Poštnina plsč&na t gotovini.
NaroCnfna
Maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO^—"iJPRA VA : pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
5t«v. rač. poštne hran. 12.349
izhafa vsako nodello III. LETO
Murska Sobota, 15. Jullla 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 50t Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/0 dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 29
POLICI K d
Upanje, da se bedo razmere v Avstriji radi zadnjih dogodkov v Nemčiji izboljšali se ni uresničilo. Dollfuss s svojimi sodelavci napenja vse sile, da bi udušil narodno socialistični val, ki se z vedno večjo silo uveljavlja v njihovem ozemlju. Uredbe dežujejo iz Dunaja, ena bolj stroga kot druga, vse pa z namenom, da onemogočijo vsako delovanje njihovih nasprotnikov.
Francoski zunanji minister pojde v kratkem v Rim in to predvsem na željo Mussolinija samega, ki je uvidel, da je zunanja politika Italije uspešna le ob sodelovanju sosednje Francije. Sestanek se bo vršil že v kratkem in mu pripisujejo vsi politični krogi največjega pomena.
V Nemčiji še vedno ni položaj tako jasen, kakor ga skuša Hitler naslikati v svojih listih, kjer pravi da je uspešno zadušil revolucijo. Splošno mnenje pa je, da je bil še le to začetek usodne nevihte, ki se zbira nad Nemčijo. Kakor vsi znaki kažejo so dnevi Hitlerjeve vsemogočnosti šteti, visoka narodno socialistična stavba se ruši v temeljih. Ljudstvo je razočarano, ker niti malo ni dobilo tega, kar so jim voditelji tako sveto obljubljali. Vsa Hitlerjeva moč ni več v ljudstvu ampak pri vojaštvu. Kako dolgo še ? Nekega dne bodo hoteli imeti generali prvo besedo v državi in Hitlerju ne bo drugega ostalo, kakor da se umakne v družbo onih nesrečnih državnikov, ki so bili preslabotni in nesposobni uresničiti danih obljub ljudstvu.
Nizozemska prestolnica Amsterdam je preživela v zadnjem času težke dneve. Komunisti so priredili take burne demonstracije in razdejanja na ulicah, da je moralo nastopiti vojaštvo z oklopnimi avtomobili in strojnicami. V petek so trajale ulične bitke vso noč ter je bilo 14 ljudi ubitih, 60 hudo, a 300 lažje ranjenih. Vojaštvo je zopet napravilo red in mir.
Narodna skupščina je končala svoje deio ter odila na počitnice. Na zadnji seji so razpravljali o zakonu o izvenspornem postopanju, o državnem računovodstvu in o državnem prvo branilstvu. Vsi sprejeti zakoni so biii dostavljeni senatu, ki bo zasedal le •tat eden.	u
Pogajanja med naSo državo
in Madžarsko so se pričela z namenom, da se uredijo nekatera sporna vprašanja. Delo delegacij bo končano do sredi julija tako, da bodo lahko dvostranski posestniki na jugoslovansko madjarski meji nadaljevali svoja dela, ko se bo začela žetev.
Tudi London je obiskal francoski zunanji minister in angleški listi k temu pripomnijo, da je to nov korak k ohranitvi miru in varnosti. Radi zadnjih dogodkov v Nemčiji in tudi drugod na kontinentu sta si obe vladi edini v tem, da tesno razmerje med Francijo in Anglijo ni bilo nikdar tako nujno potrebno kot danes. Namen francoskega obiska je predvsem v tem, da bi se Anglija pridobila za francosko razorožitveno politiko. In to jim bo najbrže uspelo.
Kakšen uspeh bodo imela razorožitvena pogajanja se kaže v tem, da so angleški strokovnjaki .vsak slučaj" izdelali načrt, po katerem bo v prihodnjem letu zgrajenih 600 novih letal in 20 novih križark.
Albanska vlada je sklenila, da za boljši razvoj gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Albanijo osnuje dva nova konzulata v Splitu in Dubrovniku.
V Španskem parlamentu je prišlo med neko debato do razburljivih prizorov. Bivši minister Pietro je med govorom potegnil revolver in hotel streljati na nasprotnike, pa so ga pravočasno razorožili. Predsednik je moral radi nastalega hrupa prekiniti sejo dokler ni nastal zopet red in mir v dvorani.
Nemčija noče objaviti seznama onih, ki so bili usmrčeni pri zadnjih nemirih. Izvedle so se le nekatere številke. Na povelje umorjenih oseb je bilo 46, pri tem pa n?so všteti oni, ki so se uprli aretaciji in so bili pri tem ustreljeni in tudi ne število samomorilcev, ki so bežali iz življenja iz strahu pred sodbo. Če še te prištejemo znaša število mrtvih 80 Nad 3000 pa so jih aretirali. Trupla umorjencev je dala vlada upepeliti.
Sreska kmetijska razstava v M. Soboti.
B. Sadjarski in vinogradniški pridelki.
I. sveže in predelano sadje.
a)	Jabolka se naj razstavi po možnosti v amerikanskih zaboj'h po predpisih knjige: „Priol, spravljanje, razbiranje, vkladanje in razpošiljanje sadja." Vse sadje se naj odpošlje na Kmetijsko šolo v Rakičan. Zaboje bo nabavil razstavni odbor. Zabojev naj bo za vsako kvalitetno vrsto jabolk, ozir. hrušk 5 komadov. Predvsem morajo biti na ta način razstavljene jabolčne sorte določene za srez Murska Sobota. Sicer pomembnejše sorte jabolk se razstavijo vzorci po 8 10 komadov.
b)	enako naj se po možnosti razstavijo tudi hruške.
c)	Kutine, breskve, marelice 5 do 6 komadov.
č) slive, češplje, nešplje, lešnike, orehe, kostanji itd., po 12 kg.
Vse razstavljeno sadje mora biti skrbno obrano, zdravo, čisto, dobro spakovano, vsaka sorta naj bo označena z imenom (vsaj domačim) in navesti, do katerega časa vzdrži.
2) Predelano sadje.
a) Posušeno sadje : slive, češplje, jabolka, marelice, višnje, itd. po
1-2 kg. **
b)	Pekmez ali marmelada: raznega sadja po 1-2 kg.
c)	Sadne konzerve po 1—2 primerni posodi.
č) Kompoti po 1 — 2 primerni posodi.
d)	Sadni sirupi, sokovi itd. po 1-2 litra.
Vse drugo predelano sadje po 1-2 litra ali 1-2 kg.
Vse predelano sadje se naj po možnosti označi, kako je prirejeno, od katerih sort, n. pr. posušeno v sušilnici, na solncu itd. Če je blago na prodaj, je navesti, koliko je blaga in ceno blaga.
Sreska kmetijska razstava v M. Soboti.
II. Sveže in predelano grozdje.
1) Sveže grozdje.
a)	Sorte za navadna vina po 2 do 3 kg.
b)	Sorte za fina vina po 1—2 kg.
c)	Namizne sorte grozdja po 1 do 2 kg.
Sorte morajo biti dobro označene, navesti je površino vinograda starost vinograda ozir. leto zasaditve, amerikansko podlago (če je vinograd cepljen), iego vinograda, po možnosti tudi lastnosti zemljiiča.
(Nadaljevanje.)
Prvi javni telovadni nastop soholshe Sete Rakičan.
V nedeljo dne 8. t. m. nas je povabila naša najmlajša sokolska četa k svojemu prvemu javnemu telovadnemu nastopu. Sokolsko društvo Murska Sobota je z vsemi svojimi oddelki odkorakalo peš s svojim pra-porom. Med veličastnimi, visoko v nebo strlečimi topoli se je vila po-vorka po gladki ravni cesti ob prepevanju raznih sokolskih koračnic. Z obeh strani nas je pozdravljalo bogato žitno polje in vzorno urejena drevesnica rakičanske šole. Dva km. sta za nami in že zagledamo rudeče srajce rakičanskih fantov, ki nas z godbo in s krepkimi „Zdravo" klici pozdravljajo.
Združili smo se v skupno po-vorko po vasi, po rakičanskih ulicah je zadonela godba, a za njo dolge vrste mišičastih fantov, sokolov, so-kolic, dece in mladine. S ponosom so gledali vaščani svoje fante sokole ter tudi po možnosti poškropili ceste in odstranili prah. Ob veselem razpoloženju in navdušenju se je prikorakalo na telovadišče. Pozdravil je vse brat Vogrinec z Zdravo klici na našega vladarja in kraljevsko rodbino, na kar je godba zaigrala državno himno. Brat četni referent Velnar je povdarjal pomen sokolskega dela, vzpodbujal vse brate in sestre k vztrajnemu delu in obenem tudi ostale vabil k sodelovanju, ki še stoje ob strani. Spomnil se je tudi 20 letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki vešče vodi našo jugoslovensko barko po najlepši poti do najboljše bodočnosti. Zdravo klici so potrdili njegovim krepkim besedam.
Nastop na telovadišču, nam je bil v presenečenje. Pričakovali smo mnogo, a to kar smo videli, nas je vsekakor presenetilo. Vse točke so bile izvajane precizno, najlepši pa je bil nastop 9 kmetskih fantov pod vodstvom brata načelnika Bizjaka. Vsak gib je bil odsekan, pravilen in precizen. Vse se je čudilo lepi izvedbi in vstrajnosti bratov četašev, ki so po svojem trdem dnevnem delu našli dovolj časa in volje za krepitev svojih mišic in duha. Tudi orodna telovadba, kjer smo videli vrhunske vaje lepo kombinirane, je bila prav lepa točka. Da tudi naše čete imajo lepe nastope je pokazalo izvedba prostih vaj v skupnem številu 49, katera pa bi bila mnogo boljša, če bi godba držala enakomeren in primeren takt. Raznoterosti domače dece so nts prav primerno zabavali in se je lahko vsak nasmejal od srca.
Veselega srca in z največjim zadovoljstvom smo se podali na vese-lični prostor pred gostilno br. Čači-noviča, kjer se je razvila prisrčna in neprisiljena zabava.
BAT*A M. SOBOTA

Sokolska četa Rakičan nam je pokazala, kaj zmore vstrajnost in nesebično delo, želimo in upamo, da v bodoče vidimo tudi njihove tovariše v njih vrstah, ki so Še sedaj stali ob strani in se samo čudili, kaj zamore Sokolstvo, stopa po ravni poti, po poti poštenosti v bodočnost.
Konkurs
za sprejem gojencev v Mašinsku šolu mornarice.
Na osnovu rešenja gosp. Min. vojske in mornarice. Pov. M. K. broj 5796 z dne 25. maja t. 1. se sprejme v mašinsko šolo mornarice za gojence 115 mladeničev od 15Vz do 18»/2 let starosti.
Natančne pogoje o tem se morejo dobiti pri občinskem uradu v Puconcih, Cankovi, Gor. Lendavi, Kri-ževci in Tešanovci ter pri sreskem načelstvu v Murski Soboti v sobi vojaškega referenta.
!■ falur 'z katerega lahko naredite
JaDlUS izvrsten jabolinik ne da rabite naravnega jabolčnika po navodilu gosp. Dr. i. WoSnJaka. Lahko pa tudi uporabite namesto sladkorja VaS domači med. Pišite po navodila „Jablus" FRANC REINER, PODČETRTEK.
Poslano.
Ker se širijo glede izjave g. upravitelja Andreja Savlija, ki jo je zadnjič priobčila »Murska Krajina", najraznovrstnejše razlage, — marsikatere smešne in absurdne, — smatramo za potrebno, da dajemo naslednje
pojasnilo: apel na javnost ni bil predložen v podpis g. Šavliju, ker je bilo iz tehničnih razlogov nemogoče, vse dopise in objave, ki so ob začetku akcije izšli, dati v podpis vsem v to poklicanim osebam (stanovali so raztreseni v Ljubljani, M. Soboti, Lipovcih in Predanovcih). Da je do tega prišlo, nam je prav žal, vendar pa bo vsakdo razumel, da je v takih nujnih primerih ta postopek edino možen, če se je hotel akcijski odsek izogniti večji zamudi.
Klub prekmurskih akademikov.
TlflSfl KF^JITìfl
TThirska Sobota :
— Akcija za popolno gimnazijo v Soboti se bliža koncu. Pobiranje podpisov je že večinoma končano, v preostalih krajih se pa predvidoma konča do prihodnjega tedna. Uspeh je nad vse zadovoljiv. Na do zdaj sprejetih polah se je akcije udeležila ogromna večina prebivalstva. V mno-
gih krajih je pole podpisalo brez izjeme vse prebivalstvo. Preteklo nedeljo so se tudi vršili shodi, na katerih so govorili odposlanci Kluba prekmurskih akademikov. Tudi ti uspeli shodi so pokazali, da ljudstvo zaupa akciji, ki so jo začeli domaČi akademiki, in veruje v njen končni uspeh. Ni dvoma, da se bo prebivalstvo podpisovanja tudi v preostalih krajih v polni meri udeležilo,, saj je to vsemu prekmurskemu ljudstvu v nedvomno korist.
—	Osebna vest. Pri tukajšnjem elektrotehničnem podjetju je nastopil službo g. ing. Hofbauer Hugon.
—	Na dan Rdečega križa so darovali za tukajšnji sreski odbor društva Rdečega Križa, na nabiralni poli gg. sresk. nač. Lipovšeka in dr. Vu-čaka sledeči gg : Cör Ana 50, Andersch Josip 50, Braun 10, Nemec Janez 20, Brata Šiftar in Hahn 50, Hirschl Kr. in sinova 100, Fink Martin 30, Nišel-vicer Slavko 10, Dr. Bölcs 20, Frim 20, Horvat (restav.) 30, Hahn Izidor 40, Novak Sidonija 10, Dittrich Gustav ml. 10, Rituper Alojz 20, Sočič Franc 20, Faflik Alojz 20, Kemenj Marko 30, Fürst A. in sin 20, Dr. Vučak 20, Lipič Josip 20, Peterka R. 20 Din. (Nadaljevanje.) Odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje !
—	Iz seje občinskega odbor«. V soboto, dne 9. t. m. se je vršila seja tukajšnjega občinskega odbora, na kateri so se prejeli sledeči sklepi.
Na pobudo nadzornega odbora Javne borze dela je občina pripravljena graditi Delavski dom, ki bo predvidoma zgrajen na Aleksandrovi cesti poleg Cörove hiše. V to svrho je zagotovljeno občini brezobrestno posojilo od centrale Javne borze dela v Ljubljani.
Predsednik občine gosp. Hart-ner je pričel akcijo za zgraditev pre-potrebnega javnega kopališča ter je v to svrho že sestavil finančni in delovni program. H gradbi bodo prispevala vsa društva In korporacije kakor tudi drugi finančno dobro si-tuirani privatniki. Prispevki sc bodo pobirali v obliki deležev po 1000 Din, ki se bodo smatrali kot brezobrestno posojilo in se bo akcionar-jem izplačalo vsako leto gotov znesek v okvirju finančnih možnosti z ozirom na rentabilnost kopališča. Občinski odbor je sklenil, da stavi v svoj proračun za kopališče letno 5000 Din. Z graditvijo kopališča se bo pričelo še v tekočem letu.
G. poslanec Benko in predsednik občine g. Hartner, ki sta dne 30. VI. kupila Fazanerijo na javni dražbi, sta izjavila, da prepustita kupljeni
kompleks občini, za izdraženo ceno. Občinski odbor je njihovo ponudbo soglasno sprejel, ker je uvidel, da nam je Fazanerija iz splošnih ozirov pre-potrebna in se ne more nikakor dovoliti, da bi se izs;kala, parcelirala in uničila, kar bi lahko postalo za naš kraj usodno.
Občina je nastavila za vršenje gradbeno tehničnih poslov diplom, arhitekta g. Novak Franca.
če ne bo prošnja za otvoritev popolne gimnazije v najkrajšem času ugodno rešena, bo odpotovala posebna deputacija obč. odbora v Beograd, pod vodstvom g. nar. poslanca Benka, da na najvišjem mestu iz-posluje prepotrebno izpolnitev našega najvišjega učnega zavoda.
S tem je bil izčrpan dnevni red in se bo prihodnja seja zopet sklicala pismeno.
—	Napake v izvestju tukajšnje gimnazije so ravno tako neprijetne kakor običajno povsod, le da skoraj ni izvestja brez napak, ker ga je treba sestavljati in tiskati v najkrajšem času po zaključku ocen in pred razdelitvijo izpričeval. V posebno težkih prilikah je še bila drž. realna gimnazija v Murski Soboti, ker se je morala ozirati na kapaciteto tukajšnje tiskarne. Poleg tiskovnih napak, ki jih lahko popravi čitatelj pač sam, so nastale še tudi stvarne napake. Ena izmed teh je, da ni nikjer omenjeno, da je nabrala ob velikonočni zbirki Dijaškega podpornega društva četrto-šolka Koder Ljuba skupno s Car Jo-lanko 894 50 Din, kar je nepravilno izkazano in naj bo s tem popravljena.
Ravnateljstvo.
—	Nesreče. Prevžitkarico Žmauč Jožefo, doma iz Gorice je njena sneha Grah radi nekega nesporazuma sunila s tako silo ob steno, da si je pri tem zlomila desno nogo. — Konji so ušli malemu posestniku Balažič Ivanu iz Beltinci ob priliki ko je vozil hlode. Pa ga je po nesreči zadel hlod ter mu zlomil kost v levi nogi. — Z drevesa je padla Gujtman Marija, hči posestnika iz Gerlinci. Zlomila si je desno nogo. — Špur Anton, sin dninarja iz Mote si je zlomil levo nogo. — Krava je sunila z rogom Heric Cvetko, hči posetnika iz Veržeja. Dobila je težke poškodbe na levi roki. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici.
Dr. Škerjanc« zdravnik v Beltincih, je od poškodb, ki jih je za-dobil pri izvrševanju svojega poklica, ozdravel in zopet redno ordinira.
Gornja Lendava :
—	Nesreče. 6 letna Felkar Marija iz Doličev je priletela nasproti materi, ki je nesla velik lonec vroče vode. Krop jo je močno poparil po glavi, prsih in plečih. Radi dobljenih opeklin je v nevarnosti njeno življenje. Prepeljana je bila po nasvetu zdravnika takoj v bolnico. — V Nuskovi je padla 4 letna Krenos Marija z drevesa in dobila poškodbo na levem laktu. — 3 letni Fiegar Rudolf iz Doličev je padel po stopnicah in si na-lomil desno podlakt.
—	Streljačka družina. Po vstraj-nem in požrtvovalnem delu predsednika Koglot Jožefa, šol. uprav, v Kruplivniku in tajnika Lavrečič Avgusta, iz Kuzme je končno odobril Streljački savez kralj. Jugoslavije kralj. Jugoslavije v Beogracu ustanovitev tuk. stre-ljačke družine. Po izvršenih formalnostih bo 7 najkrajšem času otvoritev strelišča, nakar se bo vršilo redno streljanje.
—	Osebna vest. Tuk. občinski odbor je v nedeljo na svoji redni seji izvolil za delovodjo g. Možina Franca iz Dol. Slaveče. Čestitamo !
—	Kmetijska razstava. Pred mno-goštev. občinstvom je v nedeljo 8. VII. t. 1. v gostilni Maršik g. Koglot, š. upr. iz Kruplivnika, predaval o sres. kmetijski razstavi, ki se bo vršila v M. Soboti v mes. oktob. Povdarjal je predvsem kako velike gospodarske važnosti je razstava za Prekmurje in apeliral na prisotne, da aktivno sodelujejo s tem, da razstavijo kakršen koli vzorec iz kmetijske panoge. Razstava nam bo dala priliko, da pokažemo tujcem, da so naši pridelki na isti višini kakor drugod. , .„.
—	Šulinci. Pred tedni se je vršila na tukajšnji šoli lepa proslava šolske mladine. Na vsporedu so bili telovadni nastopi, mladinski zbor, tambura-ški zbor, ki je izvajal mnogo narodnih pesem, deklamacije, ter igri : Darežljivi otroci in Lažni zapeljivec. Program je zaključil dramatični pri-zorček : Vprašanje sončecu. Telovadne točke je mladina izvajala ob sprem-ljevanju tamburaškega zbora. Vse točke obširnega sporeda je občinstvo, ki je bilo navzoče v velikem številu, sprejelo z največjim navdušenjem. Da je prireditev tako dobro uspela gre vsa čast gdč. učiteljici Bizjak Veri. Želimo, da bi videli še več takih prireditev na naši šoli, saj so velikega vzgojnega pomena za mladino in za ves naš narod.
Jan M.
Trplanovina.
(Nadaljevanje.)
10
.Miloščin ne dajemo 1* Župan ga je vsega premeril, motril njegovo povaljano suknjo, scefrano in mastno kravato, izprani klobuk, upadel in bled obraz v katerem so gorele nemirne oči. V njih je bila prošnja in trmoglavost, obup in temne sence žalosti.
„Nisem prišel radi tega župan i Najprej poslušajte, potem sodite."
Pesti so se mu krčile in lahen trepet mu je zaigral okrog ust. Trdo je stopil proti pragu kjer je i vso nedosegljivostjo stal župan, mirno vlekel iz svoje čedre in v presledkih pljuval na pesek, da so se rjave lise, kakor bakreni novci bleščale v soncu. Tone bi planil ie naprej, k njemu, ki je tako visoko zrastel pred njim, kakor samo pooüanje in srénota. Hotel bi, da bi se iiau razklenile pesti ie
le na njegovih rdečih licih, ki so scve-tela ob obloženih mizah, da bi začutil med nohti ohlapnost mehke kože ter bi jo stiskal in stiskal, dokler se mu nebi toplo zalilo med prste, v dlan in kapljalo na tla . . . In če bi napravil Tone le še en korak, bi mu bil komolec v pasjem gobcu. Umaknil se je zopet do plota. Od praga pa je švistnil po njem smeh, trgajoč in sit, zadovoljen in oblasten.
»Dobrega psa imam, kaj ?"
Ost je bila v besedah, ki je silila v živo.
»Res vreden svojega... imena."
Tone se je zopet mirno zazrl v župana, ki se je razkoračil na kamnu in potisnil roke v žep. Nenadoma pa se je obrnil in hotel oditi v hišo.
»Potrdilo mi dajte župani"
Tone je skoro kriknil za odhajajočim. Župan se je počasi obrnil v podbojih.
»Kakino?"
Da tem pristojen ? to občino.
Rekli so mi, # si ga moram pr
•e-
fi
skrbeti, drugače mi ne izplačajo pokojnine."
»Ali ste iz naše vasi."
»Seveda. Trplanov sem." Pred leti sem odšel v Nemčijo, kjer sem delal v rudnikih. Premog sem kopal. Sedaj so me z ženo poslali domov ker sem sem pristojen. Pokojnino pa mi bodo nakazali ko bom tja poslal potrebne dokumente. Tako so mi rekli."
Kakor bi župan preslišal zadnje besede je planil v molk:
i „Tako, tako ... z ženo ste prišli domov, da bi občina za vaju skrbela. Imamo domačih siromakov dovolj, ki so se doma izgarali. Občinska miza jih je polna."
„Saj ne rabim vaše podpore, le potrdilo mi dajte, da sem sem pristojen."
„poznagi to. Danes naj ga dam, jutri pa boste prišli zopet z njim nazaj, In mi moleli papir pod nos Cel: črno na belem je, da sem vai in se-
daj skrbite za mene in kdo ve še za koga. Ne bo nič prijatelj 1"
Župan se je obrnil in zginil v mraku veže. Tone je ostal sam na prostranem dvorišču in ni več videl, ne slišal besnenje psa pred seboj. Sedaj je šele začutil vso težo besed, ki so se mu mračno dvigale iz notranjosti. Pa se mu je glava povesila, upornost mu je zdrsela daleč v globine in v hipu mu je postalo vse krog njega brezoblično, kot sivo megleno jutro, brez stez in sonca. Počasnih korakov je zapustil dvorišče in krenil brez misli po vasi. Župan pa je stal pri oknu in gledal za njim. Ko je Tone zavil krog ogla, je stopil k omari in si natočil kozarec vina. V dušku ga je izpil, saj je bil dan vroč in soparen. Potem pa se je pogladil po brkih in bil zadovoljon. In ni več mislil na sključeno postavo, ki je stala ob plotu in ki se sedaj pripo-giba sredi prašne ceste, kakor Krist, ki je nosil svoj križ na Kal varijo i..
(Nadaljevanje).
V TOVARNI JOS. BENKO
se dobijo ob
torkih» sredah»4 četrtkih in petkih :
Sveže svinjske noge 4 kom. za 1 Din. Sveže svinjske glave 4 Din za 1 kg. Mesnate svinjske sveže kosti 3 Din za 1 kg Manj mesn. svinjs. sveže kosti 2 „ „ 1 kg Svinjski želodci	2 kom. za 1 Din
Prekajene svinjske noge 2 Din za 1 kg.
—	Krlževci v Prekmurju. V nedeljo, dne 15. julija 1934 priredi tukajšnja „Streljačka družina" veliko nagradno streljanje. Vabijo se vsi prijatelji strelskega sporta na udeležbo. Za najboljše strelce je določenih deset lepih nagrad. Streljanje se začne ob 11. uri in traja ves popoldan. Rezultat se razglàsi ob 18. uri ; takrat se predajo tudi nagrade najboljšim strelcem.
—	Osebne vesti. Na učiteljišču v Mariboru sta letos maturirala gg. Tel-keš Mirko, sin pokojnega šol. upravitelja in Kofjač Franjo sin posestnika, oba iz Petanjc. Čestitamo I
—	Cankova. Na Petrovo po ve-černicah se je na šolskem dvorišču vršila Vidovdanska proslava. Na okusno ozaljšanem odru se nam je naša deca predstavila z raznimi dekla-macijami, petjem in proslavi primerno igro. Po predstavi se je vršil telovadni nastop moške in ženske dece, ki je vsem navzočim izredno ugajal. Obilo smeha so nam izvabili naši najmlajši z lovom za pogačo in z tekom v vrečah. Med odmori nas je zabaval tam-buraški zbor s sviranjem narodnih pesmi. Proslava bi vsekakor bila za-služila, da jo poseti večje število občinstva; vsaj stariše naj bi bila prignala radovednost kaj in kako njih malčki počenjajo.
—	FikSincl. Zaključek šolskega leta na tukajšnji ioli se je vršil na Vidov dan z otroško prireditvijo, katere vzpo-red je bil prav skrbno izbran in ki bi bil mogel zadovoljiti prav vsakega, kateremu so poznane tukajšnje razmere. Učenci so prav samozavestno nastopali bodisi pri deklamacijah, bodisi pri igrici, ki je bila prav živo poda-üa. Pričakujemo, da bodo v bodoče stariši v večjem številu posetili predstavo. Marljivi gospodičini pa, ki se ni ustrašila ne truda in tudi ne denarnih žrtev, naše čestitke.
ITJed tednom :
.DOTTifl :
V mariborski kaznilnici se je pred dnevi zgodil strašen zločin. Ivan Lakner, ki je bil obsojen na 20 let robije, radi umora nekega župnika, je hotel z nekaterimi svojimi sojetnikimi zbežati. Pri begu pa so bili zaloteni po pazniku Peterinu. Pobili so ga na tla in mu s kamnom zdrobili glavo. V tem pa so prihiteli že drugi pazniki, ki so zločince zopet spravili za zapahe. Zaslužena kazen jim ne uide.
Nedaleč od Zagreba v vasi Ra-tar so našli 15 letnega Vladka Bauerja s prestreljeno glavo, ob njem pa samokres. Zapustil je pismo v katerem pravi, da je obupal, ker oče in mati ne živita več skupaj.
Žalostni dnevi r-aflLjbili prejšnji teden v naših rudniških revirjih v Trbovljah, Hrastniku, in Zagorju. Tr-bovljska premogokopna družba je hotela namreč svojim rudarjem zopet znižati mezde. V protest proti temu so rudarji šli v rove in jih niso hoteli več zapustiti. Odločili so se za gladovno stavko radi postopanja družbe, ki jih je hotela z novimi odtegljaji pahniti v še večjo bedo. Slednjič se je morala družba udati, preklicala je svoje uredbe, rudarji pa so zopet zapustili rove. Pri pogajanjih, kakor tudi v revirjih je bil navzoč minister Ul-manski, kar je napravilo pri rudarjih najboljši vti*. Z_JZ
Strela je ubila v vasi Rumski dva delavca, ki sta bila zaposlena pri žetvi. Deset pa jih je ranila. Udarila je tudi v hišo nekega kmeta v Jakešu, prt Sentir so bili ubiti trije otroci.
GASILSTVO:
Dne 29. julija 1934 ob 14. uri bodo v Gederovcih okrožne gasilske vaje z zanimivim sporedom. Vaj se udeleže vse bližnje gasilske čete-Po končanih vajah bo gasilska veselica v vseh prostorih gostilne Štivan Franca. Prijatelji gasilcev udeležite se te prireditev.
SOKOL
Vsem br. edinicam v okrožju!
Pozivamo vse br. dinice, da nemudoma predložijo:
a)	spremembe v članstvu v II. polletju 1934 (dva izvoda).
b)	Prosvetni izveštaj za mesec junij 1934 in
c)	Izveštaj načelnika za mesec junij 1934.
Vse edinice vabimo, da se po možnosti udeležijo nastopa bratskega društva Šalovci v nedeljo dne 15. Vil. 1934.
Rok za prijavo udeležbe na pokrajinskem zletu v Zagrebu je podaljšan do 16 t. m. Prijave sprejema br. tajnik in sicer le proti plačilu zneska za legitimacijo in zletni znak.
Opozarjamo vse udeležence, da morajo imeti pravilno člansko legitimacijo.
Br. čete naj pošljejo prijave za udeležbo, kakor tudi denar za legitimacije (telovadci člani čet 6 Din, ne-telovadci člani čet Din 10) direktno župni upravi v Mariboru in to brez pogojno do 18. julija 1934. (Glej o-krožnico od 7. julija 1934.) Zdravo I Uprava Sokolskega društva Murska Sobota
ŠalOVCi. Sokolsko društvo Šalovci priredi dne 15. jul. 1934 ob 15. uri na šolskem dvorišču svoj IV. javni telovadni nastop na katerega vljudno vabi vse sokolstvu naklonjeno občinstvu. Vstopnina sedeži 4 Din, stojišča 2 Din. Okrepčila 1 Zabava I Zdravo j Odbor.
Beltinci. Sokolsko društvo Beltinci se tem potom zahvaljuje vsem prijateljem, bratom in sestram za razne darove poslane ob priliki društvenega nastopa. Tudi najmanjši dar je bil dobrodošel, zato se siromašnejšim darovalcem, ki so pokazali dobro voljo še posebej zahvaljujemo. Zanimivo pa je, da najdemo v raznih nabiralnih polah vedno ena in ista imena. imena nekaterih oseb, od katerih bi pričakovali, da bodo tudi položili kak dar — Sokolu na oltar — ni med njimi. Vedno jih imamo v mislih in se radovedni vprašujemo zakaj? ;
Zdravo I	j
Desetletnica S. K. Mure.
Dne 29. junija je privabila radovednost na soboške ceste številno občinstvo, ki je z radovednostjo pričakovalo stafetni tek skozi mesto. Med igranjem mestne godbe so zavzeli tekači svoja mesta. Vsi so bili zelo nervozni, saj je šlo za prehodni pokal župana g. Hartnerja. Po posrečenem startu se je razvila ostra borba med štafeto soboškega sokolskega društva in Muro I. Po 3. predaji si je priboril Sokol vodstvo, toda zadnji trije tekači SK. Mure so z izvrstnim tekom in brezhibnimi predajami prepričljivo zmagali. Druga je pritekla na cilj štafeta Sokola, tretja je bila Mura II. Zmagovalci so nastopili v postavi Debelak, Varga, Šrimf, Novak, Šerbec, Nemec J., Schiller, Kardoš II.
V	popoldanskih urah se je vil skozi mesto impozanten obhod vseh sodelujočih športnikov. Sprevod je krenil proti igrišču, kjer je pozdravil g. Nemec J. v imenu nogometne sekcije zastopnika bana ter župana g. Hartnerja. S prisrčnimi besedami se je zahvalil sreski načelnik g. dr. Farčnik ter spodbujal nogometaše k nadaljnim uspehom.
Po pozdravnih govorih so sledila lahkoatletska tekmovanja, ki so prinesla lepe borbe in prav dobre rezultate. V teku na 100 m. so se vršili predteki v dveh skupinah, v prvi je zmagal Abakumov pred Bednjakom in Berenyijem, v drugi skupini pa je prispel kot prvi na cilj Nemec Janez pred Crnoborijem in Šiftarjem. Finalni tek na 100 m. je prinesel najlepšo borbo dneva, startalo je 6 tekačev, kj so se v predtekih kvalificirali za finale. Po ostrem finishu je zmagaj Nemec J. v času 12 sek. pred Crnoborijem in Bednjakom, ki sta tekla 12.1 sek.
Lepa borba je bila tudi v skoku v višino, kjer je preskočil Domanjko 150 cm, Nemec 145, Varga pa 140.
Skok v daljavo je odnesel Varga s 5.56 m, 2. Nemec J. 5.35, 3. Crno-bori 5 32.
V	metanju krogle je zmagal zasluženo Szilagyi z 10.41 m, 2. Berenyi 9.95, 3. Paurič 9.70.
Prav dobri rezultati so bili v metanju diska, zmagal je Paurič s 33.50, 2. Paurič 32.50 m.
V	troskoku je zmagal Domanjko z 11.15 m. pred Vargo, ki je skočil 11.05.
Lahkoatletskim tekmam je sledila nogometna tekma
Mura L B. — Drava (Ptuj) /. 1:1 (1:0)
Murina rezerva je prav dobro zaigrala ter je laskav rezultat nadvse zaslužila. Ptujska Drava je od zadnjega nastopa v Murski Soboti mnogo napredovala in je predvedla prav lepo igro. Vodstvo so dosegli domačini v prvem polčasu. Šele proti koncu drugega polčasa, ko je bil Paurič, branilec zelenobelih, blesiran, so dosegli simpatični Ptujčani izenačenje.
Igra je potekla v prijateljskem tonu in sodnik g. Bizjak ni imel težke naloge.
Nekoliko po 6 uri se je vršila revanžna tekma
ŽŠK Hermes — SK Mura 6:1 (2:1).
Domačini so sicer nastopili s Čagranom, ki pa vsled bolezni ni mogel dati običajne igre in je vsled tega nastala v krilski vrsti vrzel, kar so Ljubljančani temeljito izrabili. Murini igralci, telesno slabši od Hermežanov, niso zdržali napora dveh težkih tekem in štafetnega teka ter so bili po polčasu z močmi pri kraju in boljša kon-dicija je odločila tekmo.
V	prvem polčasu je bila igra izenačena, oba napada zastreljata več zrelih pozicij. Končno da Ložar Brodniku lep predložek, ki doseže z neubranljivim strelom vodstvo za goste. Mura vehementno napada in Schiller izenači. Igra je odprta, toda pri Muri se že opažajo znaki utrujenosti. V zadnji minuti pride Hermes do napada in Ložar doseže vodstvo.
Takoj po odmoru doseže Hermes tretji gol, kar vidno deprimira domačine. Hermes ostane v premoči in doseže nekako v enakih presledkih še tri gole.
Mračilo se je že, ko je sodnik g. Türk J. odžvižgal tekmo.
V	odmora glavne tekme so prejeli zmagovalci na lahkoatletskem tekmovanju nagrade, sodelujoča moštva pa so dobila krasne spominske pokale.
Jubilejnim prireditvam je prisostvovalo rekordno število gledalcev, ki so videli lepe borbe ter so ob napetih tekmah prišli na svoj račun.
Nc.
MURA — DRAVA (PTUJ) 8:0.
V	nedeljo, dne 8. t. m. je odigrala Mura zadnjo prvenstveno tekmo ter jo je po premočni igri odločila v svojo korist. Pri domačinih so bili prav dobri Kardoš II, Vogrinčič in Horvat. Gole so zabili Kardoš II 4, Novak 2 in Schiller 2. Sodil je g. Bizjak iz Maribora.
S. K. Mura priredi dne 22. julija kolesarsko dirko iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo in nazaj. Prijave sprejema najkasneje do 19. t. m. g. Paurič Franc. Prijavnina znaša Din 5.—
Iz delovanja Združbe trgovcev v ITÌurski S°boti. Sestanek sadnih trgovcev na Cankovi.
Dne 8. julija 1934 se je vršil na Cankovi sestanek sadnih trgovcev, ki je bil zelo dobro obiskan in sicer se ga je udeležilo 42 sadnih trgovcev ter gg. Čeh Franc, predsednik združbe, nar. posi. Benko Josip, inž. Eiselt E., sreski kmet. referent in Dular Albin, ekonom kmetijske šole v Rakičanu, kot član komisije za pregled svežega sadja namenjenega za izvoz.
G. inž. Elselt, kot komisar za pregled svežega sadja namenjenega za izvoz, poroča o odredbah ministrstva trgovine in industrije glede kvalitete, pakovanja ter o drugih odredbah, ki se nanašajo na Uvoz sadja,
apelira na sadne trgovce, naj bi poučili kmete, kako je treba posamezne vrste obirati, nakar obrazloži g. Dular kot član komisije seznam posameznih vrst jabolk, kakor ga je sestavila Vinarsko-sadjarska šola v Mariboru v smislu dolgoletnih opazovanj, kedaj se naj trgajo poedine vrste jabolk. Po daljši debati se sklenejo in določijo naslednji termini za trgatev, pred katerimi se jabolka za izvoz ne smejo trgati :
Astrahan 15. julija Beličnik 15. julija Charlamovsky 15. julija Pisani kardinal 10. avgusta Car Aleksander 10. avgusta Grafensteine 20. avgusta Remenična 1. septembra Ovčji nos 1. septembra Bismark 1. septembra Zlata reneta 10. septembra Letni mašancgar 10. septembra Damasonov kosmač 10. sept. Batul 10. septembra Baumanova reneta 10. sept. Härbertova reneta 10. sept. Zeleni štetinec 10. septembra Rdeči štetinec 10. septembra Kanadka 20. septembra Boskopski kosmač 20. sept. Kasselska reneta 1. oktobra Pogačne 1. oktobra Jonathan 10. oktobra Zimski mašancgar 10. oktobra Bobovec 10. oktobra Glede naše zunanje trgovine in pridobivanja tujega trga za naše blago poroča g. nar. poslanec in Slan uprave združenja Benko Josip in povdar-ja, da se naj posveča več pažnje pravilnemu obiranju sadja, ker si je mogoče pridobiti tuje trge samo s kvalitativno dobrim blagom, nakar obrazloži velik pomen trgovske pogodbe, ki jo je sklenila naša država z Nemčijo. Nadalje še poroča o sadnem eksportu, ter da še ni določeno ali bodo smeli izvažati posamezni trgovci ali pa samo Prisad, o novih deviznih predpisih ter o otvoritvi ceste iz Cankove, o kateri se je izrazil, da je upanje, da se bo v najkrajšem času zopet odprla za kar je interveniral v Belgradu, kar so sprejeli člani z velikim odobravanjem na znanje.
Sklenilo se je nadalje, da z ozirom na to, da je itak trgovcev s sadjem dovolj, se v letu 1934 ne sprejme noben nakupovalec sadja.
KMETIJSTVO
Svinjereja.
(Nadaljevanje.)
Kako naj redimo svinje. Pač za nobeno domačo žival ni tako slabo preskrbljeno, kot za svinje. Zaprte v temne, zaduhle in dostikrat vlažne prostore in k temu dostikrat pri nemogoči hrani, komaj, da še ži vijo, morale bi pa pri taldh razmerah ie ostati zdrave, se hitro ploditi, dobro rasti in dati dosti in to dobrega mesa in masti, t
Ni čuda, da se narava tolikokrat takemu ravnanju upre in se maščuje z najrazličnejšimi kužnimi in drugimi bolezni, slabo plodnostjo itd. Čimveč zahtevamo od naše živine, več ji moramo «lati. Moramo je rediti tako, da ostane zdrava in odporna. Z zdravjem in odpornostjo se zniža škoda nastala po boleznih in s tem produkcijski stroiki. Brez zdravja pri > živini pa ni rentabilnosti, to je : reja «c ne splača. -.,'...
Predniki naših svinj so živeli po zimi in po leti na polju in gozdovih, na zraku in svetlobi. Tudi pri naši visoko vzgojeni svinji je ie nekaj od
tega ostalo, tudi njena narava zahteva več zraka, svetlobe, kretanja, pri tem pa nekaj zavetja pred mrazom, vlago in prepihom.
Posebno plemenskim svinjam bi se moralo dati več prilike, da se utrdijo v naravi, če hočemo imeti od njih več uspehov. Mladiči se dobro razvijajo in hitro rastejo, če so jim dani vsi ti naravni pogoji. Če pa za-ostanejo že v mladosti v rasti, se reja slabo izplača.
Svetloba je za vsako živo bitje neobhodno potrebna. V temi niti kopriva ne raste, uspevajo pa tudi ne druga še tako trdoživa bitja.
Naša svinja pa jako hitro raste, bolj, kot katerakoli naša žival. Že v prvih šestih tednih starosti zraste že toliko, da je desetkrat težja, kot je takrat, ko se je skotila. Seveda doseže to težo le, če so vsi pogoji tu, ki jih zahteva narava za uspešno rast in razvoj telesa. Med temi pogoji je v prvi vrsti svetloba.
Znano je, da se pomladanski mladiči navadno hitreje in boljše razvijajo in rastejo, kot jesenski in to zato, ker imajo v prvih mesecih, ko imajo največ sposobnosti za rast, več svetlobe. Tudi mlečnost je pri svinjah, ki živijo v svetlem prostoru dosti večja in čim večje mleka, boljši so mladiči.
Torej morajo tudi svinje imeti v hlevih zadosti svetlobe, da se bodo dobro počutile ter postale zadosti odporne proti različnim boleznim, posebno proti „rahitis" (skrivljene noge), ki je pri nas tako pogosta. Svetloba in sonce obvarujeta život pred najrazličnejšimi bolezni, uniči bolezenske kali, ozdravi pa tudi dostikrat različne bolezni brez drugih pripomočkov, posebno rahitis in revmatizem v začetnem štadiju.	(Dalje.)
Cement za silose je naročen. Reflektanti, ki so se prijavili, ga naj pričakujejo koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna. Cement pride po povzetju, to se pravi, da je treba denar pripraviti. Ko pridejo vagoni bodo vsi reflektanti takoj obveščeni.
čržne cene:
Somborska blagovna borza :
Pšenica: bč. okol. Sombor 76 kg. stara 108-110 Din., 79 kg. nova 107.50 do 111, gbč. 76 kg stara 110 50-115, 79 kg. nova 110—112 50, srera. slavonska 76 kg. stara 112—114, gbn. 76 kg. stara 107-109, 79 kg. nova 108 110, bč. ban. 76 kg. stara 116 do 118, 79 kg. nova 115—117 50.
Ječmen : bč. srem. 83 - 85 Din.
Koruza : bč. srem. žel. porm. 100 do 102, bč. avg. 102 - 104, kanal ladja 104-106, Donava in Tisa ladja 100 do 108.
Moka-, bč. Og. in Ogg. 185-205, št. 2 155-185. it. 5 145-165, št. 6 125-145. št. 7 105-110, Št. 8 107 do 112 50.
Otrobi: bč. 87. 50-90. Tendenca srednja. Promet : 96 vagonov.
Llubljanskl Živinski sejem dne 4. julija 1934. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 79 (37) volov, 26 (18) krav, 9 (5) telet, 2 velika prašiča, 228 (145) prašičkov za rejo ter 135 (14) konj. Sejem je bil razmeroma precej živ, toda kupčije ni so bile znatne, zato so ostale cene tudi neizpremenjene kot sledi v din za 1 kg. teže : voli 1.4.50 do 5, II. 4 4 50, III. 3-4. Krave debele 2-50-3 50, klobasarice 1-50 do 2 50, teleta 5-6, prašički za rejo 130-210 Din za komad.
JajCno tržno poročilo.
Kontingenti za Švico, Nemčijo in Avstrijo so zaenkrat izčrpani in je radi tega cena nekoliko nazadovala. V mesecu juliju se pa pričakuje zopet dodeljevanje kontingentov in ni izključeno, da bodo cene zopet nekoliko narasle. Nekaj se izvaža vČe-hoslovaško, nekaj pa tudi v Italijo.
Hiša
obstoječa iz 2 sob, 2 kuhinj, 2 shramb in vrt za
Din 23.000-—
ter hiša obstoječa iz 4 sob, 3 kuhinj, 3 kleti in vrt za
Din 32.000*-
se iz proste roke proda. Poizve se
v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti.	1
Št. I. 1298/33 -71.
Draibeni oklic
Na predlog konkurznega upravitelja se v konkurzno maso spadajoče nepremičnine Szaparyjeve prodajo na javni sodni dražbi na licu mesta in to : v Šalamencih 21. julija 1934 ob 9. uri 11 gozdnih pareti, cenjene na 16.500 Din, izklicna cena 11 000 Din. V Sebeborcih 6. avgusta 1934 ob 9. uri zemljišče vi. št. 345, 513, 483 in pritikline stiskalnice in druga oprema cenjene na 80.119 Din 50 p. Izklicna cena ista.
Prodajo se posamezne parcele ali pa skupaj več parcel. Vadij (kavcija se lahko položi v hranilnih knjižicah. V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, nabit na uradni deski sodišča in pri županstvih teh občin.
SPBSha sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 3/7 1934.
Zahvala.

Vsem, ki ste našega predobrega, ljubljenega očeta, tasta, starega očeta, gospoda
IGNAC KOBLENCER-ja
počastili na njegovi zadnji poti, ter nam izrazili svoj« sočutje, se najiskreneje zahvaljujemo. Radi težkegaJn nenadnega udarca, se je mogoče zgodilo, da smo v svoji veliki žalosti pozabili dostaviti nekaterim prijateljem in znancem smrtno oznanilo. Naj nam to oprostijo. Naša žalost in potrtost nam je v opravičilo.
Vsem in vsakemu, ki so z nami sočustvovali in našega nepozabnega pokojnika tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti še enkrat : Hvala !
Sv. Jurij Rogaševci. 1	" A
Žalujoče rodbine.
Razglas.
Lokali, primerni za trgovino z mešanim in manufakturnim blagom v Šalovcih hšt. 66. se na
javni dražbi
dne 15. julija 1934 ob 8. uri
na licu mesta oddajo v najem za dobo 5. let in sicer od 1. septembra 1934 do 31. avgusta 1939
Izklicna cena: 2.000 Din. Varičina 3.000 Din. Dražbeni pogoji so na ogled med uradnimi urami v občinski pisarni.
Občinska uprava v Saloucih.
J. 15/34-7
Draibeni oklic
Dne 11. avgusta 1934 ob >/29. uri na licu mesta v Vančavasi dražba nepremičnin hiše, njiv, travnikov itd.
Zemljiška knjiga Vančavas y2 vi. it. 2, 85, Rankovci 1/2 vi. št. 63,234. Cenilna vrednost: 101.467 Din»
50 p.
Najmanjši ponudek: 67.645 Din
06 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodiiča.
Sreslio sodišče v JH. Soboti,
dne 26./6. 1934.
J. 1094/33 7
Draibeni oklic
Dne 7. avgusta 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba deleža do nepremičnin hiše (gostilne) itd.
Zemljiška knjiga M. Sobota >/& vi. št. 168.
Cenilna vrednost.- 25.115 Din. Najmanjši ponudek: 16.743 D 34 p Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škedo zdražitelja, ki je ravnal* v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresho sodišče v M. Soboti,
dne 7 /6. 1934.
J. 90/33-14
Dražbeni oklic
Dne 7. avgusta 1934 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi it. 18 dražba nepremičnin polovico hiše (gostilne) itd.
Zemljiška knjiga M. Sobota J/2. vi. št. 168.
Cenilna vrednost: 100462 D 50 p
Najmanjši ponudek : 66 975 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodiiču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne-moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem s$ opozarja na dražbe» oklic, ki je nabit na uradni deski sodiiča.
Svesto sodišče v N. Soboti,
dne 3 /6. 1934.