jo zanimivo in p<»trel»no za vrt. Kar je knjigi, je Nilo vse skrbno prelskušoiio, tako ila j«' vse imiim.Iho, ja-}siio. pripmsto. pa natančno To je nova vrtnarska priroena knjiga I»opo!na, praktična. priljudna in lahko razumljiva.. 1'reiskusite jo kiir najbolj natančno sami. Prepričali se Im:sH*. da fM>Ij>e vrtnarske knjige ni kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA. Ona samo truction Quartermaster in Charge of Building," Se en primer uspeha, s katerim se lahko ponaša v>ak Jugoslovan v Aaneriki. iTe dni je obhodil pokrajino na Pacifiku Mr. Louis Adamič, znani pisatelj in sedaj tudi reden elan važnega ameriškega "National Defense Council.'* Adamič je ob tej jpriliki obiskal todi majona Antonoviclia. Pretekli teden je bil objavljen članek Tj. Adamiča, v kakih 800 raznih ameriških časopisih t>o režijah XEA SJen ice Co., ni. Zapušča 2 sinova in enoj hčer. Počivaj v miru, draga mati in lahka naj ti bo domača gruda! Frank Virant, Bariberton, Ohio. AKO ZDAJ NE VEŠ, ZDAJ ZVEŠ— da ima Joseph Roštan v Sa-ranac Lake na svojem rook ga r-denu razun majhnih hišic, cerkve in ačroplana tndi jako lep spomin na stari kraj, to je sta- NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1 1 52 Strani — 1 000 Fotografij Ta knjiga obsega 1152 strani in ima okoli 1000 zgodovinskih listin in mnogo zemljevidoT. Vsebuje najvažnejše dogodke iz prvih zgirtiovin*kih časov, pa do današnjih dni. — TO JK NA.H'OI'OLNKJSA ZGCDOVINSKA KNJIGA. (Ta knjiga je i>o*ebiio tudi zanimiva in koristna za učence v višjih šolah, "k«r jim v vsakem oziru i*ooiaga pri njihovem učenju. 1 či dili se boste ko boste knjigo videli: vezava je Pomislite! v najlepšem imitacijskem usnju. Samo PRESKRBITE SI TO KNJIGO ŠE DANES! $1.§0 Inc., katere imajo skupno cir- rok rajski kozolec. • VABILO na VESELICO in PLES katero priredi OLTARNO DRUŠTVO v Cerkveni Dvorani na Osmi v New Yorku V NEDELJO, 6. OKTOBRA ob 5. uri popol. V PRID CERKVENE BLAGAJNE < ZA PLES IGRA JOHNNY ZIDAR Vstopnina 25c. The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in ! 200 SLIK Nnjnovejša svetovna ENCVKLOPEDIA, ▼ kateri more vsakdo kakorSnegakoli pok lira najti raa-iaco vsake besede spadajoče t njegovo stroko. KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKOKO NEVERJETNO JK. I)A JK MtHit»C'K TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJKiO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. CENA SAMO (Poštnina plačana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. Obiščite Slovenske Prireditve! VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRU 2ABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREBUJEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH CL ANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. I I 41GLAS NAROD A" — New York Thursday, October 3, 1940 VST ANOYL JEN L. 1893 V METEZU —: Roman. — Spisala: MAELJA KMETOVA. "Pisarna gor, pLsama dol — in družba in dame in tako dalje — a Gornik, pomni; čeprav v Ameriko — a izginil ne bom za we večne čase. Tak Tino pozdravi, lepa je bila nekoč in adijo vsi skupaj!" (Kakor je bil prišel, je spet odšel in vsi so zrli za njim. Pire je pripomnil: "Evo, gospod profesor Rržnar; zaikon je edina trdna podlaga — kaj f tHaliaha!" "Izjeme ne motijo," je mirno dejal Rižnar in Melanija je pripomnila: / *'Xeoku-ni ste, gospod doktor," in je odšla z možem. "Glej, glej, — gospa Melanija ni kareibodi!" "Jaz je ne mat um," je dejala PoUli. . "Meni je všeč," je odvrnil Pire. Poldi je zardela in šepnila strastno: w*Teibi ne sme biti všeč; le jaz, da vdš!" "O!" je z zanieiiivim izrazom zategnil Pire in dejal: "Kaj sto še preplašeni, gospod Gornik?" "Ne. Jezen sem!" "Nikar, gotspoe je vznemirila gospa Poldi. ''Da, prav — bom prijel" je odvrnil Pine in Gornik in Meta sta odšla. "Hvala Bogu, zdaj sva sama," je zavzdihnila Poldi in -e ovila Pircu krog vratu Pire jo je v hipu pogledal začudeno, a je stre-cl z crlavo in dejal: "Pu^ti — tudi jaz ]K>i»leiu. Ne vem, zakaj nisem še odšel. Lahko noč!" Že se je hotel okreniti proti vratom, a Podi .^o stji jo Še to-neje oklenila in dejala: 4 * Ivan, lepo prorsim, ostani Še. Vos večer nisem imela ničesar od tebe in tako hrepenim po tebi!" Pire sc je nasmehnil, sedel v naslonjač in dejal: "Prav. A črne kave mi princ-i in likerja in eigaict." "Ah — koj, ko.j'" Poldi je vsa vesela hotela pozvoniti. "No. saana pri nosi — Ali grem. Ne maram zdajle služkinj kreg sebe." "Kakor želiš. Ivan, kakor želiš," in že je odhitela. Pire pa jo zgubanči! čel-> in zamrmral: "Kako nori!" Poldi je kmalu prine-la. kar jc želel Pire, je sedla poleg iijega in vprašala: '"Ti jo všeč vso tako, kakor r-eni pripravila?" "Rom videl," je kratko odvrnil Pire in nadaljeval: "Vt-š, tisto, kako hrepenim po tebi in vse ovijanje rok vratu mora prenehati." 44Ivan! Za bo'.jo voljo, kaj ti je? Kaj sem ti storila?" "Ne jadikuj! Kar sem rekel, sem rtkel in ne izprašuj. ^e namreč hočeš, d«'* še kdaj pridem." 44Ivan, moj Bog, zakaj nve mučiš?" *4Ti mene — a >c ne dani. Meni je že vse to zoprno — in — -aj ros, saj tudi ne l»om več prišel semkaj**. "Norčuješ se, poznam te in ne verjamem ti." "'Kakor hočeš, a jaz mislim we resno. Ne poznaš me pa prav nič." 44Zakaj me žali*, in mučiš? Kaj sem ti odveč?" "Odveč." Poldi je prebledi la. Pircu pa -ta se pretegnili ui-tnici v zaničljiv nasmeh 44Ali ti je šla Meionija v glavo?" je povzela robato Poldi. *4 Mogoče." •"Ali morda tudi Meta?" "Tudi mogoče " 44Ah — zdaj vem. Tina!" 44Zelo mogoče." • Polid 'i je grizla ustnice, drgetala je po vsem životu in nemirno udarjala z nogo p« tleh. "Tako," jc dejala monotono, "veliko zabave želim." "Hvala," Pire se jc priklonil in izpil čašieo likerja. "Zares," je povzel nato. "Melanija je zaniinva; itiste ostro začrtane obrvi, ozki, bledi obraz in vse rezajoče besede so mi zelo všeč." (Na svojem lovu za nov i md j Konkurenci to seveda ni bilo rekordi so Američani odkrili i všeč, pa je priredila natečaj z nov, res nenavaden rekord: re kord sreče. Najsrečnejša ose- nagrado 100,000 dolarjev za o sobo, ki bi ,-e mogla izkazati z ba na svetu jo po pisanju ame- rekordom rreče. Se isti dan, riških listov Miss Duleie Far-1 ko so listi in lepaki objavili ta rova iz Los Angelesa, komaj 18 natečaja, je Miss Duleie zvede letno dokle. Ta srečna Mir*- je tla, da je zadela glavni dobitek zapore«! štirikrat podislovala'v loteriji za neki dom za slepili zadela dobitke v dveh lote-jce. Bilo je sicer "samo" tiri jah, tako da je v kratkem ča- j.-oč dolarjev, a vendar je po-su 16 mesecev zbiala več nego menilo dober prispevek k na-mrijon dolarjev, meti tem kn| gradnemu tekmovanju za novi ni imela prej tako rekoč niti rekord. DELAVSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani.) prebite pare. 'Do decembra 1938 je bila Miss Duleie popolnoma neznana, skromna tkalka, sirota, ki je v neki tovarni platna zaslužila komaj štiri dolarje na teden. Stanovala je pri nekih starih zakoncih, ki * i videl sliko Mu-ts Farrove. in iso ni javila vee. I*o tem lepem božičnem darilu jo dekle, čeprav malo nerado, zapustilo tovarno in se odpeljalo v Bo--ton. da uredi zad« vo g odo to dodščine*. Komaj jo bila nekoliko dni tam. je prispela vest. da je v Oregonu umrl neki sorodnik njenega očeta in ta sorodnik nI imel nobenih otrok .... . ali drugih dedičev, tako da jo *-n milijonar potej-njo za rjono njegovo imetje v vrednosti pol milijona Far rovi. dolarjev pripadlo roko. OB 175. OBLETNICI BITKE PRI WATERLOO. Ta nenavadna sn ča Farrovi nikakor ni zmešala glave. Poj .Dr. Ca banes, Napoleonov o-nasvotu svojih odvetnikov je sebni zdravnik, je skušal v eni svojo glavnico previdno nalo-'isvojih zadnji" knjig, ki se jo žila. Rcporterji pa >o zveru. Korzičun tedaj sicer ni bil resno bolan, trpel pa jo za napadi hemoroidov, ki so iz vljudnosti nego iz kakšnega trnu povzročali -silno bolečine in drugega razloga deset srečk iz .po ga ovirali, da ni mogel na "In meni je zoprna." *4Da — zato še bolj, — elegantno obleči." 4'Ima avtomrobil . . ." Meta ima krasno hišo, *se zna lepo, "Vsa čas tudi avtomcliilu, les je. Tina je krasotica, je ločena žena in je polna kipečega življenja. — Vse so jako in zelo zanimive." "Jaz pa . . ;" '"Ah, Poldi — ti :n si prižgal cigareto pa kaj bi pravil!" Zamahnil je z roko ■"VW> srečo torej," je povezla Poldi, a besede so se ji tresle in mrazilo jo je. "Viso srečo — vso srečo ..." ■ 144Hm — hvala, hvala." Pire je opazoval Poldi skozi kolobarwke cigaretnega dinia in potresal z nogo. Poldi pa je hipoma v«tala in skoraj zavpila: "Ne!" "Kaj pa — ne*" jc malomarno vprašal Pire in niti z očesom ni trenil. "Tako me ne Los mučil." • "In zakaj, če smem vprašati?" "Ker te ljubim." *"Pah!" . (Nadaljevanje prihodnjič.) loterije in s tem je zadela 100 tisoč dolarjev. Tedaj je hotela velika modna tvrdka v New Yorku izkoristiti Miss Duleie za reklamne namene, ponudila ji je 10,000 dolarjev plače in pri tem ne bi imela naivnega dela, samo srečo naj bi prinašala. Khnalu potem ji je pripadla dediščina v znesku 50,000 dolarjev, ki jo je zapusti! neki prijatelj njene družine. Mož je bil nekoč Duleie, ko je bila še majhna, ujčikal na kolenih, pa je mudil, da je še vodno ribo ga, in boleli prmlati. |>a je {MjlM-gljilH. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER Dl.M.VS Pisatelj >ain |.ri»ri, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zaslor, ki zakriva o«1it, kjt*r se Ini inral kos življenja. In v ti-ro slavnem romanu se res i^ra velik kos z» lo Banimivega življenja. cena $1.75 HUBERT Spisal Paul Keller. Koma n iz lovskega življenja. cena $1.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal slo\ili poljski pisatelj II EN KI K SIENKIEWUZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelu zanimiv. , cena $ I.— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JIRAČ Mladi koroški Slovene*- z»*U» Ja-piio in zanimivo j »opisuje življenje kniftov it. rudarjev. in prepričani smo, da boste potem || stalni naročnik. jj TELEFONSKI POGOVOR Z "MRTVECEM." Nekemu trgovcu v Gloga n so pred časom sporočili, da je njegov sin, letalski poročnik, padel. Starši ?0 nato objavili o-smrrtnico. Sedaj .pa so prejeli nepričakovano telefonsko vest, s katero jim je poveljnik letalskega krdela, pri katerem je služil poročnik, sporočil, da je rriladi otkož še živ. . (Porocnikovo letalo se je me4 cena KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strarhwitz. Zelo zanimiva povest iz d-venščine v t"m svoj m romanu živo in zanimivo f>opisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal .MIRKO JAYORNIK I'iftat«-Ij v knjigi |«ive i>to, kot i«»ve naslov: -r#-<~i! ^ j.. 7, ij.j-dmi, med katerimi mi nekateri že mrtvi, drugI še ži\i Njihova usotla je Mia zanimiva, pri nekaterih (udi tragična. Pred vsetu pa [w»fiisiije resnično življenje jHisiimeziiib. cena SI — V ZARJE VIDOVE Spisal OTON Z| l'AX(lC Najboljši in še žiieči slovenski |H*Miik p'm laja s to zbirko zo|»et nekaj uin'-tvoror. Pesmi |M>svečene njegovi ženi Ani. cena $1.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan I>oyle. Zelo zanimiv roman. ejanje se vrši v leto 1757, ko so Se Indijanel kraljevati v lepi Mohawk dolini v kraju, ki'ohsega sedanji državi New York in Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. bojem vnelo in je treščilo na tla, kakor so to tovariši videli. Poročnik sam pa je ostal živ in so ga Francozi ujeli. Ko so nemiske čete vkorakale v Pnriz, čo našli v neki voj-ui bolnišnici, in ga dali pre- pejati v Wiesbaden. Uro potem. ko so Ptarši prejeli to vefvt, so se po telefonu lahko pogovarjali s si n 011 v ki jim je povečini. da se njegovo stanje boljša in da bo kmalu dobil dopust, da obi&oe dom.