Štev. 32. V Ljubljani; dne 4. aprila 1908. Leto II. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ŠTVO JE V LJUBLJANI POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV. 3 e: HOVfl DOBO NAROČNINA ZA CELO LETO 6 K, ZA POL LETA 3 K, ZA ČETRT LETA 1 K 50 v. V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE. GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE. IZHAJA VSAKO SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI. Slovensko vseučilišče. Prošli teden se je obravnaval v proračunskem odseku državnega zbora proračun naučuega ministrstva. Pri tej obravnavi je bilo govora tudi o slovenskem, oziroma jugoslovanskem vseučilišču, že prej pa se je mnogo govorilo o nekem slovansko-romanskem bloku, katerega namen naj bi bil ugodna rešitev vseučiliškega vprašanja manjših slovanskih in pa romanskih narodnosti. V proračunskem odseku je nato dr. Korošec predlagal sledečo resolucijo : »Z rastočim duševnim in gospodarskim razvojem posameznih narodov v državi je v najožji zvezi vednostna izomika na podlagi domače kulture in narodnega jezika. Zato se naroča c. kr. vladi, da skrbno in nepristransko preiskuje predpogoje za ustanovitev novih univerz in fakultet, in stori za ta učilišča vse potrebne priprave. Pri ustanavljanju novih univerz in fakultet pa naj se ozira na to, da se jim zagotovi uspešen, miren razvoj, ki omogoči in pospeši duševno in nravno kulturo svojega naroda. “ To resolucijo, ki je bila — mimogrede povedano — vsled njene naivne nedolžnosti tudi sprejeta, so seveda utemeljevali in podpirali slovenski člani odseka, dr. Ko-rošee, dr. Ploj in Žitnik, ter v svojih govorih več ali manj namigavali, da se v tej resoluciji zahteva tudi rešitev slovenskega, ozir. jugoslovanskega vseučiliškega vprašanja. Kakor je namreč iz resolucije same razvidno, ni v njej ni pičice kake zahteve o slovenskem, oz. jugoslovanskem vseučilišču, temveč edino le naročilo vladi, da naj le*ta skrbno in nepristransko preiskuje predpogoje za ustanovitev novih vseučilišč in fakultet ter stori vse potrebne predpriprave za ta učilišča. Koliko je dati na take, 'četudi sprejete resolucije, ve vsakdo, in za prepričanost o njihovi brezuspešnosti in brezplodnosti zadostuje, da je človek Avstrijec ter da se je tupatam nekoliko pobrigal za tok avstrijske politike. Resolucije se pri nas sklepajo in — pozabljajo. če torej vprašimo, koliko smo Slovenci dosedaj napredovali k uresničenju naših dolgoletnih želja po ustanovitvi slovenske univerze, moramo pač odgovoriti, da smo ravno tam, kjer smo bili pred leti, oziroma, da smo morda še na slabšem. Bivši naučni minister v Korberje-vem kabinetu, vitez Hartel, je bil naklonjenejši naši vse-učiliščni zahtevi, kakor pa sedanji dr. Marchet, kateremu nekdanje Hartlove izjave v tej zadevi niso bile niti znane, kakor je razvidno iz njegove zahteve, da naj mu jih posl. Žitnik, ki jih je v svojem govoru citiral, izroči. In isti minister dr. Marchet v svojem govoru ni zavzel sploh ni-kakega stališča napram slovenskemu vseučiliškemu vprašanju ter se je bavil edino le s pravno stranjo dr. Koroščeve resolucije, oporekajoč, da bi vlada imela pravico naredbenim potom ustanavljati vseučilišča, kar naj bi bilo izraženo v omenjeni resoluciji. S takimi fiutami se je znal naučni minister izvleči iz nevarnega položaja, da bi govoril o slovenski univerzi, a pravzaprav bi mu ne bilo niti tega treba, saj dr. Koroščeva resolucija ustanovitve slovenske univerze niti najmanj ne zahteva. Zato pa je tudi minister prav lahko izjavil, da bo vlada v slučaju, da se sprejmejo razna vseučiliška vprašanja zadevajoče resolucije v odseku inv zbornici, upoštevala te resolucije in po njih umerila svoje nadaljnje postopanje. Prepričan pa je bil gotovo minister, da se bo v dr. Koroščevi resoluciji naročeno .skrbno in nepristransko preiskovanje predpogojev za ustanovitev novih univerz" izvrševalo tako »skrbno", da niti njegov niedogledni naslednik ne bo mogel storiti „vseh potrebnih priprav za ta učilišča", ako bodo slovenski poslanci s takimi vodenimi resolucijami »zahtevali" njih »ustanovitev"! Ako so druge narodnosti stavile konkretne zahteve, ako so Italijani v svoji resoluciji naravnost zahtevali ustanovitev italijanske juridične fakultete, zakaj pri nas taka brezbarvenost in frazerstvo, pleve namesto zrna!? Seveda, navajeni smo tega, in tako mora ostati tudi še nadalje, saj menda še vedno pričakujemo, da bo vlada sama toliko lojalna in honetna proti nam, da bo sama po sebi izluščila iz tajne megle naših fraz našo željo — o kaki zahtevi seveda v taki obliki ne more biti niti govora. In tako seveda ostajamo tam, kjer smo bili — brez vsega — celo tedaj, ako se nam je res kaj dalo, ker niti tega ne izrabimo, za kar nam je najlepši dokaz takoimenovano poslovenjenje kranjskih gimnazij, ki so še vedno take, kakor so bile in bodo tudi ostale v doglednem Č&su enake, ker se zadovoljujemo že z besedami in dejanj ne zahtevamo. Same besede so nas! Koliko vika in krika je bilo lansko leto pred otvoritvijo državnega zbora v zadevi slovenskega vseučilišča! Ljubljanski župan in državni poslanec Hribar je pošiljal svoje resolucije vsem in vsakomur, kdor bi le mogel podpisati jih, nebroj takih in enakih prošenj in zahtev je romalo v državni zbor, kjer so se poizgubile med drugim takim in enakim blagom, bilo je menda tudi nekaj predlogov, ali kaj, in potem je stvar lepo zaspala, dokler je niso zopet probudili sedaj v proračunskem odseku. In sedaj ? Resolucija je sprejeta v odseku in, če Bog da in sreča junaška, bo sprejeta tudi v zbornici, ako bo slučajno tedaj toliko slovanskih poslancev v zbornici in bodo ostali tudi Italijani istega mnenja, kakor sedaj; sicer pa tudi Nemci prav brez skrbi glasujejo za to resolucijo, saj so lahko prepričani, da jim ne bo škodovala, ako jo tudi sprejme zbornica. Vlada bo že poskrbela, da bo „skrbno preiskovanje predpogojev" storilo svojo dolžnost. Vse kaj drugega bi bilo, ako bi se bila stavila in sprejela resolucija na ustanovitev slovenske univerze ali, vsaj za začetek, pravoslovne fakultete ter naložilo vladi, da preišče predpogoje, stori vse potrebne predpriprave ter v gotovem roku predloži drž. zboru konkretne predloge. To pa se ni zgodilo, in zato smo tam, kjer smo bili. Ugodnejše so razmere za drugo naše vprašanje, ti-čoče vseučiliško izobrazbo naše mladine — veljavnost izpitov na zagrebški univerzi za tostransko državno polovico. Ugodni rešitvi tega vprašanja vlada ne bi nasprotovala, ako se izkaže, da na tem vseučilišču pridobljeno znanje kvalitativno in kvantitativno odgovarja onemu znanju, ki se zahteva od avstrijskega uradnika. Da tu ne bo zapreke, smo prepričani, ker zagrebško vseučilišče razpolaga z učnimi močmi, ki bi bile v čast vsakemu drugemu vseučilišču, v učnem načrtu pa itak ni velike ali nobene razlike. Z uresničenjem te zahteve pa pridemo že prav blizu do onega pojmovanja našega vseučiliškega vprašanja, kakoršno smo že večkrat podali javnosti v našem listu: jugoslovansko vseučilišče za vse Jugoslovane naše države. Ne bomo tu razpravljali o kraju, kjer naj se namesti tak zavod, vsekako bi moral biti tamkaj, kjer je razmerno najlažje pristopen ukaželjni mladini vseh jugoslovanskih narodov. Naš list je svoječasno dokazal, da je LISTEK. Lenka. Spisal Milan Pugelj. Kdor je ne pozna, mu jo predstavljam: visoka, drobna, plavolasa, modrooka, bledolična, ponavadi tiha in zamišljena. Jaz jo poznam od takrat, ko sem hodil za njeno sestro. Dolgo sem lazil za njo, dolgo in zastonj, in ko sem se naveličal liričnih razpoloženj, sem pričel občevati * njo. Kakor prijatelj namreč. Dolge ure sem presedel pri njei, razvijal vse mogoče nazore, postajal včasih nestrpen, nervozen — bogve zakaj. »čustvovanje človeka, ki ni plitev kakor luža, se komaj i?preminja. Do istih oseb ostaja isto, do vaše sestre, glejte, čutim vedno enako. Tako danes, kakor pred letom in morda čez leto dni komaj toliko manj, kolikor bo otopela notranjost, izžeta od dogodkov, ki bodo veseli in žalostni posezali vanjo." Lenka je poslušala, včasih prikimala, včasih vzdihnila, kakor bi čutila natančno tako. »Življenje je silovito naglo; človek ga komaj dohaja. Tuintam bi se rad ustavil, toinono bi rad vzel seboj in nima časa. In izpoznanje, da je človek pustil tam kos BToje sreče, tam zopet kos, tam celo polovico, je neprijetno, obtežujoče, moreče. Spomini na lepe dogodke, ki smo jih po lastni krivdi izgrešili, so nepopisno zoprni." Lenka je poslušala, jaz sem hodil gorindol po sobi, postajal vsled bogvečesa nervozen, nekam nestrpen in vznemirjen. Nekoč mi je pisal znanec, da je vanjo zaljubljen. Pojdi tja, govori z njo, reci takointako, sporoči, kaj si opravil, jaz ti bom hvaležen in te pozdravljam. Dolgočasen čas je bil, ko sem ji to pravil. Same megle okroginokrog, komaj majhno polmračne svitlobe v sobi, cesta zunaj prazna, vsa okolica zapuščena, kakor bi izmrli prebivalci ali se izselili v boljše in lepše kraje. »Piše, da vas ima rad. Da ne more brez vaš živeti. Da naj grem k vam in z vami govorim. Sporočite mu, kakor se vam ljubi." Prepričan, sem, da je bil moj glas silno vsakdanji. .Res?" — se je začudila. »Piše?“ Razveselila se je, nato zamislila. „Ali on je — veste, kaj je on?" — je vprašala. »Seveda 1“ — sem odgovoril. »Izpreobrnite gal Ženske včasih čudovito vplivajo na človeka. Izpreobrnejo ga, da je kakor prerojen, čisto drug, prejšnjemu podoben komaj po zunanjosti." Lenka je mislila. Stopila k oknu, čelo pritisnila na šipo, strmela na cesto. »Veste" — je pravila po dolgem molku »jaz ga imam rada že izdavna!" Njen glas je bil vedno tišji in skrivnostuejši. »Nekoč sem ga videla, ko je sedel v travi. V mraku, veste! Kakšen je bil?! Lep!" In še tiše je govorila. »Njegov obraz je čisto droben, oči majhne, prijazne .. .“ Meni je bilo hudo vseeno. »Torej mu pišem" — sem rekel — »da je vse v redu. Sam naj vam sporoči svoje misli! Napravite, kakor je vam prav!" Zunaj se je še bolj oblačilo nebo, svitloba se je gu-bila iz sobe, koti so postali nenadoma mračni. Lenka je sedla na stol, naslonila se je nazaj in se globoko oddihnila. „0“ — je rekla skoro svečano — »ljubezen ima moč 1 Jaz ga izpreobrnem, prerodim, čisto drug bo 1 Boste videli!" »Pravi" — sem pritrdil. Kakšen je bil njen obraz? Pravzaprav lepi Po sicer bledih licih se je razlila popolnoma rahla rdečica, oči je preplavila nekakšna rosna plast, da so se svetile kakor kaple na rjavem listu, in ustnice so se nalahko tresle. Pobožal sem jo in se zasmejal skoro sentimentalno. »Ti, zaljubljenosti" — —-------------- v to Trst najprimernejše mesto. Pač pa zopet in zopet z ▼so odločnostjo trdimo, da slovenska, samosloven-s k a univerza ne bi nikdar in nikoli ne dosegala uspehov, katerih je zahtevati od n£\jvišjega učilišča. Bila bi naj-zadnja v Avstriji, skromno opremljena v vsakem oziru, ustanovljena za skromne naše razmere, in tudi samo za te, skromna glede učnih moči — boljše, tudi naše, bi iskale boljših mest — skromna tudi z ozirom na dijaški materijal, ker bi boljši dijaki iskali temeljitejše izobrazbe na drugih vseučiliščih, njena usoda: vedno hiranje in končno konec, blamaža. Zato pa je treba vseučilišča za vse jugoslovanske narode brez ozira na jezik, katerega govore, vseučilišča, katerega učne stolice so pristopne vsem tem narodom, da pošljejo nanje svoje može, da v svojem jeziku služijo vedi in znanosti, in ravno tako pristopnega mladini vseh teh narodov, da si na njem pridobi temeljite izobrazbe, obenem pa krepke zavesti o jugoslovanskem edinstvu. Tako vseučilišče, ki bi vzgajalo slovansko mladino od Drave pa do sinje Adrije, od tam pa do Solunskega zaliva in Balkanskih sten, bi pač imelo v sebi vse predpogoje za krepak razvoj v vsakem oziru in ne bilo bi se treba bati žalostnega konca; bilo bi pa tudi ena glavnih vezi. ki bi čimdalje tem ožje spajala jugoslovanske narode. Takega vseučilišča nam je treba, ne pa morda kake karikature, kakršno bi nam bila morda pripravljena dati naša vlada, da se otrese vednih naših prošenj in zahtev ter nas prav z uresničenjem teh zahtev spelje — ad absurdum. Za ustanovitev takega učnega zavoda pa je treba resnega dela in izrazitih zahtev, podprtih z jekleno odločnostjo, zadobiti jim yeljave tudi z najskrajnejšimi sredstvi, ali — ali, ne pa resolucij, za katere glasujejo celo najhujši nasprotniki naših resničnih zahtev. S praznimi besedami ne bomo nikdar prišli do svojega cilja, temveč edino le z resnim in smotrenim delom; tega je treba, ne pa fraz! Slovenci in balkanska federacija. (Dalje.) Ferdjuman Effendi pa pravi v knjigi „Grecs et Turcs“ sledeče: ..Gospodarji povznešenega primorja ob Adriji, lastniki veličastnih gozdov in v svojih gorah niso bili Albanci vendar nikoli pomorščaki . . .“ in jim dalje nekako odreka popolno svobodo, češ da je niso zmožni. Razveu Grkov, Albancev je v evropski Turčiji še cela množica drugih narodnosti kakor : Vlahov, Armencev, Ciganov, ki bi pa vsled malega števila ne mogli priti v poštev; sicer pa tudi niso nikjer kompaktno naseljeni. Ostanejo tedaj le še Turki. Kaj torej s Turki, ki so raztreseni po celi deželi, ki žive v večjih masah le po mestih in nekaterih rodovitnejših dolinah? Vsled njihove razkropljenosti se nam ni čuditi, ako trdi diplomat baron Amanry dela Bare de Nantenil v svojih zapiskih: »L’Orient et 1’Europe“: „Turška narodnost ne ekzistira, oziroma vsaj ona ni enotna in to je njena velika bolezen." In tudi ta turška narodnost bi mogla životariti, ako ne v Turčiji edino v obliki balkanske federacije, ki bi i Turkom prožala njihova prava. Vsi narodi brez izjeme razven Turka trpe in ječe pod nasiljem sedanjega turškega režima, vsi narodi balkanskega poluotoka, Slovani kakor Grki ter druga plemena komaj čakajo onega trenotka, ki jim prinese svobode in ž njo novega življenja, ko bodo sami gospodarji Mene ni bilo dolgo. Vozil sem se bogvekod, živel bogvekako, samo tisto mi je še natanko v spominu, da sem se vrnil nekam truden, ubit, podoben starcu, ki ima življenje za seboj. Ko sem srečal Lenkino sestro, tisto žensko, ki sem jo imel tako čudovito rad, mi je bilo, kakor bi šel mimo pokojnega očeta ali pokojne matere. Kakor bi bilo davno od tistih časov, kakor bi bila vmes smrt in sto nesreč. In poleg tega sem jo imel še vedno rad, samo malo drugače, kakor včasih. Kakor spomin, kakor svetinjo, ki me spominja lepih mladih in pobožnih let.. Lenka je bila še doma. V isti sobi sem jo našel, kjer sva' prej toliintolikrat govorila. »Z njim ste bili skupaj tam v tujini?" — je vprašala in glas se ji je tresel skoro od bolne radovednosti. „ Bil!" Bes sva živela skupaj štirinajst dni. »In?" — je vprašala že nervozna. „? ?“ Pogledal sem jo in skomizgnil z ramama. »Po navadi?" — je vprašala vnovič in se bšla izgovoriti pravo besedo. Jaz sem se dolgočasil. »Torej nič!" — je izrekla napol obupano. »Niči" — sem ogovoril. »On še pije?" —-»Pije!" — »On je še ravnotak?" svoje zemlje: »In ravno za evropski mir, za čast velesil, za blagostanje narodov na Orientu je potrebno, da postanejo ta nesrečna plemena svobodna in gospodarji njihove usode." »Veliki svetovni narodi, evropske velesile se niso še odločile in se bodo tudi težko zedinile nad delitvijo teh milijon bitij, pravo človeško kupčijsko blago, ki še spada pod Padišaha. Zemske sile so mnenja, da ta človeška živina ne sme biti deležna prav Človeka, niti postati svobodna. Tako velikansko prisvojevanje bi bilo naravnost impertinentno s strani malih in nemočnih bitij. Vsaj nemški cesar to zatrjuje; njegova usoda je, da preide v polno last močnih in »civiliziranih" po popolnoma proporcionalni delitvi." (Ferdjuman Effendi.). Balkansko vprašanje je vsled teh različnih aspiracij in nakan raznih močnih narodov, ki se hočejo okoristiti na balkanskem terenu, pripravljajoč ga za moderno gospodarsko kolonizacijo in pripravljajoč mu stem politično smrt, kakor tudi vsled teženj bližnjih sosedov in prizadetih prebivalcev samih jako zamotano, dasi hočejo vsi eno, da v vseh dušah čitaš isto, dasi se iz vseh src čuje želja po svobodi in samostojnosti, hrepenenje po miru in napredku. Posamezniki sanjajo o ustanovitvi nekdanjega bizantinskega cesarstva, seveda Bolgari pod njihovim carjem, Srbi mislijo na svojega vladarja in Grki sanjajo zopet o Veliki Grški z glavnim mestom Carigradom, odkoder bi vladali čez balkanske narode. Tudi Bumuni onstran Donave se še niso popolnoma vzbudili iz teh prelepih sanj in še vedno radi govore o svojih rojakih Kucovlahih, katere še tlači turški jarem. Drugi zopet so že nekoliko odnehali in hočejo le povečanje svojega teritorija na škodo Turčije. Tako bi radi Bulgari Makedonijo za se, Srbi za se, Grki za se, in Albanci, ki tudi sanjajo o nekaki večji državi, zahtevajo Makedonijo z istim pravom za sebe. Drugi predmet taki okoristitvi je Bosna in Hercegovina. Srbija bi jo rada imela, toda Hrvatje menijo, da se mora zediniti v bodočo Veliko Hrvatsko. Drugi zopet hočejo, da je Bosna in Hercegovina avtonomna. Mohamedani pa mislijo zopet, da je to le dobra prehodna forma, da se pozneje Bosna in Hercegovina priklopi Srbiji kakor Kreta Grški. Torej zadenemo na vseh kotih težkoče. In mi Slovenci, o Čem sanjamo mi? Mi smo izmed vseh najbolj skromni in da se ne iščemo obogatiti na škodo drugih, imamo tudi edino prav. Mi ne zahtevamo nikake velike Slovenije ali morda Ilirije, mi hočemo le, da se v obliki zakona zagotovi za vedno naš narodni obstoj, ter da se nas pusti svobodno razvijati, predvsem zahtevamo, da smo samoupravni, da o svoji usodi odločujemo sami in da ne posega v naše narodno svetišče neprijateljska roka ali celo nasilje. Od jadranskega morja do črne obali, od Donave do skrajnega Peloponeza, povsod vidimo, da se porajajo in da vstajajo nove težnje, da se pojavljajo nova politična načela, nova pota, nove smeri. Dandanes je človeštvo že toliko napredovalo, da so oni nasilni zistemi že davno obsojeni v srcih vsega naprednega kulturnega sveta, da se je začel uvaževati predvsem človek ne pa strasti in svojevoljnosti posameznika, zato kliče vse po novih formah, po novih oblikah vladanja, ki bi zagotovilo vsakemu njegovo individualno svobodo, kakor tudi celemu narodu njegova prava. Domači in tuji politiki in rodoljubi, kojim je na srcu, da se stoletna zgodovina balkanskega suženjstva spremeni v novo dobo človekoljubija, naglašajo, da je edina skoro edina oblika, ki bi zagotovila vsem tem narodom velikega poluotoka njihovo svobodo, da je to oblika federacije. »Bavuotak!" — Sedla, skoro padla je na stol in obraz je zakrila z rokami. Mrak je bil, mehek poletni mrak; od nekod daleč je plaval skozi okno glas zvonov, lepoubran akord, kakor v sanjah. Tudi jaz sem sedel na zofo, ki je stala ob nasprotni strani. »Ne uboga me, ima me rad!" —je žalovala Lenka. Vstala je, prišla k meni in stala pred menoj. »Povejte po pravici I" — jc rekla, in prijel sem jo krog pasu in jo stisnil v svoje naročje. Tak sem bil kakor v davnih mladih časih. »Kaj pa vaša sestra? Ali se še kdaj spomni name? Ali se nikoli ne domisli?" Poljubil sem jo na usta in zdelo se mi je, da je moja usoda natanko taka kot njena. »Midva sva nesrečna, čisto nesrečna!" Solze so ji tekle po licih; tudi sama se me je oklenila. »Kako ga imam rada, kako!" — je rekla jokaje in se me oklenila tako tesno, da me je zabolelo. »Midva sva nesrečua, čisto nesrečna!" — Bogvekako se je zgodilo: zdaj nisva več. Ovire proti federaciji. Splošno se priznava, da je federacija najboljša oblika v onih krajih in državah, kjer so narodi raznovrstni bodisi že po narodnostih ali pa posebnih tradicijah. Kljub temu pa da je na pogled federacija tako enostavna oblika, zadene vendar na velike težkoče in zapreke, ki se ji stavijo nasproti, katere bi se dale pa le potom zadostne izobrazbe in čutom pravice odstraniti, ali pa v sili skrajne potrebe. Kdo ne pozna lakomnosti posameznih narodov po teritorijih, po pokrajinah, po vodah in naravnem blagu? Od nedavna že je bil najvišji cilj narodov, da si je pridobival zemlje, podložnikov, nabiral bogastva in blaga na tuje stroške. In danes ni nič bolje. Saj nam je predobro znana nemška vroča želja do Trsta, do sinje Adrije, in vsakdo izmed nas ve, s kako silo in vnemo dela ne le avstrijsko ampak celo nemštvo iz rajha, da sezida toliko zaželjeni most od Belta do Adrije. Isto se godi na vseh narodnostnih mejah. Med Slovenci in Italijani je boj in prodiranje podobno. Italijani se hočejo polastiti slovenskega teritorija, da si tako zadoste svojemu narodnemu pohlepu. Med Grki in Slovani, Ogri in Slovani, med slovanskim plemenom na jugu, povsod opažamo, kako se hoče eden okoristiti na škodo drugega, kako si sosed lasti pravico do ozemlja na račun svojega soseda. To se ponavlja vedno in povsod. Zato se ravno želja p,o teritorijalni ekspanziv-nosti navaja kot eden prvih ovir narodne konfederacije, kajti težko je staviti pogoje, težko je najti obliko, s katero bi se dalo omenjenemu rovanju izogniti. To je torej že nekaka splošna zapreka. K tej pa se pridružuje druga težkoča, druga neprilika je vojaštvo in sploh vojaške organizacije, na katere bi ob prvem hipu zadela nova oblika. Kaj napraviti, kako porazdeliti vojaštvo, kakšno stališče zavzeti napram tujim vladam, in cela vrsta podobnih pred vsem strategičnih vprašanj. Tudi bi druge vlade bržkone zahtevale nekako uslugo, popustitev itd. za privolitev v novo se stvarjajočo federativno državo. Pojavili bi se razni interesi, ki bi zahtevali gotovih žrtev. Bazven teritorialne ekstenzije bi igrala veliko vlogo želja po nacionalni ekstenziji, želja vpeljati svoj jezik v najrazličnejše kraje, predvsem pa želja asimilirati jezikovno sosednje narode, slabejše, manj številne in morda kulturno celo zaostale. Tako je n. pr. težko, da bi se odrekli Bolgari Macedonije, katero smatrajo po večini za bolgarsko prebivalstvo, dočim trdijo Srbi da so Makedonci Srbi. Grki in Albanci so zopet drugega mnenja. Zato je predvsem težko, oziroma nemogoče, da bi se omenjeni narodi odrekli jezikovni aspiraciji v omenjeni deželi in ne nadaljevali započetega dela bodi si mirnim potom ali pa s silo. Tudi Nemci iu Italijani bi se upirali, ako bi mi Slovenci zahtevali za se pokrajine južno od Drave in vzhodno od Soče in težko, zelo težko bi se morda dalo najti izhodišče, s katerim bi soglašala oba naroda, dasi se nam zdi naravno, da se ti kraji smatrajo za popolnoma slovenske. Italijanski in nemški šovinizem je seveda drugega mnenja. Temu se pridružuje še sovraštvo posameznih plemen, ki se dostikrat posebno v Makedoniji kaže naravnost v brutalni luči. Narode pa. ki so se sovražili stoletja, ki so pobijali drug drugega, je težko razven v posebnih okolno-nostih združiti za skupno delo ali jih pa celo privesti do prijateljskega skupnega in vzajemnega življenja. Sicer pa vsak narod tako ljubi sebe, da dostikrat niti ne privošči trohice dobrote tudi svojemu sosedu. Saj ■C Dalje v prilogi. Gospodična Alma. Spisal Milan Pugelj. Gospodična je pomenilo v tistih časih zame toliko, kakor kontesa ali grofica. In samo ime Alma je značilo toliko, kakor bi rekel župnik na prižnici čisto pobožno : milost božja. Pastirji smo bili, vsi še majhni, vsi še neumni, pretepali smo se med seboj dan za dnem, zavračali z dolgimi leskovimi šibami voli in krave in trobili na dolge in nerodne rogove. Proti jeseni smo kradli krompir in sredi poletja polzrele in še mlečne koruzne štroke, ki smo jih cenili kakor slaščice. Da 1 In nekoč me je zagrabil za noge kmet, skrit med koruzo, ki je zrastla visoka za moža, zalezel me je pri tatvini in me pretepel, kakor se premlati tata. Z okleščkom, s trdim grčavim in hrastovim okleščkom me je obdelal in spominjam se natanko, kako dobro sem bil prepričan, da mi poči po hrbtu in niže dol prežalostno raztepena koža in da se usujejo iz nje razbite in polomljene kosti, kakor jagode z raztrganega paternoštra. Kakor volk iz pravljice, ki je hotel ukrasti svinjo, a je prišel prej kmetom v roke in bil brez izbere svojih hvaležno zaraščenih udov tepen kakor snop, tako sem se vlekel do hrasta, ki je rastel sredi rebri, in se zgrudil v njegovo senco. Nisem mogel jokati, nobenega glasu ni bilo več v prsih, tudi solze niso tekle, kakor po navadi. Goste, kakor redek Priloga k 32. štev. „Nove Bobe“, dne 4. aprila 1908. vidimo to že doma na Slovenskem, kako posamezne osebe, šele stranke, v svojem egoizmu ne vidijo drugega kakor osebne koristi in naj je to tudi na škodo sosedu ali pa celo celpga naroda. če pa škoduje nasprotniku, pa celo slavi to svojo zlobnost na račun svojega bližnjega. Zato je ravno ta egoizem, ki je prirojen vsem narodom, tako velik nasprotnik kulturnemu razvoju in ne škoduje samo sosedu, ampak v svoji posledici tudi samemu sebi. Saj celo narodi, ki na balkanskem poluotoku nimajo iskati ničesar, saj celo oni nasprotujejo težnjam ondotnega prebivalstva. In zakaj? Eavno radi egoizma, ker še vedno upajo ribariti v kalnem in izkoriščevati neugodno stanje bližnjega. Da bi več omenjal o tem, bi bilo sploh odveč, vsak itak dobro ve, kaj išče Viljem II. na Balkanu, Ako se pa ozremo na balkanske narode same, tedaj zopet tu zadenemo na težkoče, kako naj bi sanjavi Grk prepustil svojo „naravno“ rezidenco, Carigrad, kako bolgarski šovinist ne videl celega balkanskega poluostrova pod vlado bolgarskega Carigrada, in kdo ne pozna, kako bi egoizem ostalih narodnosti trhlega turškega carstva gledal na lastne aspehe na škodo drugih! (Sledi.) Politični pregled. Državni zbor, V čstrtek se je po dolgem presledku zopet sešel državni zbor. Zasedanje bo pa trajalo samo do 11. t. m., ko se začnejo velikonočne počitnice. Dela ima državni zbor ©bilo, in le dolgotrajne obravnave v proračunskem odseku so krive, da se je to delo tako zakasnilo. Vlada je predložila zbornici več zakonskih predlog, med njimi tudi predlogo, da se rok za 18 letno davčno prostost za nove zgradbe in prezidave v Ljubljani podaljša do 2. julija 1910. Minister notranjih zadev je predložil zakonski načrt o delavskem zavarovanju za slučaj nezgode in bolezni. Posl. Pogačnik je predlagal, da se nujno obravnava vladna piedloga o dovolitvi vojaških novincev, posl. Malachovski pa enako o ustanovitvi ministrstva javnih del. Predloženih je bilo tudi več nujnih predlogov zadevajočih galicijske volitve. Posl. Pogačnik je utemeljeval nujnost svojega predloga, ker zakasnitev dovolitve novincev veliko škoduje nabornikom in njihovim rodbinam, ker žive v vedni negotovosti in si ne morejo vsled tega urediti svojega bodočega dela. Ravnotako mora državni zbor, ako se noče odreči svoje pravice, dovoljevanja vojaških novincev, gledati, da tem potom pride do redne obravnave tega predloga. Vladne predloge. Vlada je državnemu zboru, kakor poročamo na drugem mestu, predložila več važnih zakonskih načrtov, od katerih omenjamo dva, katera smatramo za najvažnejša. Eden teh predlogov gre za tem, da dobe rodbine onih rezervistov, ki so klicani k orožnim vajam, državne podpore za čas odsotnosti njihovega vzdrževatelja. Pravico do teh podpor imajo rodbine, ki so navezane na zaslužek pod orožje poklicanih rezervistov. Izvzeti so seveda tisti, ki dobivajo plačo tudi za časa orožne vaje. Podpora znaša polovico navadne dnine. Najvišja dnina se računa na 4 K. Ako bi rezervnik pri orožni vaji obolel, in bi se s tem podaljšala vojaška službena doba, dobiva rodbina tudi za ta čas poHporo. Podpora se dobiva tudi za one dneve, ki se porabijo za vožnjo na kraj, kjer se vrše orožne vaje, in nazaj. sok, so stale v očeh, omeglile so pogled, zavile daljo v nerazločno in umazano krajino. Dan se je nagibal proti večeru, sence so se daljšale, nebo se je rdečilo, solnce se je skoro dotikalo visokih vrhov zapadnih gora. Tam na vrhu rebri je nekdo klical moje ime, nenavadno zategoval vokale, jih pačil na vse mogoče načine in se nazadnje krohotal s tenkim in visokim glasom. Vedel sem, da ženo pastirji živino proti domu, skušal sem se dvigniti, oprl sem se na desnico, a v komolcu me je zabolelo, kakor bi sunil z nožem naravnost v kost. Omahnil sem nazaj, stegnil se v znak in položil bolečo roko po dolgem tik sebe. Vedel sem, da me ne bodo doma čisto nič pogrešili. Oče sedi v županovi krčmi, pije vino in kadi iz dolge lončene pipe, na kateri je naslikan Napoleon v paradi. Kadi, se norčuje in smeje: ho, ho, ho o-o! Mati je šla v mesto obiskat velikega in hudega brata, ki hodi v latinske šole in se vrne šele jutri. Hlapec stoji tik dekle pri ognjišču in jo ščiplje v bodel. Torej I In tudi če bi bili vsi doma, bi se komaj name ppomnil. Mislili bi, da sem bil zaspan in sem se že zaril v podu na slamo. Kdo se je pa menil zame? Norčevali jo se iz mene vsi po vrsti, ker sem bil plah in bogaboječ. O božiča, ko je bil brat doma in risal na »veti večer po mizi » kredo razne čarovnije, sem se moral stisniti v kak kot, kjer sem bil najmanj na poti. In še tak» je stopil včasih brat k meni in mi potegnil s kredo po nosa. Rekel Drugi predlog tiče delavno dobo v trgovinah. Po tem predlogu mora biti v trgovinah vsaj 10 ur počitka. Od 9. zvečer pa do 5. zjutraj morajo biti trgovine zaprte. Pač pa sme deželua politična oblast v sporazumu s trgovskimi zbornicami, zadrugami, pomočniškimi zbori in občinami določiti, da se trgovine zaprejo zvečer že ob 7. Proračunski odsek. V proračunskem odseku, v katerem se obravnava proračun justičnega ministrstva, je prišlo pri vprašanju ureditve jezikovnega vprašanja do težkih sporov, iz katerih se je skoraj izcimil odstop justičnega ministrstva, čehi so zahtevali popolno enakopravnost češčine, česar pa seveda Nemci nikakor nočejo priznati. Justični minister Klein je v težkem položaju, kajti težko se je upirati odločnim in upravičenim češkim zahtevam, a nič manj nevarno je, zameriti se Nemcem. Zato je tudi bila njegova izjava v zadevi jezikovnega vprašanja tako zamotana, da ni zadovoljila niti Čehov niti Nemcev. Vse je že kazalo, da bo inoral odstopiti. Edinole dolgotrajnim posvetovanjem Cehov z ministrskim predsednikom baronom Beckom se je zahvaliti, da je prišlo do nekake poravnave. Vlada bo po velikonočnih počitnicah predložila zbornici zakonski načrt, s katerim naj bi se rešilo to velevažno vprašanje. Slovenski poslanci so tudi posegli v dolgotrajne odsekov« obravnave ter zahtevali, kakor je popolnoma pravično, da se jezikovno vprašanje ne reši samo za Češko, temveč tudi za slovenske dežele. Poslanec dr. P 1 o j je grajal postopanje graškega nadsodišča, ki ne izdaja slovenskih razsodb v zadevah, ki so se obravnavale v nižjih inštancah slovensko. Poslanec dr. K o r o š e c je predložil resolucijo, v kateri se zahteva za Kranjsko in slovenski del Štajerske in Koroške nadsodišče v Ljubljani. Nemci so z vso silo delali proti sprejetju te resolucije, katera se je končno odstopila vladi v presojo. Značilna za celo stvar je nemška zahteva, da naj bi bila rešitev jezikovnega vprašanja popolnoma in edino stvar judikature, da naj bi sodnik v svoji popolni neodvisnosti enako odločeval edinole po svoji vesti ravno tako kakor o predmetu razprave tudi o razpravnem jeziku. Tako bi bilo pač jezikovno vprašanje v naših obmejnih pokrajinah zelo hitro in enostavno rešeno — razpravljalo bi se nemški, slovenščina bi se potisnila popolnoma iz sodišč, kajti v teh pokrajinah se sedaj že takointako samo toliko slovenski razpravlja, kolikor so v to sodniki, večinoma zagrizeni nemški nacionalci, naravnost prisiljeni. Kako bi bilo potem, ako se uveljavi nemška zahteva, je lahko misliti. Štvar slovenskih poslancev je, da zabranijo tak atentat na pravice našega jezika. Celjska gimnazija. Po poročilu nemških listov je bilo koncem minulega meseca odposlanstvo slovenskih poslancev pri ministrskem predsedniku baronu Becku, ki je zahtevalo, da se samostojni nemško-slovenski nižjegimnazijski razredi v Celju razširijo v višjo gimnazijo. Isti nemški listi trdijo, da so Slovenci to zahtevali z ozirom na svojo ponižno zahtevo glede rešitve slovenskega vseučiliščnega vprašanja. Baron Beck da je odgovoril, da je to vprašanje mogoče rešiti edino le v sporazumu z Nemci in da naj se torej slovenski poslanci obrnejo na Nemce. Naučni minister Marchetjena vprašanje z nemške strani, ali mu je kaj znanega o tej slovenski zahtevi, odgovoril, da je pač mogoče, da se bili slovenski poslanci pri ministrskem predsedniku, da pa ga le-ta o čem takem nikakor ni obvestil. Bodisi že torej, kakor hoče, pač pa se je res zopet pokazalo, koliko je vredno vedno prijenjevanje in popuščanje naših poslancev, je, da sem neumen kakor tisti kmet, ki si je nabral za pokoro svojih grehov polno srajco bolh in potrpežljivo prenašal mnogoštevilno pikanje in gomazenje štirinajst dni in štirinajst noči. Tudi oče je stal ob taki priliki gotovo mahoma pred menoj in potrkal po mojem čelu, kakor po vratih. „ Votlo" —• je dejal — „hudo votlo 1“ In smejal, smejal se je z globokim glasom, kakor orgle: „Ho, ho, ho-o-o !“ Takrat sem obhajal žalostne čase. Če bi bil rekel brat, da žvižgajo polži, kakor fantje, ki se uče za čevljarje, in bi jaz samo majhno neverjetno zmajal z glavo, takoj bi jo dobil po ušesih, da bi slišal tri mesece pred Veliko nočjo, kako klenka k velikonočnim praznikom. Res! Ta brat me je sovražil, kakor pes mačko. In zaradi malenkosti. Ležim nekoč v košatem grmičevju v hosti in prideta počasi mimo: on in starega graščaka hči, belolična gospodična Alma. Za roke se držita, nič ne govorita, a od časa do časa se spogledujeta tako bedasto, kakor dva mutca. In čisto tik mene se ustavita in brat se skloni, ker je dolg kakor kol, in pritisne svoja usta na njena — da! prav tako dela z njo, kakor mati z detetom, kadar še ne zna hoditi in ga treba še pestovati. Videl sem in vsem in povsod sem povedal: doma, na paši, po vaai in kamor sem priiel. Tako velika sta oba in stara pa m tako neumno vedeta kakor otroci, ki se še ta kitlo ne znaj» držati I Hi, hi, hi! drugi dobivajo vse, kar zahtevajo, Slovenci pa ničesar, kvečjemu se še norčujejo iz njih vsled njihove ponižnosti. Delegacije. Budimpeštanski listi so prinesli vest, da se delegacije z ozirom na pogajanja glede dovolitve povišanja častniških plač snidejo šele meseca septembra. Tem trditvam odločno oporekajo poročila z Dunaja, po katerih se vrši delegacijsko zasedanje, kakor je minister vnanjih zadev z vso gotovostjo zatrdil, ob koncu zasedanja, koncem meseca majnika. Čehi in justični minister. Češki narodni klub se je posvetoval o svojem na-daljnem postopanju o zadevi dovolitve proračuna justičnega ministrstva, od česar je bil gotovo odvisen nadaljni obstoj Kleinovega ministrovanja. Predloga, da se glasuje proti proračunu, ali da se češki člani proračunskega odseka vzdrže glasovanja, sta bila odklonjena, in sprejel se je predlog, da se glasuje za proračun. Utemeljilo se je ta sklep s tem, da Čehi nočejo povzročiti ministrske krize, ker pričakujejo, da bo vlada izpolnila svojo obljubo ter ustvarila na češkem oni status quo, ki je bil tedaj, predno so se začele odklanjati češke vloge. Proračun justičnega ministrstva se je sprejel in s tem je bil rešen tudi vsaj začasno minister Klein. Po nemških poročilih je vlada žrtvovala v nagrado za njihovo popuščanje čehom nepriljubljenega predsednika praškega nadsodišča Wesselyja, ki je dobil daljši dopust, s katerega se pa ne vrne več na svoje mesto. Kaj smo pa Slovenci dobili za svoje popuščanje ? Nemški kancler na Dunaju. V ponedeljek je prispel na Dunaj nemški državni kancler knez B(llow. Kakor se je izrazil napram raznim časuikarjem, s katerimi se je pogovarjal, je prišel le zato, da vrne obisk avstrijskemu ministru vnanjih del baronu Aerenthalu. Seveda so se ob tej priliki v daljših pogovorih obravnavala vsa važna politična vprašanja, o katerih po zatrditvi kneza Biilowa vlada med obema vladama, ki delujeta na vzdrževanje miru, popolno soglasje. Knez Bulovr je bil tudi sprejet v torek pri cesarju v avdijenci. Govoril je da\j čas& tudi z ogrskim ministrskim predsednikom dr. Weckerlom, ki se je mudil na Dunaju, da poroča cesarju o teku razprav o preuredbi ogrskega državnozborskega poslovnika. Knez Blilow je bil tudi v avdijenci pri prestolonasledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu. V torek zvečer se je knez Billow vrnil v Berolin. Hrvatska. Duhovi na Hrvatskem, katere so saborske volitve gotovo vsestransko silno razburile, so se zopet pomirili, edino eden se ne more pomiriti in to je ban baron Bauch. Ker drugače nikakor ne more, vrgel se je sedaj z vso silo na denuncijacije, katerih os je seveda naperjena proti hrvatsko-srbski koaliciji, v prvi vrsti proti onim Srbom, ki so v koaliciji, srbskim samostalcem. Rauchovo glasilo „Ustavnostu v zadnjem času ne piše skoraj nič drugega, kakor edinole o srbski propagandi ter pripisuje to velikansko propagando srbskim samostalcem. Namen tem denuncijacijam je popolnoma jasen; razbil bi koalicijo, v kateri tvorijo ravno srbski samostalci lepo število. In to je čudno, da naj bi bili samo ti Srbi, ki delajo složno s hrvatskimi strankami na zboljšanje razmer na Hrvatskem, oni, ki naj bi delali veliko srbsko propagando, ti Srbi, ki smatrajo Hrvatsko za svojo domovino, v kateri hočejo v miru in slogi živeti s svojimi brati Hrvati. Kot velikosrbska stranka je vedno veljala srbska radikalna stranka, in ravno s to stranko se je vezal baron Rauch za časa Večerilo se je počasi, rahla sapa je potegnila dol po rebri, po hrastu je zašumelo in tudi tam na desno po temnozelenih hojkah, ki so rastle okrog belega gradiča. Vedno je zvenela godba od tam, gospodična Alma je bila tam doma in to je bil velik muzikant. Nekoč je zbolel organist in ona je sedla na praznik za orgije in še lepše so ji pele kakor vsem, ki so imeli pred njo z njimi posla. Meni je bilo boljše, če sem ležal čisto mirno vznak. Z nobenim udom nisem ganil, šiloma sem stisnil trepalnice, ali niso hotele skupaj na noben način. Zvezde so že gorele po nebu, sapa se je že nekako utekla, spodaj v vasi so cvilili in lajali psi, nekje sredi polja so peli vaški fantje, a v gradiču je godba nenadoma utihnila. Ležal sem in nič mislil. Skoro se me je polotevalo nekakšno polspanje, nekakšne sanje sem gledal z napol zaprtimi očmi. Takrat je zašumelo in--------- „Kdo je to ?“ — Strah mi je vrnil glas, a bil je hripav, nekako zadušen. Mlada ženska, ki je belo oblečena, ki zastira z robcem obraz, ki tiho joče, to je — to je gospodična Alma. Spoznala me je in pokleknila k meni. „Ti ei, brat njegov, kaj ti je?" Robe« je odstranila od obraza in v njenih prostornih in medriii očeh ser se svetile kakor grah velike solze. Lepo volitev in je še vedno v tesni zvezi ž njo. Ni banu Rauchu niti za Hrvatsko niti za državo, temveč samo zato, da ostane na banski stolici in zato je treba denuncirati. Ker srbski samostalci složno s Hrvati delajo za Hrvatsko v Hrvatski, zato jih tako silno mrzijo ravno oni ljudje, ki nočejo, da bi prišla Hrvatska do večje moči in svobode. Država zaradi te stranke ni v nevarnosti, pač pa je v nevarnosti današnji sistem v državi. Ti »državni" krcgi se boje sloge Hrvatov in Srbov, boje se za svojo kožo. Dokler so se Hrvati in Srbi grizli med seboj, je bilo pač lahko gospodariti po mili volji nad Hrvatsko, zato je tudi zloglasni Khuen-Hedervary toliko časa paševal v Zagrebu, ko pa so Hrvati in Srbi uvideli, da ima od njihovega spora korist le tretji, in so združili svoje moči v skupno delo za blagor skupne domovine, tedaj je hitro odklenkalo nasilnemu gospodarstvu tujeev. Zato tudi čuti Rauch svoj pogin v hrvatsko-srbski slogi, zato tudi dela z vsemi silami nato, da bi razbil hrvatsko-srbsko koalicijo, ker bi mu bi bilo potem lahko gospodariti. Na Hrvatskem so mnenja, da ban Rauch tako kmalu še ne bo zginil s svojega mesta, a to ne menda vsled svojih uspehov, katerih nima nikakršnih, temveč edino-le zato, ker ogrska vlada noče preveč hitro menjavati ljudi na banski stolici. In mož je eden tistih, ki se bo znal okoristiti s tem dejstvom. Znano je namreč, da je Rauch zelo zadolžen. Na svojem posestvu ima nad pol milijona kron vknjiženih dolgov, in pameten je bil, da je svojega najboljšega pristaša, podbana Czernkovicha namestil kot vladnega nadzornika pri denarnem zavodu, pri katerem ima svoj dolg. Kdor zna, pač zna, in baron Rauch ni neumen. Maeedonsko vprašanje. Angleška vlada je izdala belo knjigo, katera se bavi s predlogi angleške vlade glede na ureditev macedonskih razmer in v prvi vrsti opozarja na slabe posledice, ki bi mogle nastati vsled mnenja, da velevlasti ne morejo ali nočejo storiti konec sedanjemu kritičnemu položaju v Ma-cedoniji. Predlaga se, da naj se zagotovi novemu mace-donskemu guvernerju popolna neodvisnost od turške vlade s tem, da mu velevlasti garantirajo za plačo. Dalje se zahteva, da se zmanjša število turškega vojaštva v Mace-doniji in se s tem prihrankom financira nova uprava. Avstrija in Rusija sta mnenja, da sedaj položaj ni za to pripraven za nove predloge, čemur se pa z angleške strani ugovarja, češ, da je nujno potrebno, da se poseže takoj vmes z vsem vplivom, ki ga imajo velevlasti. Avstrija in Rusija se glasom poročil iz Petrograda popolnoma strinjate glede reformske akcije v Macedoniji. Rusija je predložila svoje predloge tudi že francoski in italijanski vladi. Italijauski mtnister vnanjih zadev je izjavil, da italijanska vlada odobrava te predloge in jih bo tudi podpirala. Družba sv. Cirila in Metoda 2. aprila 1908. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala narodna tvrdka Cesnik in Milavec v Ljubljani za inserat na računskih listkih znesek 100 K. * Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. I. Perdan v Ljubljani prispevek od družbinih vžigalic za I. četrtletje 1908. znesek 1500 K. * Velikonočnih razglednic »Družbe sv. Cirila in Metoda" se je prodalo do sedaj okoli je bilo to za moje oči in že tisti hip mi je bilo žal, da sem o njej povsod pripovedoval. »Kmet Sršen me je ujel v koruzi in me pretepel. Vse kosti mi je polomil zaradi enega samega štroka!" Sedla je, dvignila mojo glavo in jo položila v naročje. Mene je zabolelo v hrbtu, da sem zamižal. Mati mila 1 »Tak si, kakor tvoj brat, prav tak!" Ogledovala je moj obraz in vzdihovala. »Koliko si pa že star?" »Devet jih bom!“ — Prav na ustne mi je kanila solza iz njenega očesa, še čisto sveža, še topla. »Kaj pa jokaš? Saj še jaz ne, ki imam vse kosti podrobljene!" »Tvoj brat" — njen glas je bil žalostnejši in žalost-nejši — »tvoj brat me je zapustil!" Smilila se mi je prav resno. »Kaj te bo zapustil? Vrnil se bo, pa bo konca kraj! V šole mora, učiti se, kaj se bo v hosti navadil ? Saj tudi ni vse tako, kakor človek hoče! Kolikokrat bi jaz zjutraj rad ležal, pa pride oče in me zagrabi na vse zgodaj za ušesa: hočeš, nočeš, moraš!" »Ti si otrok, ti nič ne veš, ti ne poznaš še ljubezni 1“ Še vedno je jokala, solze so kapale na moja lica in dobro so mi dele, ker so bile tako prijetno tople. »Ti ne veš, kaj se pravi ljubiti" — je rekla važno-žalostnot" 15.000, a na razpolago jih je približno še toliko. Pač žalostno spričevalo bi si dali Slovenci, ako bi pokazali le toliko zanimanja za naše edino obmejno obrambno društvo, da se niti 30.000 razglednic temu v korist ne more raz-pečati. Prosi se torej slovensko občinstvo, da sega malo bolj pridno po njih, predvsem pa se opozarja nanje družbine podružnice. * Računske listke družbe sv. Cirila in Metoda so naročili nadalje sledeči: gostilna pri Roži, Ljubljana; Juvaučič, gostilna Zidan most; gostilna na Šmarni gori; hotel pri Maliču, Ljubljana; Mastnak, prof., Gorica; dr. Štefan Rajh, odvet. kand. Celje; Ivan Zupančič, Martinova cesta, Ljubljana; Tratnikova gostilna, Ljubljana; Ivan Koklič, hotelir, Rudolfovo; Dr. Maurer, t. č. blagajnik m. podružnice v Krškem; hotel »Ilirija", Ljubljana; Anton Zrimšek, Koseze; gost. Kos v Ljubljani; Fani Slajpah, Velka Loka; Kavčič Anton, »Narodna kavarna" v Idriji; Josipina Podpac, trgovka, Jesenice; Jos. Babnik, Fužine; resiavr. »Koširjevega dvora" Tacen; Josip Plankar, gost. Dolenjska cesta, Ljubljana; Josip Poula, Novomesto. V Kje so, kaj delajo nabiralniki družbe sv. Cirila in M e t o d a i z 1 e t a 1898? — Prosimo vse one rodoljube, ki so omenjeno leto prejeli nabiralnike, da blagovolijo družbi poročati, kje se taisti nahajajo. Morda leže kje polni prahu zametani med staro šaro. Usmilite se jih, osnažite jih in poskrbite jim namenjeno delo. Zanesljivo pa pričakujemo, da nas obvestite vsi, katerim so se pred desetimi leti zaupali, o teh nabiralnikih. Dnevne vesti. Kranjsko. — Prekislo grozdje je bil liberalcem drugi mandat v deželnem odboru, in res smešno je, kako sedaj »Slovenski Narod" odklanja tudi vsako pomisel, da bi bili liberalci kedaj pričakovali kaj takega. Ko je »Grazer Tag-blatt" priobčil ono vest posneto po »Slov. Narodu", češ, da so se Nemci trudili, da bi s svojo pomočjo spravili v deželni odbor namesto dr. Šušteršiča slovenskega liberalca, in je »Grazer Tagblatt" označil to »Narodovo" vest kot pobožno željo liberalcev, se je »Slov. Narod" silno razkačil ter z debelimi črkami povedal grozovito resnico, da je klub narodno napredne stranke sklenil, da njen kandidat ne sme sprejeti izvolitve, če bi zanj glasovali Nemci, ter da mora v tem slučaju izvolitev odkloniti. Jej, jej, kako silno narodni so postali ti ljudje! Zakaj neki nista dr. Tavčar in dr. Triller odložila deželnozborske mandate, ko sta bila vendar izvoljena s pomočjo Nemcev 1 To so tisti ljudje, ki so pred par leti s svojimi slovenskimi glasovi poslali v deželni šolski svet Nemca grofa Barbota! Res, časi se spreminjajo. Zakaj neki niso liberalci pred volitvijo deželnega odbora proglasili svojega sklepa? Zakaj niso povedali, da hočejo pri eventualni drugi volitvi voliti klerikalca, kakor so to potem po volitvah zatrjevali. Ne vemo sicer, ali je bil dr. Šušteršič res na podlagi kakega tozadevnega dogovora tudi z nemškimi glasovi izvoljen v deželni odbor, kakor pravi »Sl. Narod", ali iz vsega tega ne razvidimo čisto nič drugega kakor ono silno lisičje hinavstvo: ne maram grozdja, ki je prekislo, kajti prepričani smo popolnoma, da bi »Sl. Narod" ne bil v slučaju, da dr. Šušteršič ni bil prvikrat izvoljen z nemškimi glasovi, potem pisal o kakem takem sklepu, kajti grozdje bi se mu ne videlo več tako kislo, in drugi od- „Vem“ — sem rekel. »Boga moramo ljubiti iz vsega srca, iz vse svoje duše in nad vse, bližnjega pa kakor samega sebe." Pomislil sem in še nadalje sem se spomnil. »Poznam, tudi ljubezen poznam. Vero, upanje in ljubezen!" Kakor bi me ne čula, se je zagledala gospodična nekam v daljavo in mirovala, kakor bi otrpnila. Tam, nekje za vasjo menda, je vstal nenaden šum in hrup. Padanje udarcev se je čulo, nekdo je kričal, kakor bi se mu slabo godilo. Šiloma sem vzdignil glavo. „Tep6 se" — sem rekel — »fantje se tepo 1 Menda je prišel iz sosednje vasi zopet tisti Boltetov, tisti pretepač, ki vsako nedeljo koga okolje 1“ Silovita radovednost se me je polotila, vse svoje moči sem zbral, dvignil sem se, kakor mi je tudi težko šlo in odšel sem brez slovesa. — Kje je zdaj tista gospodična Alma, ki je vplivalo njeno celotno ime kakor koutesa milost božja ? če jo najde to moje pisanje, naj jo spomui name! In če ji ne more dati druge koristi, naj ji razodene, kaj je ljubezen! — S strastjo pomešano/ nenasičeno, hrepenenje, ki trpi tako dolgo, dokler nimamo tistega, česar želimo. mrniški mandat tudi ni kar tako. Tedaj bi bilo pač morda rakih dogovorov z Nemci vkljub sedanji — seveda post festum — velikanski narodnosti, človeku, ki je že večkrat agal, se težko verjame, in liberalcem se težko verjame, da ne bi iskali zveze z Nemci! — Slovencem ničesar! To je geslo naših Nemcev. Sobotni »Grazer Tagblatt" piše v uvodniku o zahtev dr. Koroščevi, v kateri je le-ta zahteval, da se ustanovi nadsodišče za Kranjsko in slovenski del Koroške in Štajerske, ter pravi: »Tudi najmanši poskus, ugoditi tem željam, o katere neuteme- jenosti ni treba izgubiti niti besedice, bi bilo znamenje za naj hujši boj. N a j s e tore j priz a d eti krogi varujejo, še kol j poostriti položaj in češkemu vprašanju pridružiti še slovensko vprašanje!" Seveda, Nemcem vse, Slovencem pa ničesar! Naše mnenje je pač, da se jezikovno vprašanje ne sme nikakor rešiti samo za češko, temveč ravnotako za nas Jugoslovane. Ne vemo, ali imamo Slovenci in sploh Jugoslovani res toliko interesa na obstoju sedanjega državnega zbora, da bi si dali samo zaraditega izbrisati oči ob vsaki priliki, kadar bi se to Nemcem in vladi pohtelo! S svojo oportunitetno politiko niso naši poslanci še ničesar dosegli, naj bi torej vendar enkrat poskusili z odločnim nastopom. Izgubiti takointako ne moremo ničesar, kvečjemu kaj pridobiti. Sama od sebe nam ne bo dala vlada nič, Nemci pa še manj, torej edino le boj, ne pa vedno prizanašanje in popuščanje! — Slovensko gledališče je med drugimi tudi ena onih kosti, katerih se je sedaj lotil »Slovenski Narod", da jih obira po svoje. Res, prav je in popolnoma na mestu, da se izpregovori v novih razmerah, ki so nastale vsled novega deželnega odbora, tudi o slovenskem gledališču, kateremu je bil dosedaj zasiguran klavrni njegov obstoj le po milosti Nemcev, ali govoriti se mora o tej zadevi malo drugače kakor pa to dela »Slovenski Narod". Pomniti je namreč treba, da je naše slovensko gledališče last v prvi vrsti vsega slovenskega ljudstva na Kranjskem, v drugi vrsti pa last celega slovenskega naroda, ne pa morda one ljubljanske klike, katera si prisvaja v vsem in povsod neko neomejeno oblast, katere ji narod nikdar ni dal in je ji tudi dal ne bo. Ako je ta klika s svojo nadutostjo in ošabnostjo odpodila iz hrama slovenske Talije večino slovenskega ljudstva, ako se je vgnezdila v slovenskem gledališču kakor kukavičji pritepenec v tujem gnezdu, potem ta klika še nima nikake pravice do slovenskega gledališča ter si ga ne more prisvajati kot svoje posestno stanje. Ravno tako nima nobene pravice komandirati, kaj in kako naj se zgodi v bodočnosti s slovenskim gledališčem. O pomenu gledališča za narodno vzgojo in kulturni napredek ne bomo razpravljali, saj o tem je vsakdo prepričan, ne da bi se moral šele poučevati o stvari po »Slovenskem Narodu", in »Slovenski Narod" bo pač tudi enkrat prisiljen pripoznavati, da je morda poleg njega in njegove klike tudi še ljudi, ki imajo tudi vsaj toliko pojma o gledališču, kakor on in njegova klika. Vsekako pa tu izražamo svoje trdno upanje, da bo deželni zbor gledal nato, da bo rešil vprašanje slovenskega gledališča malo drugače, kakor je bilo to v prošlosti. Razvoj slovenskega gledališča se mora zagotoviti, toda popolnoma neodvisno od tistih faktorjev, ki so dosedaj odločevali, o kaki milosti z nemške strani ne sme biti niti govora. Da bi se slovenski davčni denar uporabljal v podporo raznim nemškim gledališkim družbam dvomljive vrednosti, da bi se iz slovenskega davčnega denarja plačevala zabava ljubljanskih Nemcev — ne, to je bilo mogoče za časa liberalno-nemške zveze, a sedaj mora biti tega konec za vselej. Slovenskemu gledališču se mora zagotoviti tolika podpora, da so mu ne bo treba boriti z večnimi težavami, a zato je treba vzeti njega vodstvo iz rok klike, ki je dosedaj gospodarila v njem, ter v njem dati prostora ljudstvu. Ne mislimo s tem reči, da naj bi se postavilo naše gledališče na stališče tivolskega pratra, ali zveže naj se utile cum dulci tako, da bo zadovoljeno potrebam in zahtevam inteligence, pa tudi onim manj izobraženega občinstva. Imeti je treba najprej občinstvo, da ga izobražuješ, a to občinstvo se je sedaj odganjalo, dočim pa je naša inteligenca tako visoko izobražena, da išče edino le še dulce in je utili popolnoma nedostopna. Izobrazbi dostopno občinstvo pa se ne bo pritegnilo s stvarmi, ki so prijetne v ušesih naše hipernaobra-žene inteligence, temveč s stvarmi, katere razume, in zato ne bi imeli prav čisto nič proti temu, da v gotovih dneh postane slovensko gledališče slovenskemu ljudstvu res ljudsko gledališče. Inteligenca lahko pride druge dni do svojih potreb in zahtev. Pod takimi pogoji, ki so lahko izvedljivi, se ni treba bati, da ne bi deželni zbor dovolil slovenskemu gledališču najizdatnejše podpore ter mu tako ; zagotovil ne samo obstoj, temveč tudi vsestransko zadovoljujoč razvoj. Z večnim zadiravanjem in hujskanjem po »Slovenskem Narodu" se pač lahko doseže kaj drugega, in klika, ki tamkaj prodaja svojo modrost, more dobri stvari edino le škodovati, ne pa koristiti. Današnji časi so časi treznega in pametnega preudarka, medsebojnega sporazuma; ne pa hrupnega zabavljanja, zato pa se bo tudi slovensko gledališko vprašanje rešilo preko onih, ki žive ■ ■■ ■■ mn !■ HM. I I ■ II ... Domislil sem se na šolo, na kateheta in na cerkev. le od prepira in psovk. To naj bi si zapisal za ušesa »Slovenski Narod" in njegova klika! — Predavanja v ,,Akademiji." Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija" vrši že drugo leto velevažno nalogo, da prireja vseučiliška predavanja v Ljubljani. Vabilu Akademije so se rade volje odzvali profesorji zagrebškega vseučilišča, ki torej letos prihajajo že drugi tečaj teden za tednom v Ljubljano. Predavanja imajo torej svoj pomen zlasti v dvojnem pogledu. Predvsem se goji med Slovenci ▼seučiliščna ekstensa v najvišjem pomenu besede, potem pa je pomembno, da sluša naše občinstvo ta predavanja v hrvaškem jeziku. Lepšega in hkratu globokosežnejšega zbližanja obeh narodov na kulturnem polju si ne moremo misliti. Želeti je le, da bi naše občinstvo, zlasti pa naša inteligenca v mnogobrojnejšem številu posečala ta predavanja kakor doslej. Glavni kontingent obiskovalcev dosedanjih predavanj so dijaki obojnega spola. Delavcev ni blizu. »Splošno žensko društvo" ne stori ničesar, da bi privabilo svoje članstvo k predavanjem. Druge inteligence je doslej bilo le malo navzoče pri predavanjih, dasi bi ji prav nič ne škodilo, malo širiti svoje obzorje ... Od predavanj, ki so bila letos, imamo še poročati o predavanju g. dr. Ferdo pl. Šišiča o Hrvatih in Madjarih od 1. 1790 do 1. 1868. G. predavatelj nam je v zgodovinskem razvoju — segal je še v srednji vek nazaj — kazal od-nošaje med obema državama ter nam tako zgradil poslopje, kojega streha je — nagodba iz 1. 1868. Senzacijo je vzbudilo med poslušalstvom razkritje g. predavatelja o drznem falzifikatu na izvirni listini nagodbe o Beki. Predavanje je bilo z ozirom na dogodke, ki se pravkar odigravajo na Hrvaškem, vrlo zanimivo. Kdor je hotel spoznavati in razumeti te dogodke v zgodovinskem postanku, ta je v predavanju g. pl. Šišica dobil ves potrebni poduk. Burno odobravanje koncem predavanja je veljalo zanimivosti predmeta, veljalo pa tudi predavatelju samemu kot članu hrvaškega sabora. Saboru je častitati, da ima v svoji sredi strokovnjake, ki vsak zavraten udarec objestnih sosedov lahko točno parirajo. — V nedeljo, dne 29. sušca je predaval g. Ernst Miler, profesor na pravni fakulti v Zagrebu, o raison d’ etre socijologije, o upravičenosti te povsem nove znanosti, za katero je kreirana stolica na zagrebškem vseučilišču, mej tem ko n. pr. socijolog Gum-plowicz v Gradcu o tej znanosti kot »anarhistični" predavati ne sme. Socijologija je znanost o družbi, zaa-nost, ki naj preišče zakone, po kojih se družabni fenomeni ravnajo. Najjačji pogon je dobila socijologija v razvitku prirodoslovnih znanosti. Zakone evolucije je prenesel na socijologijo Herbert Spencer. Le tega socijologijo je g. predavatelj dosti obširno obravnaval. Spencerjeva socijologija uči, da človeška družba zavisi od raznih zunanjih či-niteljev klima, tla, flora, fauna, dalje od notranjih činite-ljev, n. pr. čuvstva, inteligence poedincev itd. S pomočjo teh činiteljev na podlagi zakona evolucije gradi Spencer najmodernejšo družbo iz najprimitivnejših človeških družb. Zanimivo predavanje izide v »Slov. Pravniku", zategadelj bi bilo odveč, danes se obširneje baviti s predmetom tega predavanja. Hvaležno slušateljstvo je dalo bučnim odobravanjem duška svoji izvanredni zadovoljnosti s predmetom in načinom kakor s simpatičnim g. predavateljem. — Slovensko gledališče. V četrtek, 26. marca se je uprizoril ciklus treh enodejank pod zaglavjem »Daemon Venus“, in sicer ,,Mary“, drama histerične ženske, »Ve-lika laž“ (Premagana zmagovalka) in »Vampir", vse tri spisal Adolf Bobida. Torej zopet izvirna premijera v letošnji izvirnih premijer tako bogati sezoni ! Vse do malega niso doživele bogve kakšne slave, izvzemši »Pohušanje v dolini šentflorjanski", kjer je „narod" v plemenitem, občudovanja vrednem navdušenju ploskal svojemu lastnemu poniževanju in smešenju, kjer se je naslajal nad lastno neumnostjo in sramoto. Ciklus je imela priori „suafata", njegova usoda je bila že vnaprej določena. Značilen je bil nezaslišano pičel poset občinstva, one publike, ki od nekdaj sem reklamira gledališče kot svojo izključno domeno, kise osmeli govoriti in govoričiti o kulturnem pomenu kulturnega zavoda. Značilna je bila tudi kritika. Gospod pisatelj bi bil brusil lahko najduhovitejše besede, razpolagal lahko z najbolj blestečimi pointami, izgubljen je bil, še predno se je odgrnila zavesa. Po kolikor toliko uspelem „Somraku" istega pisatelja je slovenska kritika teh enodejanjk nekaj posebnega. V jedni se šopiri kar celo, malo razumljivo poglavje o estetiki in duševni analizi, bujno prepleteno z najrazličnejšimi termini technici, a ta je vsaj dostojna in se bliža objektivnosti, druga pa je tendenciozno zavita, surova in nepoštena. „ Kritik" je brez vsake zveze iztrgal iz celote nekaj citatov in jih istotako brez vsake zveze na-Terižil z jasnim, preprozornim namenom. Seveda je kratko-malo odrekel pisatelju vsak „ globi ji" talent. Kar moramo priznati mlademu, stremečemu pisatelju, če hočemu biti pošteni in objektivni, je talent. Priztiati mu moramo duhovit, mestoma zelo duhovit, naravnost frapanten dialog, krepko dramatično dikcijo in poznanje tehnike. Uvaževati se mora, da se je pisatelj lotil težkega in kočljivega problema, da je udaril na strune, ki so le malokdaj ali nikoli zazvenela na deskah ljubljanskega gledališča. Snov ne zahteva samo spretne in vešče rok«, temveč tudi temeljite •duševne poglobitve in is nje izvirajočega oživotvorjenja nastopajočih oseb. In pa finega, rafiniranega igranja 1 Naj se giblje dialog v še tako lepih besedah in izcizeli-ianih izrazih, brez gradacije je mrtev. Enoličnost in vedna napetost, ki se pojavljati zlasti v „Mary" in »Vampirju", utrudite poslušalca. Omenim naj še eno, dejal bi, taktično hibo pisateljevo. Vse tri enodejanjke za en večer so na vsak način preveč. Že zaradi sorodnosti sujetov in motivov, ne glede na to, da se ponavljajo nekateri stavki in izreki v tej ali oni drami, ne sicer z istimi besedami, pač pa z istim pomenom. Toliko pa naj bo avtor prepričan, da bi njegova »Velika laž", če ne na ljubljanskem, pač pa na malone vsakem večjem odru ne dosegla samo delnega, temveč popolen in časten uspeh. In še nekaj! Kdor pri-pozna moderno dramo, se mora sprijazniti tudi z wsem njenim ustrojem, z njeno tehniko in z njeno „štimungo". Izmed igralcev se je odlikovala gospa Borštnikova. Njen čudoviti tip histerične ženske je bil umetniško skoro še višji kakor uloga igralke Begine. Gospa Danilova je bila v svoji, ne preveč hvaležni ulogi, vse hvale vredna. Go spodje igralci pa daleko niso bili na oni višini kakor dame. — ,,Matica Slovenska" mora v kratkem določiti število, v katerem naj se tiskajo knjige za 1. 1908. Zato prosi gg. poverjenike, naj (deleč med člane knjige za 1. 1907) že tudi pobirajo članarino za 1. 1908 ter ji jo pošljejo čimpreje. S tem se izognemo nevarnosti, da bi nazadnje zopet kak član ne mogel dobiti knjig, ker bi jih mogoče bilo premalo tiskanih. — Uprava »Matice Slovenske" je v smislu želje, izražene večkrat v javnih glasilih, poleg gg. poverjenikov naprosila tudi še drugo gospodo, naj bi po možnosti posredovali med njo in slavnim občinstvom; čim več nas dela, tem lepši bo uspeh. — »Matica" rada jemlje nazaj, ozir. odkupuje zadnji snopič „Nar. pesmi", »Zbornika" in »Kamn. planin". Najnovejši snopič »Nar. pesmi" bi mogli pogrešati zlasti tisti gg. člani, ki so pristopili šele 1. 1907 in itak nimajo celot' nega dela. — Telovadno društva „Sokol l.‘‘ v Ljubljani priredi III. zabavni večer dne 5. aprila v hotelu »Štrukelj" ob osmih zvečer. Spored : 1. Klavir. 2. G. Ipavic: »Mrzel veter tebe žene." Moški zbor. 3. J. Zajc; »Lastovicam". Tenorsolo poje br. Fr. Matjan. 4. St. J. P.: Strežaj, kakor mora biti. Komičen prizor. 5. H. Volarič: »Slovenskim mladenkam". Ženski zbor. 6. J. Nedved: »Pogled v nedolžno oko." Tenorsolo poje br. Fr. Matjan. 7. A. Sachs: »Odličnjaka". Komičen dvospev, pojeta br. J. Počivalnik in br. J. Fabjan. 8. V. Parma: Bomanca iz »Legionarjev". Tenorsolo z moškim zborom in s spremljevaujem klavirja. 9. »Sklepala roke si bele..." Tenorsolo poje br. Fr. Matjan. 10. J. P.: »Čevljarski učenec". Burka s petjem v enem dejanju. Vstopnina 40 vinarjev. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani. V službo se sprejme : 2 poslovodja za na deželo, 2 knjigovodja in korespon-denta, 1 potnik, 3 kontoristi, 8 pomočnikov mešane stre 'o*, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik manufakturne strok, 1 pomočnika železninar i f‘ stroke, 2 kontoristinji, 4 prodajalke, 6 učencev. — Službe iščejo: 3 kou-toristi, 3 knjigovodje, 17 pomočnikov mešan) stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika n nufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 6 blagajničark, 7 prodajalk, 1 učenka. — Plemenit rodoljub. V Tržiču je umrl v starosti 62 let inženir Viljem Polak. Pokojnik je volil družbi sv. Cirila in Metoda približno 188.000 K. Užitek od te glavnice ima deloma njegova soproga, deloma njegova sestra do svoje smrti. Tržišketnu Sokolu je volil blagi pokojnik 3000 K, slovenskemu bralnemu društvu v Tržiču 3000 K, otroškemu vrtcu 2000 K, za slovenska učila 1000 K, dijaški kuhinji v Kranju 6000 K, za učitelja petja in godbe v Tržiču 6000 K. Vsi ti volilojemniki imajo pravico pobirati samo obresti od voljenih zneskov. Za slovenske tehnike je določil ustanovno glavnico 15.000 K. Slava takemu rodoljubu! Štajersko. — Celjsko gimnazijsko vprašanje zopet razburja duhove na Štajarskem. Na drugem mestu smo že omenili, v kakem zmislu pišejo o tej zadevi nemški listi. V vče-rajšni seji proračunskega odseka pa je poslanec dr. Korošec sprožil zopet to zadevo ter zahteval, da se samostojni neraško-slovenski nižji gimnazijski razredi razširijo v popolno gimnazijo. Vendar pa se ni upal zadeve predlagati v obliki predloga, temveč je celo zadevo le priporočal vladi, da 8e ozira na to željo Slovencev. To je storil vsled tega, ker najbrž njegov predlog ne bi bil sprejet. Tndi poslanec Žitnik je v svojem govoru poudarjal isto ter dejal, da smatrajo Slovenci razširjenje velike gimnazije kot kulturno zadevo, ne pa politično. Vzlic temu pa nikakor ni upati, da bi se v bližnjem času storilo kaj v tej stvari, temveč bodo slovenski dijaki še nadalje morali po dovršeni nižji gimnaziji prestopati na nemško vi^jo gimnazijo, kjer se jih smatra kot nekake vsiljenee, kateri pravzaprav nimajo nikake pravice do pouka na tem zavoda. Da potem store zagrizeni nemškonacionalni profesorji tudi svojo dolžnost, je seveda popolnoma umljivo. Slovensko dijaštvo ima na takem zavodu res svoje bridke čase. — Deželni odbor štajerski je izdal dne 21. m. ra. čuden odlok. Županstvo neke občine je naročilo pri c. kr. pomožnih uradih slovenska godbena dovolila s pripombo, da nemških ne sprejme. Deželni odbor je na to naročilo sledeče določil: »Beševaje ondotno vlogo se deželnemu pomožnemu uradu naroča, da pošlje 20 komadov godbenih dovolil. Obenem se pripomni, da drugih tiskovin deželni odbor nima in da se morajo pri izdanju godbenih dovolil te sedaj običajne tiskovine brezizjemno rabiti, v nasprotnem slučaju bi moral deželni odbor v smislu določb zakona od 12. aprila 1866, dež. zak. št. 12. gospoda občinskega predstojnika z globo kazuovati." Deželni odbor se skrbno varuje povedati, katere so te druge tiskovine. Bodi mu povedano, da niso nemške, ker imajo tuje izraze, katerih tudi Nemec, ako ni obiskal srednjih šol, ne razume. Gospoda tam v Gradcu, kako morete tirjati, da slovenski župan naj ve, kaj je »impost" itd., in ali vam draga godbena dovolila ne vržejo toliko, da bi jih založili tudi v slovenščini? Ce vam mrzijo naša, mrze nam vaša. „Nar. List." — Slovenski davčni denar v nemški hranilnici. Vodja celjskega okrajnega zastopa vladni komisar dr. Breschar nalaga denar slovenskih občin v nemški hranilnici. Seveda se v to poslužuje neke novosti: iznašel je namreč »mešane" občine, ker je vedno trdil, da nalaga denar slovenskih občin v slovensko, nemških pa v nemško hranilnico. Kake so neki te »mešane" občine? Občina Petrovče je slovenska občina, a njen denar leži v nemški hranilnici, torej je ta občina tudi mešana, morda zato, ker se v njej najde kak nemčur, ki kriči, da je Nemec. Imajo pač res ti c. kr. vladni komisarji čudne pojme o slovenstvu. — Nemške obljube. V štajerskem deželnem zboru se je lansko leto sklenilo ustanoviti slovensko kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni železnici ter obljubilo, z zidavo začeti že letos, da se šola potem otvori leta 1909. Kakor pa sedaj vse kaže, so to bile res prave »obljube", kajti deželni odbor je dal celo posestvo, ki je kupljeno za kmetijsko šolo, zopet za celo leto v najem. Tako bodo Slovenci čakali, da dobe svojo kmetijsko šolo, saj jim je — obljubljena. — Nesreča pri stavbi v Celju. V torek zvečer se je podrl pri novi stavbi poleg poslopja mestne hranilnice v višini 2. nadstropja požarni zid sosedne stare hiše na zidarje, ki so zidali temelj nove hiše. Štirje so bili deloma težko, deloma smrtnonevarno poškodovani. Stavbo vodi inženir Lindauer in so tudi mestni stavbni strokovnjaki stavbo nadzorovali. Vendar niso odvrnili nesreče, katero bi bil priprost stavbni mojster gotovo preprečil. Gospodje si pač morajo glave beliti, kako bi se kaka slovenska stavba za več let zavlekla in kako slovensko stavbišče z načrtom novih ulic ob vrednost spravilo. Življenje ubogega delavca ni tako važna stvar za te gospode. Ti gospodje so bili od raznih strani in tudi od polirja opozorjeni na nevarnost in vendar niso ničesar ukrenili. Eden poškodovancev je že umrl. — Volitve v konjiški okrajni zastop. V skupini veleposestva je volilo izmed 19 volilnih opravičencev 12. Kakor piše graška „Tagespost", sta volila tudi 2 slovenska veleposestnika složno z Nemci. Sedaj se pa Nemci sami med seboj tepejo. Konjiški tržani so razžaljeni, da ni izvoljen v veleposestniški kuriji noben tržan. Zato hočejo sestavo novega zastopa preprečiti na ta način, da ne bodo volili svojih 7 zastopnikov. — Kmečke občine so volile slovenske može. Koroško. Delati je treba. Že večkrat smo imeli priliko pohvalno se izreči o izbornem delovanju občine Sele nad Borovljami, ki edina na Koroškem bije neustrašen boj proti nasilstvom nemškonacionalnega uradništva. Kako je tu res treba pravega boja za vsako najmanjšo stvar, kaže sledeči slučaj. Selško županstvo je naročilo, od novega leta naprej pri celovškem okrajnem glavarstvu slovenski državni zakonik ter plačalo naročnino, a okrajno glavarstvo je vzlic temu pošiljalo nemški državni zakonik, katerega pa je županstvo vedno vračalo. Okrajno glavarstvo je nato zahtevalo, da naj občina naroči poleg slovenskega tudi nemški izvod, češ da si občina vsled tehničnih izrazov s slovenskim zakonikom ne bo mogla v vseh slučajih pomagati. Županstvo je nato odgovorilo z naznanilom, da jamči za popolno razumevanje slovenskega državnega zakonika ter odklanja nemškega. »Oziraje se na občinski odbor kakor tudi na večino slovenskega prebivalstva je nemški zakonik tukaj brezpomemben, ker ga nihče vsled visokonemških kakor tujih tehničnih izrazov ne razume. Ker se je naročnina za slovenski zakonik že poslala, se nujno zahteva, da se isti skoraj dopošlje. Župan: Janez Užnik." In občina Sele sedaj dobiva slovenski državni zakonik. Odločnosti in dela je treba, pa se da na Koroškem tudi veliko, ako ne vse doseči I čast taki občini in njenemu županu 1 Slovenski šolski otroci na Koroškem so pač reB na milost in nemilost izročeni nasilnemu potujčevanja. V Lešah pri Prevaljah na Spodnjem Koroškem se je dogodil sledeči slučaj. Šola v Lešah je utrakvistična, seveda tako, kakor se ta beseda tolmači edinole na Koroškem : v prvem razredu nekoliko dvojezičnega abecednika (46 strani slovenskega) in potem n!č več slovenščine. Na leški šoli poučuje neka učiteljica A u g u s t i n. Ta učiteljica je nastavila v prostem času učenko, katera mora paziti na to, da otroci ne govore med seboj slovenski. Vsakega otroka, ki se pregreši proti prepovedi slovenske govorice, se napiše na šolsko tablo, in u č i t e 1 j i e a ga potem kaznuje. Ne vemo, ali je še kje drugje na svetu mogoče tako nasilstvo, ali samo na slovenskem Koroškem. Ali ne bi bil vendar enkrat že skrajni čas, da slovenski poslanci v državnem zboru Povzdignite svoj glas za one, ki dan za dnem vdihujejo zrak z vami v vaši najbližji bližini, ne tirajte svojega uradništva v pogubo, temveč v prvi vrsti dvignite njega, da se bo tudi on zavedal, da je tudi deležen vaše ljubezni. Že pred letom smo prosili vas v enakem trenotku. Povzdignite vaše sotrpine moralno in gmotno. Ozrite se vendar enkrat na one, katere gledate vsak dan, ki se zaletavajo kakor meglene sence v vaših pisarnah z ovelimi lici, brez vsakega življenja. Vslišite vendar enkrat naše zahteve, ki niso velike. Uravnajte svojim uradnikom plače, postopajte z njimi kakor s svojimi sotrudniki, drugo si uravnamo sami. Vaše zborovanje nima sicer tega vprašanja na svojem programu, vendar vas pa vaša stanovska čast, vaša odgovornost do vašega uradništva in ljubezen do bližnjega veže, da se enkrat tudi v tem oziru pogovorite prijateljsko, da je treba tudi za svoje uradništvo nekaj storiti — in tega vas prosimol Bodočnost — delo in organizacija. Kakor vsak narod, tako ima tudi vsak stan pravico do svojega obstanka, pravico do daljnega svojega razvoja in sicer do onega razvoja, ki mu donaša napredek v vsakem oziru. Gotovo se narod, ki ne skrbi za svojo bodočnost napredek in zboljšanje, ne more razvijati, vsaj tako ne, kakor bi se moral, gotovo pa se more še manj razvijati posamezni stan, ki gleda le nazaj na svojo bridko preteklost, tarna o borni sedanjosti in ne gleda v bo-bočnost. Poglejmo torej v našo bodočnost! Kaj bi gledal v njo, ko je že preteklost, sedanjost tako trpka, da od temnih podob ne morem videti niti ene jasne slike, bi morda kdo rekel. Gmotno vprašanje sili pri tem v ospredje. In to ni čuda, vsaj je treba najprej pri posamezniku gmotne okrepitve, potem šele more nastopati tudi za narod. Povsod in povsod je treba najprej zdravih, trdnih tal, potem šele pravilno in vztrajno deluje eeli stroj. Narod, ljudstvo, družabnost in še mnogo drugih idealuih skupin zahteva vedno in vedno od posameznika, da žrtvuje svoje daritve na njihov altar; pri tem seveda ne vprašajo nikdar, ali moreš donašati te žrtve, ne vpraša se nikdar, kje dobiš te darove, zahteva se jih; dati jih moraš. Sprejema se vse; materialne žrtve, kakor delo in denar, sprejema pa tudi gmotna zaslomba in nasveti. In tudi mi dajemo to vse in povsod. Ako pa hočemo vse to dajati v še obilnejši meri, ako hočemo delovati še bolj v prid celokupnosti, treba je, da se ojačimo v stanu samem. Temna je naša preteklost, nič boljša sedajnost, pač pa mora biti boljša naša bodočnost, bodočnost naša paje v delu in organizaciji. Temeljnega preobrata je treba v našem stanu, a ta se gotovo ne izvrši čez noč. Drugi stanovi ne pričakujejo tega, veliko manj moremo še mi. Veliko in težavno je delo, ki nas še čaka, toda vsako, še tako težavno delo se zmaga, ako so vsi delavci pripravljeni in voljni za vztrajno delo. Delati pa moramo ! Kdo bi se tudi odstranjeval sedaj od našega dela, ko je to, kar nameravamo, tudi potrebno in nam koristno, koristno tudi celokupnosti. Z delom si sezidajmo dobro in trdno stavbo, potem bo pa tudi trpežna in naša rešitev! Naša stavba pa bodi naša organizacija! Bazmotrivati pomen organizacije, razmotrivati dosedanje uspehe organizacij, bi bilo preobsežno. Omejimo se samo na to, da trdimo: Organizacije dobivajo vedno večjo moč in z njimi tudi naša stanovska organizacija. Danes ne vabimo več tovarišev, naj pristopijo v organizacijo. Močne se čutimo že danes, naša moč pa bo še narasla. Ljudem pa, ki vkljub prošnjam in pozivom ne pristopajo k organizacijam, ni pomoči, saj se ne zavedajo niti tega, zakaj živijo, kaj šele svojega stanu. S takimi ljudmi pometajo drugod, treba pa je tudi prav temeljito pomesti z njimi, in da bomo tudi mi pomedli z njimi, to jim zagotavljamo. Ti ljudje padajo nižje in nižje, organizacija pa raste, se krepi in uspeva, pridobiva ... Narodno-gospodarski pododsek je sprejel naš stan v zakonsko predlogo o ureditvi službenega razmerja in se dan za dnevom temeljito peča z vladno zakonsko predlogo, ki bo — kakor kažejo vsa znamenja — prišla v poslansko zbornico popolnoma spremenjena in preukrojena kot delo socialno veleizobraženih mož današnjemu času primerna. Tudi narodno-gospodarski pododsek se je spomnil pri tem organizacij in jim hoče dati tisto moč tudi po zakonu, katera je danes že v navadi. Uveljaviti hoče narodno-gospodarski pododsek kolektivne pogodbe, katere naj bodo po zakonu veljavne skupine, odnosno organizacije službodajalcev in službojemalcev. Organizacije bodo sklepale lahko po tem načrtu pogodbe, ki bodo odgovarjale onim zakonom, kateri danes urejajo službeno pragmatiko državnih in deželnih uradnikov. Organizacije stanov bodo sklepale po tem načrtu pogodbe za stanove in te pogodbe bodo veljavne za vse, tudi za one, ki se jim bodo protivili, ki jih drugače nočejo priznavati. Zakon sam jih bo prisilil k temu. Takrat pa bo nastopila za že obstoječe organizacije boljša doba, za neorganizirane pa prokletstvo, takrat bodo radi se zatekali k organizacijam tudi oni, ki jih danes mrzijo. Organizacija pa bo znala i sama za svojo moč in takrat bo govorila z današnjimi zasmehovalci. Le na delo tedaj, društveniki, na vztrajno delo, sadove dela okusimo lahko še sami, na organizacijsko delo tedaj! Ustanovniki in podporniki. Kot u s t a n o v n i k je pristopil k društvu g. d r. K a r e l Triller, odvetnik v Ljubljani, kot podporniki pa izmed šefov gospodje : dr. Matija Hudnik, odvetnik v Ljubljani, dr. J. Schegula, odvetnik v Novem mestu, Luka S v e t e c , c. kr. notar v Litiji, in Niko Lenček, c. kr. notar v Škofji Loki, od drugih pa g. kavarnar Ž g u r v Novem mestu. Da bi našli mnogo posne-malcev! Spominjajte »e Družbe s v. Cirila in Metoda! Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vino, vodo in gnojnico, naj se obrne na trgovino z železnino Marije Terezije ccsta St. 1 (zraven Figabirta) in Valvazorjev trg št. 6 (nasproti Križ. cerkve). Edino Um ge dobi vedno sveži Portland- is Romance ne n t iz »lovečih tovarn dovške in trboveljske. Mreže in žica za ograje, travniške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje. Glavno in edino zastopstvo za eelo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagreba s prvim darilom odlikovaoih slamoreznic, mlatilnic in ge-pel j nov. Stroji za košnjo in obračanje sena vedno v zalogi. fe?g:£ ?>SKS^©K53H^0ŽS§^SS?®S ?©HfflS?C [\r >/C/ir t- • \r >/7Nr ■»■‘^‘vr t»C>x v/2\r T x ■*, -TNe v3Nr *,.rr\r •*,' Izdelovatelja kirurg, instrumentov atelje za ortopedične aparate in bandaže ' Priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizi-rane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk. Vse bangade se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. — Zunanja naročila se točno in diskretno dopošiljajo. Galvanični poniklovalni zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. Prva Etika in politika. Predaval v „Akademiji“ dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba. —===== Ponatisk iz „Nove Dobe". — -----— Brošura po 30 vin. se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani. Fr. P. Zafec Ljubljana, Stari trg 36 v fi priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakor razna očala, žčipaloe, daljnoglede, toplomerje, zrakomerje itd. — Očala in ščipald se napravijo na-natančno po zdravniškem receptu. Velika zaloga raznih žepnih in stenskih ur zlatnine in srebrnine. Ceniki za optično blago in separatni ceniki ur In zlatnine se razpošiljajo Iranko. Somišljeniki ! Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah! Ustanovljeno 1842. Telefon štev. 154. Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat. Prodajalna: Delavnica: Miklošičeva cesta 6 Igriške ulice 6 nasproti hotela „Union“. Ljubljana. Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom =— Gradišče št. 4 ===== priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo popolno zalogo uradnih tiskovin, slavuim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. V - AVGUST BELLE " V UK Unec pri Rakeku, V prva In edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Trockenpressung). n Prične izdelovati pomladi 1908 zidarsko, zarezno in vso drugovrstno opeko v vsaki množini. FRAN JUVAN posestnik valjčnega mlina v Srednjih Gameljnih nad Ljubljano priporoča svoje izvrstne mlinske izdelke. lA7AVi9xVA7iVA740JL?AVx9AVAViVx7AVx7JtVAViVJL7XVJLVJLVJL7JLVx9JLVjL'?AVjL7iVJL71|LVJLVA*/JL?lLVjLi:ii Straža-Toplice priporoča Le „Zvezdna“ * * kavina primes iz Prve jugoslovanske tovarne za 7 ‘kavine surogate v Ljubljani je 2 pravi slovenski izdelek. Svojo bogato zalogo vozov novili in že rabljenih priporoča izdelovatelj vozov FRAN VISJAN v Ljubljani, Rimska cesta št. 11. Slivovko navadno K 1 — lit. Tropinovec navad. K 1 — lit. III. „ 110 „ „ III. „ 1-10 „ D. „ 1'30 „ „ II. „ 120 „ I. „ 150 „ I. „ 140 „ Drožnik HI. „ 130 „ Brinjevec III. „ 140 „ II. „ 150 „ „ II. „ 1-80 „ I. „ 1-80 „ I. „ 2;— „ Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = litra. Sp..!j»]iiet» ,Slovenec‘ “ssrer Od K 1-10 do K 120 liter. Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K 1'— do K l'o0 liter. Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do Z 2'— liter i. t. d., i. t. d. Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno! Podružnica v Celovcu LiublSanska kreditna banka Podružnica v Spljetu -v Ho-o.Tolja.3ai • - — Beservni fond: Delniška glavnica: priporoča promese na komunalne srečke po K Ih1/* žrebanje 2. marca, glavni dobitek K 300.000. 900 000 h 2,000.000 kron. promese na Tiske srečke k K 7. žrebanje 1. aprila, glavni dobitek K 180.000. Obe promesl sknpaj le K 21. ZUU.UUU KI*On. obrestuje vloge n. knjižice in na tekoči režun od dne vloge do dne vsdiga Rentni davek platoje Rentni davek ptoloj. DO 41|20|o banka ..ml banka sama. Sprejema zglasila za subskriboijo deležev Hotel družbe z o. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K o •• j r.frtJJ««I Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Tr JvOJl K SVOJ lili! čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah! Trgovci, ne naro- Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij .Slov. |gosp. stranke*. Lastnina »Slov. gosp. stranke". Tisk .Učiteljske tiskarne" v Ljubljani