Ccene in poročila o pnhlikaciiali in razšla vali
ARHIVI XX 1997
v drugi sdmo mcsio Loka, v irclji pa naselje Siara Loka Knjigo je i/.dal, lako kol prvi dve, v :,voji zbirki Gradivo in razprave, Z^odo" inski arliiv Ljubljana, v 600 izvodili na .129 slraneb. Zarrdi spee i Učnega značaja Stare Lake ki je nt moremo enačili z navadno vasjo Irgom predmestjem aii mestom, saj j< bila stdt/. loške župnije in farno središče /.a mest« Škofja Loka in ntnazadnjt gospostvo (graščina), st je avlor, indi zaradi specifičnih virov, lotil predstavitve na nekoliko drugačen način kot v prvih dveh knjigah O fari Siara Loka so pisal' že dekana Jernej Božič in I:rant K..aver Kramer ter Prane Pokorn, sure loški kaplan. Od let'i 18(i3 dalje pa se vodi tudi župnijska kronik». V poptavju "Viri in literatura" so predstavljeni: župnijski arhiv (novejši je shranjen v župnišeu, starejši pa v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani), mcmorabilh (koncept Božičeve zgodovine Stare Loke), Siralilova zapnščina (v ftrh>vu Repabiikc Slovenije). zcmiuška knjiiia i^cnoia Zgodovinskega arhiva Ljubljana v ,kof ji Loki, Arhiv Republike Sloven-jc, Okrajno sodišče v Skofji Loki J, forid Občine Siara Loka (enola Zgodo vinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki), fond Krajevnega ljudskega odbora Siara Loka 1945-1949 (cnoia Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Skofji I ji ■ ki)J Kramcrjcva avtobiograiija Življenje in delovanj,: Franc-a Ks. Kramcrja, poslednje korarja v LjnhPani, popisano od njega samega (izdal Karol Klnn v Ljuh-Ijani 1891, 1892 in 1893) Pokornova Loka, Kraje pisno zgodovinska črtica (D^m .n svet, letnik 7, 1894) in Pokornova zapuščina (Nadškofijski arhiv Ljubljana). V nadaljevanj n sledi 14 poglavij ler povzetka v angleščini in nem ;čini, krajevno in osebno kazalo kazale pravnih oseb beležke, opombe, popravki, spremembe
V poglavju "Upravne zadeve" predstavi freisinško npra«no razdelitev do leta 1803, sedmi kanton ljubljanskega didrikta za časa francoske oblasti, npravni okraj do leia 1849 in celotni upravni ra,.voj do danes, ko je Stara Loka skupaj s Podlubiukom le še kraievna skupnost v občini Škofja Loka V poglavju "Cerkvene zadeve župnija" je povzel pregled cerkvenega razvoja, k. je siccr v obstoječi literaturi najtemeljiteje obdelan. V poglavju "Šolske zadevaj izvemo, da Stara Loka nima lastne osnovne šole, ima pa Center slepili if slabovidnih z ekonomske komercialno šolo V. stopnje. Sledijo podrobni opisi cerkvenih stavb (siara župnijska cerkev, sedanja župnijska cerkev, kapela -kostnica sv, Lovrenca in kapelica M uri it Brezmadežne pod cerkvijo), opisi nagrobni! ov iz podrle žnp nijske cerkve, k' so diag ocena si aro loška poseli nosi, in opis siarološkega pokopališča V Slari I-oki jc naj-inipozanlncjša posvetna zgradba Staro loška graščina, ki jo avtor podrobno opHc, prav tako kot njeno pcscsl in lastnike, pri Čemer se zaustavi pri rodbini Slraiil in njihovi zbirki mu zeal ij, kr.jig, arhiv al ij in slik ler njihovi vodni napravi i/, leta 1905, k" je poganjala krežno žago, rJamoreznico m mlaiilnico
Kramcrjcva kronika (in drugi v;ri i/ Nadškofijskega arhiva v Ljubljani) jc ludi čudovit etnografski vir, zalo jc bilo mužno opisali družabno in poiitieno življenc v Stari Loki navade in običaje, versko pro -svetna opravila, romanja, darovanje živinskih figuric
sv. Štefanu, kulinarične posebno iti (Iren te, aletnjc in lošktj sinujke) in fik Siaroločana. Zanimivost v Stari Liki jc liila iz okoli leta 1909 državna drevesnica, ki jo delovala vse do izgradnje novega šolskega centra na Podnu. Sicer pa jc od gospodarskih institucij delovala v Stari Loke od leta I89(i dc 1947 Hranilnica in posojilnica, rrg.strirana zadruga z omejeno zavezo. Kot vsak kraj na Slovenskem jc ludi Stara I. cika imela svoje gasilce in leta 1900 ustanovljeno gasilske društvo.
Osrednji. poglavje so "Hiše". Za njihov opis oziroma raznmcvanjc jc bralcu namenjeno pojasnilo z. uporabljeni«!, krat i ram i, sledi pa navajanje vstm hiš po sedanji nunicraciji. Poleg opisa sedanjih I.*).1) seroloških hiš avlor navaja tudi opis vseli hiš, ki so nekoč spadale v Slaro Loko, danes pa so v drugih naseljih ali ulicah Sklepnim avtorjevim mislim sledijo Se poglavja o slovenščini. priKaz. lirliau¡stične rasti od I (i stoletja dalje in podložnosii hiš s kartam in drugimi statističnimi podftki Knjiga jc obogatena s slikovnim gradivom iz loškega muzeja loškega arhiva .n s sodobnimi fotografi jamu. Skratka, pred nami jc izjemno izčrpna zgodovinska, arhivisiična, iinicl nnstnozgodovinska, etnološka . razprava, ki je razen strokovnjakom v prvi vrsli namenjena in posvečena domačinom.
'?j\rh> Hitjak
Lojz Tržan, Razbitje OF In partije v Ljubljani v zadnjem obdobju nsnške okupacije, Zbirka Viri 3t. 10, ADS, Ljubljane 1996, 145 strani
V zbirki Viri, ki jih izdaja Arhivsko društvo Slovenije, je kol 10., jubilejni, zvezek izšlo delo z. naslovom Razbije Ot" in partije v Ljubljani v zadnjem obdobru nemške okupacijc. Za tisk ga je pripravil kolega magister Lojz Tr.šan, zaposlen v Arhivu Sir, vernic, ki se ie že v preteklih letih največ ukvaijal prav z. zgodovino ljubljanskega odpurnišlva in problemi njegove organizacije. Delo je sestavljeno iz več delov, in Sicer avtorjevega besedila, ki je razdeljeno na spremno besedo, uvod in sklep, ter objave dveh doknmentov: Zapisnika o zaslišanju I.copoldhK Me-kina, sestavljenega na Upravi policije v Ljubljani, ler Poročila o KP in Oh v Ljnbljani. Na koncil je magister Tršan dodal še pregled virov o vdoru v ilegalno organizacijo v Ljnbljani v letu 1944 in '945 opombe, povzetek v angleščini in kazalo oseb. Sprva jc avtor sicer nameraval objavili le obse/.cn zapisnik zaslišanja Lcopoldine Mekinc, ki se naliaia v Arluvu Slovenije, v dislocirani enoti na Kongresnem trgu, gre za bivši Arhiv Inštituta za novejšo zgodovino, vendar se je po podrobnejšem razi skakanji i problematike odločil (udi Se za objavo končnega policijskega Poročila (. KP in OF v Ljubljani, ki se nahaja v Arhivu ministrstva za notranje zadeve. Uba dokumenta ki sta tudi precej obsežna, se namreč v precejšnji meri
AR111 V] XX 199?_ Occnc in ■,. irocila S nj (h lik a ulj j li in razstavah
dopolnjuje!» in skupaj zelo podrobno n neposredno odslikavala slrnkliiro ir delovanje osvobodilne urga nizanje v iiicstn. Viri seveda navajajo poleg cele vrstt ločnih podukov, k; izBrajo iz zašli:.anj in zaplenjene dokumentacije, zlasti v končnem poročilu, tudi vrsto ocen, ki se jih dodali nasprotniki gibanja sami na kar opozarja tudi avtor
V	celoti gledano pa omenjeni viri pred navijajo predvsem i/jcumo pomembno gradivo za poznavanje medvojnega dogajanja v Ljubi jan". zlasti še seveda za zgodovina osvobodilnega gibanja v incslii. To po eni strani zaradi svojih raznovrstnih oblik in ninogoicrili dejavnosti. množičnosti in /.jjotlnjcjn nastanka pred stadija svojevrsten izviren fenomen ne le v tedanjih slovenskih in juge ¡lovanskib, temveč tudi evropskih razmcrali. Po drugi slrar.. pa zaradi ključne vloge l.jubhane kot prvotnega središča in žarišča osvobodilnega gibanja obravnavanje problematike piHltal nega urbanega odporništva dejansko preseda ljub Ijanski lokalni okvir
V	leni smislu predstavlja objava dokumentov v b:stvu nadaljevanje Tr.šauovega raziskovanja le problematike, saj je nedol^o tega izdal knjigo 01 v Ljubljani, organiziranost v času italijanske okupacije 194.l. ki temelji na avtorjevem magisirskem dUii, ohranjenem na zgodovinskem oddelku b.lozofskc faku 1 lete v Ljubljani, le da sc jc lokral odločil za nekoliko drngaecn pristop, prepustil jc vimni, da govorico sami. O vlogi in lomenci okupirane Ljubljane jc bilo sicer v lileraturi že precej napisanega, vcndai pa predstavljajo omenjeni dokumenti tako jugu t vir. da v innogočcin dopolnjujejo naše vede.ije o tej ])rol)lc ina'iki /.lasi. /. vidika organ i/.¡milost i osvobodilnega &ibanja po kapitulaciji Italije in odnosov med njegovimi nosilci ter tndi delovanja njegovih nasprotnikov, da ga uničijo. Tako da laliko reeemo. da je magister Trsan s svo'im pri.,topom na zelo zanimiv način osvežil in poglonil poznavanje ljubljanske medvojne zgodovine ler na nek način ¡mmASiI svoje razisko vanje, ki ga p pričel z magisterjem.
Na koncu nai poudarim, da ima delo tudi aktualno vrednost, ki presega zanimanje ozkih strokovnih krogov, saj sc ukvarja s problematiko, ki še danes na nek način buri duliovc na .Slovenskem. Tudi s lega v dika bo delo prispeva H k boljšemu poznavanju voj nega easa, saj zapolnjuje nekatere vrzeli v vedenju o naši polpretekli dobi.
iiajtm (¡oili fii
277
knjiga Urancta C Si štarja: Spodnja .S ška pušelje Ljubljane. Knjiga predstavlja nekoliko preurejene ir dopolnjeno mag i ¡trsko nalogo navcacncga avtorja, k. jO je zagovarjal deccnibra 199.*). leta na 'xidclku za zgodovino hubijDnske lilozofike fakultete Kol pove že podnaslo1 Arhivski zapiski s poli vas v pred mesije 188.*)-1914, je delo nastalo predvsem na podlag ptoučevanj ohranjenega arhivskega gradiva za to obdobje m področje. I'rav lo dejstvo daje monografiji veliko vredne M. Avtorje namreč pregledal in uperabd /.a svojo razi.;kav( arhivsko gradivo, ki sc nanaša na področji Spodnje Šiške, tako v Zgodovinskem arh vu Ljubljana, Arhivu Republike Slovenije, Fran £ i Skan skein provinci al nem arhivu Državnem arhivu v Trstu, Župnijskem arhivu župnije sv Frančiška Ljutijana, kot I udi v Knjižnici Šiška, Slovenskem iiolskem mu zeju ler Arhivu Slovenskih z.clc/.nic. Zraven jc pr. legnil še razne tiskane vire. predvsem statistične pre-gleoe, časopisje ler obs;ojeeo literaturo
V::ehinn knjige je razdeljena ni deset poglari V prvem poglavju nas avlor seznani s starejšo preteklostjo krija, od navedb razprav in omemb imena Si"k», prjko pregleda zemljiških gospostev in njihovih posestev v Šiški ler razvoja naselja na.; popelje v čas druge polovice 19. stoletja in s trm do drugega pogliivia, v katerem opiše občino, njeno poslovanje ter občinske de/clnozborskc volitve. V tretjem m četrtem poglavju se posveča gespodarsk. /.godevini kraja, in sicer opisuje, kako se je kmečka podoba Spodnp Šiške umikala pred rastočimi neagrarn mi dejavnostmi. Gradbeni komunalni in promotn. razvoj krr_ja predstavi v petem pogbvju Naslednja poglavja opisujejo cerkvene rn/.iiierc. šolstvo v Spodnji Šiški, društva in zadruge ler zdravstvo in socialo V zadnjem (desetem) pogbvju nam nvior poda potek postopnega prcliajanja ol>činc Spodnja Š.ška v okvir mesta Ljubljane do lela 1914, ko jc poslala ljubljansko predmestje, Kujiga se zaključi s kazalom osebnih in krajevnih imen ler prilogama: seznamom hiš v Spodnji Šiški v letu 1906 in skico ulic,, Iri in hišnih številk v Spodnji Šiški okoli leta 190.1
Študije razvoja Spodnje Šiške sc jc avlor lotil s strokovno znanstvenim pristopom, vendar j? s svojim slogum pisanja ler objavo veliko zanimivega slikov nega material i lo monografijo naredil zelo privlačno nt samo za strokovnjaka, raziskovalca, temveč luui za povprečnega bralca ljubitelja krajevne zgodovine.
Sonja A niii
Branke C. Šuštar, Spodnja Sfška pušelje Ljubljane, Arhivski zapiski s pot! vas) v predmestje 1885-1314. Zgndovinr.ki arhiv
Ljubljana, Gradivo in razprave 18, Ljubljana 1995. 376 strani
V okviru serije publikacij, ki jih izdaja Zgodovinski arhiv Ljubljana: Gradivo in razprave, je v drugi polovici lcla 1996 pod zaporedno številko 18 izšla
Dušan Kos, Celjska kr ^gp listin L, Listine svobodnih gospodov Zovneskih do leta 134"<, Znanstvenoraziskovalni center SAtiU,
Muzej mjveiše zgodovine Celje; Ljubljana, Celje 1996
Svobodni go.podie Zovncški, grofje Celjski, od 14.1/) pokneženi grofje Celjski .so edma velika dina stija, pomembna tudi v evropski pol liki. jc imela