Političen list za slovenski narod.
f« f«M preJaMm Ttija: Z* oelo leto predplaean 15 rld., za pol leta 8 rld., za četrt leta
1 rld.. za en meBec 1 rld. 40 kr. 7 AdMlnlstrmelJi prejemnn Telji: Za eelo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., ta četrt leta ■ rit., M en Bteeee 1 fld. V Ljubljani na dom poeiijan velja 1 rld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Ilkieinine prejema tpraTnikvo (adminiitraoija) in ekspedicija, Semeniške niice št. 2, II., 30
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 ki če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Sokopiii se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških olieah h. št. 2, L, 17. IikaJ« viak dan, iiviemši nedelje in praznike, ob »,6. nri popoludne.

V Ljubljani, v torek 30. septembra 1890.
Letnik XrVTlT.
Obisk iiemške^^a cesarja.
Po dosedanjih odredbah pripelje se jutri zjutraj ob 9. uri nemški cesar Viljem II. na Dunaj, vrnit obisk svojemu zavezniku, cesarju Francu Jožefu I. Nemški listi se že nekaj dnij pečajo s tem potovanjem nemškega cesarja v Avstrijo; mej drugim pa tudi pripovedujejo svojim čitateljem stvari, ki so popolnoma izmišljene. Tako namreč trdijo nekateri listi, da je nemški cesar za bivanja na Ruskem pridobil ruskega carja za trodržavno zvezo. To so le poboine želje, ki pa se tako hitro no bodo uresničile.
Torej Narva, Rohnstock in Dunaj so sedaj nove postaje evropske pol tike. Za nas avstrijske Slovane potovanje nemškega cesarja ne pomeni nič dobrega. Trodržavna zveza je več ali manj zrahljana, ker Italija išče prijateljev v Franciji in postane zopet naša sovražnica. In na škodo evropskemu mira in nam se ni posrečila trocesarska zveza med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo, ki bi bila naravnejša iu večje zagotovilo miru.
Računati moramo torej s fakti. Naši Nemci že sedaj ponosno vzdignjejo glave, češ, da se zdnje sedaj prične zopet zlata doba vladanja. Kot nekak oficijalni zastopnik velikonemške ideje hoČe veljati dunajski občinski zastop. Kako sodijo nekateri ktogi onkraj Litave o korakih občinskega zastopa dunajskega, svedočijo naslednje vrstice nekega lista:
^Dunajski magistrat in občinski zastop sta zopet storila jedno onih netaktnostij, ki so posebnosti teh korporacij. Cesar Viljem pride kot gost našega vladarja na Dunaj, in magistrat sklene, da mu priredi slovesen sprejem, naroča meščanom, da okrase hiše, in občinski zastop temu pritrdi." Zakaj? Kaj je cesar Viljem storil za Avstrijo in posebe za Dunaj?
Mi spoštujemo vsakega vladarja, ki kot prijatelj našega cesarja in kralja obišče del naše države, in opravičeno se nam vidi, ako se mu skazujejo vse časti in vse spoštovanje. Toda več storiti, za to ne
najdemo povoda. Kralj Albert saksonski je najstarejši iu najsrčnejši prijatelj našega cesarja in kralja; v resnih ča.s.h je pokazal, da je zvest in zanesljiv prijatelj naše države; ou večkrat pride na Dunaj, pa še nikdar ni prišlo na misel dunajskemu občinskemu zastopu, da bi mu priredil slovesen sprejem, dasi ga je zaslužil.
Tu se torej ne gre za to, da sijajno sprejmo prijatelja našega cesarja iu kralja, — o kakem sorodstvu ui govora, — temveč nemškega cesarja hočejo počastiti, ktr Dunaj je — nemško mesto!
Na Dunsji s'cer ne bodo hoteli priznati tega pravega nagiba slovesnemu sprejemu, a v resnici ni druzega. Cesar Viljem si je sicer nedavno pridobil zaslugo za Avstrijo. Povodom vojaških vaj v Slezvik-Holšteinu se je spomuil avstrijsko-pruskega pobratimstva leta 1864. Opozoril je avstrijske državnike, kam teži prusko prijateljstvo, in da je Prusija le v toliko prijateljica Avstriji, v kolikor ta zdnjo kostanj pobira iz žrjavice, kakor leta 1864. Ali bodo avstrijski državniki razmišljali o tem, to je drugo vprašauje; zaradi te napitnice pa Dunaj nima vzroka, da bi slovesno sprejel nemškega cesarja.
Toda nemški cesar pride po veliki pevski slavnosti, ki je bila le velika orgija vsenemštva. Nemci in Avstrijci so se združili in slovesno izjavili pred vsem svetom, da so jednega rodu, jednega srca, jednega duha. Na to so pozabili, da še obstoji Avstrija; peli in govorili so le o Nemčiji, kakor daleč doni nemški jezik, in ta jezik je precej dolg.
Iz prijateljskega obiska hočejo narediti demonstracijo, porabiti ga za uemštvo in pokazati ga svetu kot potrjenje idej, ki so se izražale pri dunajski pevski slavnosti. Da temu cesarjevemu potovanju pripisujejo pomen, katerega nima, da prav za prav kompromitujejo nemškega cesarja, na to ne mislijo ti vitezi in junaki, še manj pa razumejo, kako žalijo s to demonstracijo našega cesarja in kralja.
Koga hočejo počastiti? Ne prijatelja našega vladarja, prijatelja Avstrije, ampak nemškega cesarja.
L5STEK.
Radinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Ž.
III.
Hoj, že se vidi zvonik slavnega samostana. Prostran in močen je samostan kakor kaka trdnjava. Cesta je precej neprijetna, kamenita in gre vedno bolj navzgor. Ce tudi konji hodijo težko, vendar morajo danes hiteti.
Vitez Hrdonj gleda proti samostanu, kakor bi hotel skozi zid in stene videti svojo hčerko.
„Skoro te bom videl, drago, drago dete. V trenotku te denem v svoje naročje in te vzamem s seboj za vedno. Ti si največi moj zaklad in tako malo sem se te veselil, tako kratek Čas ti gledal v mili obraz, odlesk drage tvoje matere. Jedva jedenkrat na leto sem te mogel gledati, a vselej le za trenotek. Le nekoliko besedic sem mogel slišati iz tvojih ust in vendar mi imaš toliko povedati, drago moje dete."
Tako je šepetal stari oče bližaje se svoji hčeri.
Ko so prijezdili jezdci k samostanu, oglasili so se ravno zvonovi v samostanskem zvoniku. Zvonilo
je poldne. O kako pobožno je prekrižal vitez svoje čelo, o kako sladko mu je zvenel glas zvonov, po-zdravljajočih ga. Saj so to zvonovi, kojih glase sliši tolikokrat njegova Eiiška; na njihov opomin moli njegovo dete.
Pred samostanskimi vratmi se je ustavilo spremstvo vitezovo in bilo je takoj odpuščeno ua dvorišče. Jezdci so poskakali s konj; ljudje in živali so bili sprejeti gostoljubno. Bogati samostan je pogostil vsakoga, kdor je potrkal na njegova vrata.
Mej tem, ko so sedeli radinski oboroženci pod košato lipo pri dolgi miii in se okrepčavali z jedmi iz samostanske kuhinje, hitel je njihov gospodar v samostan. Postrežna vratarica ga je vedla v prostrano dvorano, kamor bo prišla njegova hči. V tej dvorani je tako tiho, kakor v cerkvi in zrak tako prijeteu, kakor v svetišči, ko se pokadi dim iz kadilnice. Tiho. V tem se je zaslišalo tiho, tiho petje — samostanske gospe so končale svoj obed in sedaj bo mogla prileteti njegova hči njemu v naročje. Petje je potihnilo; slišalo se je, kako nekdo prihaja bliže in bliže po dolgem hodniku. Težke hrastove dveri se odpro, in skozi nje, razsvetljena od solučnih žarkov, ki padajo skozi visoko okno, prihaja nežna postava v beli obleki.
..Eliška!" — .Oče!"
katerega smatrajo kot poglavarja vseh Nemcev, naj bivajo kjer-koli. Ti gospodje se že davno več ne čutijo Avstrijcev, temveč Nemce in kot taki slave nemškega cesarja. Zato mu Dunaj prireja slovesen sprejem, zato naj se okrase hiše!
Vsi pojavi pangermanizma pa se na Dunaju vrše pod nekim pokroviteljstvom; veljajo namreč kot izrazi lojalnosti ali jih skušajo z raznimi mukami kot take opisati. Bolj kratkovidni in slepi gotovo še nikdar niso bili! Kaj je I. 1866. oviralo Bismarcka, da ne bi bil odtrgal avstrijskih dežel? Armada ne, ker po bitki pri Kraljevem Gradcu se več ni mogla ustavljati sovražniku. Bismarck je pozneje večkrat javno izrekel, da ga je le slovansko prebivalstvo dotičnih pokrajin oviralo, da jih ni zahteval za Nemčijo. Vsak poskus, da bi Slovane ponemčili ali pomadjarili, je korak do razpada Avstrije! Dunaj v zastavah in ovacije, ki so namenjene nemškemu cesarju, so nov dokaz, kam veslajo gospodje pan-germani."
V teh besedah je, žal, mnogo istine, ob jednem pa resno svarilo za kroge, katerim so Slovani v Avstriji še vedno pleme nižje vrste.
Družbe sv. Cirila in .IIeto<la
redna V. velika skupščina v Ljubljani dne 24. septembra 1890.
(Dalje.)
Tajnikovo poročilo slove: Slavna skupščina!
1. Po slišanih besedah družbinega prvomestnika ni treba moji malenkosti delati kacega uvoda, marveč kar odkriti vam je sliko družbenih naporov, povedati vam, kaj je družbeno vodstvo ukrepalo in izvrševalo, da morete soditi, veleceujena gospoda, je-li ono opravdalo zaupanje, katero mu je lanska skupščina poverila.
Torej kar .in medias res"!
Deklica leži v očetovem naročji iu pritiska njegovo roko k rudečim ustnicam iu vije desnico okoli njegovega vrata. Oče jo poljublja v belo, čisto čelo, gladi ji lice, ki žari veselja in iz očij mu kaplja solza za solzo na veli obraz.
Dveri so ostale odprte; v dvorano je vstopila redovnica visoke postave v belem robcu, znamenjem reda sv. Norberta. To je podprijorka Felicija, sestra viteza z Dubnjan, že stara bolj in prijaznega obraza. Za dvermi je ostalo nekohko drugih redovnic radostno gledaje zanimiv prizor, na veselo svidenje očeta s hčerjo. Tudi sestra Felicija je ostala bolj za dvermi in se smejala v solzah gledajoč veselje brata in ujegove hčerke.
.Bog te pozdravi, brat", reče sestra Felicija, in brat ji stisne roko. .Vedno sem se te veselila", nadaljevala je, .ali sedaj nisem želela, da bi prišel. Hočeš mi vzeti mojo Eliško. Tudi ostale sestre, tudi mati opatinja se jeze nad teboj, da je nam ne pustiš več. Žal nam bode po nji. Toliko let je živela tu mej nami."
Deklica se je obrnila k teti, če je res jezna; ali videla je, da se ji smehlja prijazno in da se gotovo ne srdi.	(Dalje sledi.)
Naštevati vsega, 8 femur se je pečalo družbeno j riti v prospeh naše družbe, zakaj bi se ne moglo vodstvo, pač ni potreba, ker bi bilo mučno za slavno drugod?
skupščino in za poročevalca. Le v glavnih obrisih	Vodstvo si usoja to zadevo še jedenkrat prav
naj podam družbeno gibanje v zadnji upravni ddbi. toplo priporočiti vsem čč. skupSčinarjem in po njih
-	'— vsem občinam ter iraovitejšira krajem po naši mili
domovini.	(Dalje glMi.)
Po IV. skupščini na Bledu 8. avgusta 1889, v kateri je bil vsled odstopa prezaslužnega odbornika, župnika J. Žičkar-ja, izvoljen ud glavnemu vodstvu dr. Ivan Dečko iz Celja, sešlo se je vodstvo k 13. sejam, da je rešilo društvene zadeve; in sicer je bila: XXVIli. — oziroma 1. seja te upravne dobe — dn^ 21. avgusta 1889, XXIX:. dn6 2. okt., XXX. dne 6. novembra, XXXL dn^ 4. decembra, XXXn. dne 8. januvarija 1890, XXXIII. dne 5. marca, XXXIV. dne 21. maja, XXXV. dne 2. julija, XXXVL dne 30. julija, XXXVIL dne 23. avgusta, XXX?in. dne 10. septembra in XXXIX. dne 18. septembra, zadnja — je bila seja ožjega odbora.
Vsi prejšnji opravitelji — tudi ožjega odbora — prevzeli so drage volje dosedanje posle ter jih skoro vse sami izvrševali — izimši odpravo zavitkov s knjigami, kojo je vodil bukvovez Ivan Bonač.
3. Dasi je družba razširjena povsod, koder se glasi slovenska govorica, vendar je želeti še več podružnic, ker brez teh ni mogoče dosegati društvenih smotrov, ki zahtevajo zmiraj večje novčne vsote. Lani smo izkazali v ^Vestniku" 85 podružnic s 6860 člani, letos je poskočilo število na 91. Nove podružnice so: Tek. štev. 86. Sv. Lenart v Slov. Goricah, 87. Tolmin na Goriškem, 88. Cerklje na Gorenjskem, 89. St. Stebenj na Koroškem, 90. Pri-blaves na Koroškem, 91. Kostanjevica na Dolenjskem. Do sinoči se je naštelo vseh družbenikov po njih kategorijah vkup 7589.*)
Bližamo se torej stotini podružnic, ki se bo dala doseči z nekoliko večjo živahnostjo in delavnostjo rodoljubov osobito ob jezikovni meji. Zakaj to povdarjam?
Iz imenika podružnic v zadnjem ^Vestniku" se prepričajo čč. skupščinarji, da jih je skoro polovico na Kranjskem, namreč 38 in z letošnjima dvema 40. Za temi jih je na Štajarskem 22 — dasi ondi živi skoro toliko Slovencev, kakor v osrednji Kranjski. Koroško jih ima 13, Goriško 12, Trst z Istro 5.
Iz tega sprevidijo naši dragi bratje na okrog, da jih iz osrednje Kranjske radi podpiramo, dasi mi od družbe za svojo mladež dosti ne pričakujemo; a zavedamo se dolžnosti, da njemu, ki je v večji nevarnosti, požrtvovalno prihitimo na pomoč. In vem, da vsem govorim iz srca: Vsako slovensko dete, ki bi ga nasprotnik zvabil v svoje zavode in ga izna-rodil, nam je tako drago, kakor naše lastno, ki še ni v tej nevarnosti. Izrečno pa povdarjam tii pri veliki skupščini: da ne enega tujerodnega otroka družba do sedaj ni vabila v svoje učne zavode in ga tudi v prihodnje vabila ne bode. (Tako je!)
S tem v zvezi je premislek, kako povišati druž bine dohodke, ker ti so — poleg podružničnih naporov — življenjska moč naši družbi. Vodstvo tudi tega ni spustilo z oči. Na lanski skupščini bil je sprejet nasvet, naj bi se s prošnjo zglasilo pri vseh čč. župnijskih predstojništvih po Slovenskem, da bi se nabiralo za družbo in bi se župnije po vplačanem stotaku vpisale kot pokroviteljice družbi sv. Cirila in Metoda po § 4. družbinskih pravil
Vodstvo je pretresavalo ta predlog ter ga je odobrilo. Meseca oktobra 1889 zglasilo se je s posebno prošnjo, št. 832, pri vseh čč. župnijskih predstojništvih — pojasnivši jim namen družbe in pri-loživši po eden izvod ^Vestnika", — da bi blagovolili duhovni in posvetni rodoljubi zbirati prispevkov toliko časa, da se lehko ista župnija (ali občina, trg, vas) vpiše mej pokrovitelje družbe sv. Cirila in Metoda. Vspeh dozdaj še ni bil popolnoma ugoden; a vendar se je tudi v tem oziru pomnožila vrsta pokroviteljev. Lani .smo jih šteli 38. Letos je prirastlo: Tek. št. 39. „Smartno pri Litiji". Ondotni rodoljubi pod načelništvom Frana Šusteršiča nabrali so v kratkem ter poslali 121 gld. 48 kr
Politični pregled.
v Ljubljani, 30. septembra.
Kotran)« deiele.
Izid volitev za deželni zbor nižje-avstrijski v kmetskih občinah, kjer imajo židovski liberalci izmed dvajset samo tri zanesljive zastopnike, daje avstriiskim časnikom mnogo posla. Židovski listi Fr. Pr.", .Deutsche Zeitung" itd., kličejo vlado na pomoč »proti surovim, brezozirnim, pobalinskim antisemitom, ki hočejo zatreti svobodo, razdejati Avstrijo in tako uničiti vse sadove, katere so liberalci vzgojili s tolikim trudom." Seveda na vsem tem očitanji ni pičice resnice, le to slutijo ti listi, da je v najbližnji prihodnosti odklenkalo židovskemu liberalizmu, njegovi najsilnejši trdnjavi na Dunaji in Dolenjem Avstrijskem. — Konservativni listi „Vaterland", »Politik" itd., pa priznavajo temu izidu vohtev vzlasti radi tega važen pomen, ker v zadnjem času kandiduje za ministerske stole nemško-liberalna stranka, kateri so zavedni krščanski volilci uprav ob teh volitvah tako brezobzirno pokazali vrata. Strah pred nemško - liberalnim novim ministerstvom je torej vedno manjši, in ako se Avstriji v trenotku tudi vsili, — smemo reči, — da bodo štete ure njegovega životarenja, če tudi bi brezozirneje branilo svoje strankarske koristi, kakor jih varuje sedanja vlada, viseča v zraku — nad strankami.
Konferencija mej Staro- in Mladočehi se je vršila dne 27. septembra v Pragi. Staro-čehe so pri konfereneiji zastopali dr. Mattuš, dr. Skarda in dr. Trojan, Mladočehe pa dr. Jul. Gregr, dr. Herold in dr. Kučera. Dr. Mattuš je pri shodu zagovarjal obravnave o češko-nemški spravi na Dunaju, dr. Škarda je izrazil mnenje, da bi bilo morebiti umestno vladi predložiti skupno spomenico gled^ na češke zahteve o ravnopravnosti; vpraša torej mladočeške zastopnike, ali bi Mladočehi glasovali za češko-nemško spravo, ako vlada sprejme stavljene pogoje. Dr. Kučera vpraša, ali se je sploh izrazila vlada za notranji uradni češki jezik. Na to niso mogli dati povoljnega odgovora, ker tudi grof Taaflfe na to vprašanje dr. Riegru ni točno odgovoril. Nato izjavijo mladočeški zastopniki, da ostanejo pri svoji taktiki ter tudi v prihodnje z vsemi silami pobijajo češko-nemško spravo, kakor jo nameravajo vlada in Nemci. Pogovori mej češkinia strankama se bodo nadaljevali prihodnje dni. Ze sedaj pa smemo reči, da bodo odločili v teh razgovorih le Mladočehi, zakaj volitve kažejo, da imajo Mladočehi javno mnenje popolno v svoji oblasti. Dne 29. septembra bil je zopet izvoljen Mladočeh dr. Slavik v deželni zbor; Staročehi celo nobenega kandidata niso postavili.
O novem dalmatinskem namestniku Albori-ju, ki ima v kratkem imenovan biti, konservativni listi ne pišejo posebno prijazno. Albori je rojen v Kotoru, bil je profesor na dunajsko-novomeški akademiji ter slovi kot izobražen general. Za namestništvo pa mu listi odrekajo sposobnost; on ni vešč v državni upravi, ne zna hrvatski govoriti, ima svoje sorodnike v najzagrizenejših italijanskih rodbinah; bivši državni odvetnik Albori, po katerem so Slovani morali vzlasti veliko trpeti, je bil njegov brat. Te stvari novega bodočega namestnika ne bodo priporočale hrvatskim Dalmatincem.
Tnanje driare.
Srbija. Iz Belega Grada se poroča dne 28ega septembra: Pri mestnih volitvah v skupščino je izvoljenih 163 radikalcev, 17 liberalcev in dva na-prednjaka. Zdaj ste potrebni dve ožji volitvi. — O volitvah v kmečkih občinah se ni do zdaj še nič gotovega poročalo. Gctovo se ne moti, kdor meni, da ne bodo imeli kandidatje opozicijonalne stranke pri volitvah dobrega vspeha. Sicer pa utegnemo v kratkem izvedeti, kakov je bil izid imenovanih volitev.
Bolgarija. Tatiščev, ruski časnikar, poroča pogovor, katerega je imel v Sofiji s pravosodnim ministrom Tončevom in vojnim ministrom Mutku-rovom. Oba sta gladko govorila ruski. Tatiščev je N I opomnil, da namerava s svojim obiskom vprašati ter je tako !5martno upisano mej pokrovitelje, bt. 40. ministerskega predsednika, ali se mu zdi potrebno Pogorska »Župnija Št. Lambert" je pristopila s napete vezi med Rusijo in Bolgarijo odstraniti, ali stotakom družbi kot pokroviteljica. St. 41. Dr. .J. ne in kako mžni to storiti. Zdaj je opomnil Tončev, Glančnik, odvetnik v Mariboru, je vso svojo nagrado, da je Rusija provzročila »»f^to/ "Jj 100 gld.; kot ravnatelj ondotne hranilnice darova.
družbi, ki ga je vpisala mej svoje pokrovitelje, osvobodila Bolgarijo turškega jaima. Oba ministra St. 42. Martin Drčar, župnik v Preski, vplačal je | sta pa zatrjevala, da bolgarska politika ni sovražna
100 gld. kot pokrovitelj. St. 43. Z vplačanim stotakom postal je pokrovitelj Andr. Kalan. St. 44. ^Litijske in šmartinske Slovenke" poslale so 101 gld. in pristopile po svoji zastopnici gospej Svetčevi mej pokroviteljice. (Živele, slava!) Ako se je osobito v tem kraju moglo v kratkem času toliko sto
Rusiji. Tatiščev je očital vojnemu ministru, da pospešuje on s svojega stališča napačne nazore v bolgarski armadi. Morebiti se med njo celo goje, da bi v mogočem evropskem boji stopili na stran ruskih sovražnikov. »Težko, da bi bilo drngače", odgovoril je Mutkurov, „ako bi Avstrija nasprotovala ' Rusiji, ko bi se hotela polastiti Bolgarije, in bi
prišlo vsled tega do vojne." Ko je prišel k tem politikom še vrednik »Svobode", Petkov, uuel se je živahen pogovor. Tatiščev in Petkov sta se tako sprla zaradi vprašanja, kdo je kriv napetih razmer med Rusijo in Bolgarijo, da je ruski časnikar prijel klobuk in hotel oditi ii sobe. Ministra sta se razgovarjala ter imenovala Petkova klepetuljo. Kmalu pa se je poleglo valovje razburjenosti. Petkov je opomnil, da se Bolgariji ne more hujšega očitati, kakor, da se namerava predati Avstriji. »To je laž", zakričal je razburjeni časnikar, »Bolgarija ne bo ni avstrijska, ni angleška. Ostati hočemo Boljarje in naprej voditi usodo naše domovine!* Tatiščev je na to opomnil, da ima Rusija iste namene, ko je lahno ministerski predsednik Stambulov stopil v sobo. Segel je v roko ruskemu časnikarju, in govorili so vsi ruski. Ministerski predsednik je rekel, da se razgovarjajo, kakor da so v Rusiji, na kar je opomnil Tatiščev: »Pač slišim ruske besede, a žal, ne tako ruskih čutil."
Rusija. »Nov. Vremja" govori zadnji čas o politiškem položaji zapadnih evropskih držav ter pravi, da se kažejo po vsej zapadni Evropi znamenja, katera spričujejo, da se ni bati še tako kmalu bojnega viharja. Shod nemškega cesarja z dvema mogočnima evropskima vladarjema gotovo ne bo provzročil novih zapletek evropske politike. Rusija je opomnila nemškemu cesarju, da jej je pred vsem za mejnarodni mir. Poleg tega ima Avstrija mnogo opravila s češko-nemško spravo, Nemčija pa rešuje važna vprašanja notranje politike, kar eno kakor drugo državo ovira, da ne more pričeti tako lahko vojne. Istotako pričajo položaji Anglije, Francije in Italije, da se ni bati v prvi prihodnosti nobene evropske vojne.
Nemčija. Kakor utegne znano biti, poneha to sredo, dne 1. oktobra socijalistiška postava, kar je za Nemčijo velike važnosti. In ni se čuditi, da se je že pretekli teden ta stvar po vsej Nemčiji na dolgo in široko razpravljala. Velika pozornost nemških politiških krogov na ta dan je povsem opravičena. V Berolinu, kjer se bode gotovo najbolj označil ta dan, nameravajo se prirediti slavnosti, shodi, razsvetljava in okrašenje mesta. Tudi svetinje nameravajo v ta namen skovati z napisom: »V spomin zmage nemškega proletarijata nad socijalistiško postavo 1890". Prodajale se bodo podobe Lassalle-ja, Liebknechta, Bebela, sploh storilo se bode vse, da se bo kolikor mogoče slovesno ta dan praznoval. Za mir in red, katerega utegnejo ta dan socijalisti ka.iti, skrbela bodo vsekako nemška oblastva. — Istega dne pride v veljavo in moč nova postava o pomnoženji nemške armade v mirovnem času, katera je bila sprejeta, kakor znano, po živahni razpravi meseca junija v nemškem državnem zboru. Zdaj bo štela nemška armada v mirovnem času 486.983 mož, torej bo vstopilo 20.000 novincev več, kakor vlani.
Italija. Iz Rima se poroča »N. Fr. Pr." 27. t. m.: V italijanskem finančnem ministerstvu se zagotavlja, da je bil Giolitti pred odhodom v Turin določil proračun za 1891/92. 1. Po njegovem načrtu bi se bilo napravilo ravnotežje financ s tem, da bi se bilo bolj štedilo ter preosnovali oziroma povečali davki na alkohol. Vlada je neki odločno sklenila, da se zmanjšajo troški, toda bivši finančni minister nezadovoljen stem predlogom primoran je bil odložiti svojo službo.
Švica. Zloglasni Castioni, o katerem se je že poročalo na tem mestu, da se je bil vdeležil usmr-čenja pariških porokov (t. j. jednega nadškofa in več duhovnikov), pobegnil je na Angleško, obdolžen, da je umoril tesinskega državnega svetnika Rossija, od koder je poslal pismo zveznemu predsedniku, v katerem taji svoj zločin. Angleško oblastvo je pa hitro spoznalo, kako človeče se je prikralo na angleška tla, ter ga vtaknilo v ječo. Kar nečloveški Castioni s&m taji, priča tem jasneje njegov beg; ko bi bil nedolžen nad krvjo Rossijevo, gotovo ne bi bil pobegnil v London. — Dn6 27. t. m. se je vršila v Bernu konferenca o tesinski zadevi. Posvetovanja so se vdeleževali liberalni poslanci, trije zvezni svetniki in dva konservativna poslanca. Zadnja dva sta zahtevala pred posvetovanjem o spravnih predlogih, da se osnuje prejšnja konservativna vlada. Na to se je pričelo splošno razpravljanje, na posamične točke programa se pa niso spustili. Ako je verojeti listom, upati je sporazumljenja mej do-tičnimi strankarji. Upamo, da konservativci ne bodo odstopili od svoiih načel, storiti, žrtvovati vse, kar je domovini v blagor.
Španija. Španski vojni minister je predložil španski kraljici načrt za preosnovo armade na podlagi splošne vojne dolžnosti. Enoletni prostovoljec je lahko vsak mladenič, kateri si hoče sam preskrbeti orožje in obleko ali kateri ima vseučiliščno diplomo. Istotako namerava vojni minister pomnožiti čete vojaškega inženirstva, topničarstva ter oskrbeti se bolje s strelivom. V vojnem času naj bi štela vsa armada 300.000 mož. Teritorijalne divizije se bodo preos-novale v armadne kore, katerih jeden je za maroško obrežje odločen.
Portugal. Martens Ferrao, kateri je bil pozvan od Vatikana v domovino, pričel je vže preosnovo portugalske vlade. Nejevolja Portugalcev proti angleško-portugalski spravi pa med tem nikakor ne pojema, temveč raste od dne do dni Se celo glasilo pro-gresistov, katero je bilo do najnovejšega časa mirno, prišlo je pri tej priložnosti iz ravnotežja, postavilo
se na čelo vsemu gibanju ter pravi: Ali mejnarodno sodišče ali popolna preosnova nas ponižajoče pogodbe, da se reši čast Portugala.
Izvimi dopisi.
Iz Ormoža, 27. septembra. Predzadnjo nedeljo priredila je ormoška čitalnica svojo jesensko veselico, ki se je, kakor še vselej, precej dobro obnesla.
Vspored je bil mnogovrsten. Menjavalo je petje meš. in mošk. zborov z izvrstno ptujsko godbo. V drugem delu vsporeda je sledil ples, mnogi pa so se pri dobri kapljici z navdušenimi govori zabavali.
Ggdč. pevkinje in gg. pevci so pod izbornim vodstvom g. Frana Vabiča vrlo izvršili dane si uloge. Obisk je bil povoljen. Odlikovali so se nekateri gosti iz Ivanea, iz Ptuja, iz Središča in iz bližine ormoške.
Prepričanje se pri tej priložnosti marsikomu usiljuje, da bode zanaprej slavn. čitaln. odbor moral skrbeti za gostejše zabave in podučne večere, ker so ti baš sedaj v Ormoži zelo potrebni.
Sloga oaj bo naša mati, naj nas ona vse pobrati.
Fiškuš I.
Iz Rima, dn6 25. septembra. (Slavnost 2 0. ' septembra. — Vatikan in Boulanger. — | Pobalinstvo.) Kakor znano, tukajšnja vlada, ob- ! čina in društva vsako leto 20. septembra slovesno praznujejo obletnico oropanja večnega mesta. Letos 66 jim to ni posebno posrečilo; slavnostni odbor pod načelništvom Menottija Garibaldija nabral je v | ta nameu le — 300 lir. Kraljevi komisar, ki sedaj ' sedi oa županovem mestu, navduševal je meščane | za slavnost; odbor pa je izdal razglas, Vatikanu | posebno sovražen. „Mi obsojamo Vatikan," — bere se v razglasu, — „v imenu omike, svobode in mednarodnega miru; Vatikan pa nas obsoja v imenu svojega božjega prava, v imenu suženjstva, večne laži; na kratko: v imenu barbarstva. Nikogar.danes ue smemo pogrešati pri Pijevib vratih; ondi slavimo svoje junake, in ves svet naj sliši glasove italijanskega naroda: Živel italijan&ki Rim I" Vse to seveda se sme prilepljati po rimskih zidovih, ob jednem pa se zatrjuje, da papež vživa popolno prostost.
Slavnost se je vršila točno po vsporedu; na „Piazza dei Santi Apostoli" so se razvrstila razna društva. Med druzimi smo videli tudi zastavo društva hudodelcev in političnih kaznjencev pod papeževo vlado; na tej zastavi je naslikana volkulja, ki trga papeževo tiaro in drobi ključe. Pravega rimskega ljudstva je bilo malo videti; največ je bilo vojakov in uradnikov, ki so morali priti. Pri Pijevih vratih so prebrali telegram, ki ga je doposlal kralj Umberto; veseli se te slavnosti, — pravi v telegramu, — in želi, da bi rimsko mesto kmalu premagalo sedaj obstoječe težave ter se dostojno ska-zalo svojega slavnega imena.
Bim nima pod novo vlado nič več kakor 120 milijonov dolga. Posebno slep mora biti, kdor se navdušuje za tako vlado. Odgovorov omenim le nekaj besed Garibaldijevib: Pred dvajsetimi leti naznanili so topovi pri Pijevih vratih svetu, da je Italija vstopila v vrsto omikanih narodov v Evropi. Razrušeni zidovi so pokopali preteklost, ki ne more nikoli več oživeti; v ta namen pa treba, da ostanemo jedini. Spomnite se junakov, ki so tukaj padli; spomnite se vseb, od prvega agitatorja, ki je umrl za svobodo Italije, do plavolasega mladeniča, ki je leta 1882 na vislicah sklenil svoje življenje in še z zadnjim vzdihom pozdravljal Italijo! . ." In s klicem: JL\-vel Oberdank! Živel Trst in Trident!" odzdravljalo je občinstvo Gsribaldijevim besedam. Zvečer seveda ee je vse to ponavljalo še v večji meri. Na „Palazzo di Venezia", kjer prebiva avstrijski poslanec, prilepili so irredentovske spise, med drugimi tudi podobo, na kateri je bil z mečem predrt avstrijski orel. Na vse strani pa so se čuli glasovi: .Abbasso la triplice alleanza!* — „Živeli mučenci, ki jih ne smemo imenovati!" — »Italija še ni jedina, vse pokrajine še niso rešene!" Taki pojavi pač ne podpirajo avstro - italijanske zveze in Avstrijancev ne navdu.šujejo z&njo!
Kar se govori in piše o razmeri med Vatikanom in Boulangerjem, je vse izmišljeno, ker je znano, da so v Vatikanu obsojali poročila v ,Moni-teur di Roma", ki jih je objavljal v smislu Boulan-gerjevem; sploh pa je le ,Osservatore Romano" uradni list Vatikanski.
Nedavno so učinili tukajšnji framasoni silno pobalinstvo. Bil je neki pogreb, in nekateri brezverci so zahtevali, da naj se vzame križ raz krsto, ter trdili, da pokojni ni hotel ničesar slišati o cerkvi.
Ker pa stariši in sorodniki tega niso djvolili, odtrgal je jeden s silo križ, in ko so šli s pogrebom čez most, vrgel je križ v Tibero.
Kar pa je najbolj značilno za naše razmere, je to, da policija ni našla vzroka, da bi prijela hudodelca.
Pač so žalostni glasovi, ki Vam jih javim iz večnega mesta; a dokler se bode slavil 20. september, bode težko sporočati o veselejšib.
Z Bleda, 26. septembra. (Novo pokopališče.) [Konec.] Sredi pokopališča stoji veliki šest metrov visok križ, ki nosi podobo križanega Odrešenika. Ta podoba je od radovljiškega podobarja Vurnika tako ukusno in ganljivo izdelana, da bi jo človek kar gledal, in gotovo bo vsakdo, ki bo tukaj svoje rajnce obiskal, pri pogledu te podobe potolažen ta kraj zapustil. Mej tem križem in mrtvašnico je pušfen prostor za pokopališko kapelo, kjer se bo mogla tudi sv. maša brati. Mej zidanjem nove cerkve bo menda tudi tukaj lesena cerkev stala, kamor se bodo verniki k božji službi shajali, dokler nova cerkev ne bo dodelana.
Troški za nakup zemljišča, zidanje in vsi drugi so se poravnali iz kurentnih dohodkov jezerske cerkve, zato pa ostane novo pokopališče tudi vedno cerkvena last, kar je posebno velikega pomena za prihodnjost, da si danes ali jutri kaki liberalci ali drugoverci ne bodo mogli kakih pravic si prilašče-vati. Ta značaj novega pokopališča je tudi v kamen nad vratmi mrtvašnice z zlatimi črkami vsekan in se glasi: „To pokopališče je bilo za časa Josipa Razborška, župnika in dekana v letu 1890 od župnijske cerkve sv. Martina v Gradu na ta kraj prestavljeno. Cerkev Matere Božje na Jezeru je zanj prostor kupila, ga na svoje troške sozidala ter župnijski cerkvi sv. Martina v Gradu v polno last prepustila".
Ko je bilo novo pokopališče popolno izdelano, povabil je g. dekan premilostnega prošta ljubljanskega g. dr. Leonarda Klofutarja, ki je ravno bival v Radovljici, da bi je prišel blagoslovit. Odbrana je bila za to opravilo angeljska nedelja. Že prejšnji dan so novo pokopališče v ta namen z mlaji in zastavami okrasili iu tudi vsa pot od cerkve do pokopališča je bila s smerekami zastavljena. Id dasiravno je vreme le slabo kazalo, je vendar silno ljudstva od vseh strani privrelo, da bi bilo priča nenavadnega cerkvenega obreda. Točno ob 9. uri pričela se je božja služba. Najprej stopi na priž-nico mil. g. stolni prošt in razlaga pomen krščanskega pokopališča; kaj nas uči, in katere resnice nam oznanjuje; posebno minljivost vsega časnega, kratko dobo našega življenja, potem dolg počitek v blagoslovljeni zemlji in slednjič vstajenje od mrtvih! Ves govor je bil kaj primeren, beseda gladka in poljudna, kakor smo od vrlega govornika že vajeni slišati. Posebno pa smo občudovali lahkoto, s katero govornik ume vpletati reke sv pisma, najbolj pa še izreke sv. Pavla. Pridigi je sledila pontifikalna sv. maša, pri kateri je streglo več sosednih gospodov duhovnikov.
Po končani božji službi šel je sprevod od cerkve proti pokopališču med veselim zvonjenjen in streljanjem. } — Na pokopališču vršil se je obred blagoslova po liturgičnih določbah. Vsi pričujoči so bili kar pretreseni pri pogledu tako ganljivih obredov, katerih ' se je vdeležila velika množica s gasilnim društvom ! v praznični obleki.
I Tudi zadnja pesem „Beati mortui", katero so pevci za sklep zapeli, naredila je najboljši vtis. Ni I čuda, da so bili ljudje do solz ginjeni in je]marsikdo spoznal, da kaj tacega še nikoli ni videl! Čast možem, ki skrbe za lepoto božje hiše!
Dnevne novice.
(Z» pegorelce v Ambrusu) darovali so Njih prevzvišenost mil. knezo-škof ljubljanski 50 gld.
(Umrl) je včeraj dopoldne ob 9. uri, kakor se nam je že včeraj brzojavno sporočilo iz Celja, predsednik tamošnjemu okrožnemu sodišču, dvorni svetovalec Janez Heinricher, v 75. letu svoje starosti. Bil je nekda rodom Kranjec, gimnazijske nauke ju zvršil v Ljubljani, pravoslovje v Gradcn. V službo je vstopil že leta 1841 kot aktuar v Senožečah, leta 1845 bil je imenovan za sodnika na Brdu, leta 1850 je bil okrajni sodnik za ljubljansko okolico, leta 1856 je bil imenovan za svetovalca deželnega sodišča v Ljubljani, leta 1870 la svetovalca deželnega nadsodišča v Gradcu, in dn^ 12. februvarija 1876 za predsednika okrožnemu sodišču v Celju.
Bolehal je že dolgo časa, in dasi je imel že blizu petdeset službenih let, ni prosil za pokojnino. Politično njegovo mišljenje je znano, ker slovenski listi pečali so se mnogokrat ž njim ; bil je odločen nasprotnik slovenskim težnjam. Bog mu daj večni mir, na mesto njegovo pa Slovencem prijaznejšega naslednika.
(Zboru slovenskih poslancev) na čast napravijo v dan 2. oktobra t. I. slavnostni večer narodna ljubljanska društva: .Čitalnica", „Dr am a t i čno društvo", .Glasbena Matica", „Sokol". Iz teh društev se je sostavil v ta namen odbor, kateremu je načelnik g. dr. Majaron. Program petja in godbe objavi se jutri. Vstop k temu večeru dovoljen bode le proti vstopnicam.
(Drnštvo v podporo vzbolelim duhovnikom) bode dne 1. oktobra imelo občni zbor v Gorici. To se nam naznanja iz odbora. Dnevni red smo pa itak že objavili začetkom tega meseca.
(Nesreča.) Včeraj smo omenili, da se je pri zgradbi nove brambovske vojašnice ob Gruberjevi cesti dogodila grozna nesreča. Danes dostavimo, da so trije zidarji vzidavali na koncu poslopja proti Gruberjevem kanalu težke okrajne kamne. Bilo je okoli polu 3. ure, ko zdrči jedna tacih velikih plošč na oder ter ga prodere. Z deskami vred pali so šestnajst metrov globoko dva zidarja (Valentin Con-tabene in Giovanni Teo) in delavka Marija Bezlaj na kup kamenja; tretji delavec se je obdržal ua odru. Zidar Contabene in delavka Bezlaj bila sta takoj mrtva, zidarja Tea pa so smrtno ranjenega prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Mestni fizik dr. Kopriva, dr. Illner, Fine in mestni policijski komisar so bili takoj na mestu nesreče.
(Dvorni lovi.) Povodom prihoda nemškega cesarja bodo dvorni lovi na Gorenjem Štajerskem; pričeli se bodo dne 2. in končali dne 8. oktobra.
(Iz Vitanja.) Naznanili ste, da so vitaujski hbe-ralci (?) prisilili našo mlado posojilnico, da je morala tožbo vložiti proti posestniku J. Grilcu zaradi stanovanja. Nemci so namreč trdili, da je bil Grilec pijan, ko je pogodbo delal. Vse razumništvo, slovensko [ in nemško, se je tej trditvi posmebovalo in se po-j smehuje zdaj še bolje, ker so tisti posili Nemci pri i sodišči v Konjicah in pri deželnem nadsodišču v Gradci propadli s svojimi bedastimi trditvami. Dne 20. septembra se je posojilnica preselila v Grilčevo hišo. Slovenski napis na pročelji hiše pove, da v vitanji živijo (zraven nekaterih poštenih nemških rodovin) tudi Slovenci. Da bi po sili Nemci Slovencem tla izpodkopali, so si pa zdaj sami napravili svoj „Vorschussverein." Ves tukajšnji svet spoznava ' namero tega denarnega [društva. Če se le ne bodo I zopet opekli. Naša »posojilnica" pa dobro napreduje. V 3 mesecih svojega obstanka je že 15 strankam izposodila 3065 gld., deležev oddala (po 5 gld.) 43 ter ima gotovine (deloma drugje naložene) 1518 gld. 46 kr. Bomo videli, kedaj nas dojde nemški, Vorschuss-verein".
(Štajerska deželna razstava.) V pravem pomenu besede »deželna razstava" se je pričela minolo nedeljo s sadno razstavo. Tu so zbrani sadni pridelki cele štajerske dežele, kateri delajo vso čast. Sadje je razvrščeno po posameznih dolinah, in med temi se odlikujejo slovenske, namreč Dravska, Savinjska in Savska dolina.
(V šolo »Glasbene Matice") vpisalo se je: Za klavir 123 učencev, za gosli 38, za godala in trobilo 32, za solo-petje 9, torej skupaj 202 učenca. Vrhu tega brojil bode moški in ženski zbor še posebej do 100 pevskih sil.
(Na C. kr. obrtni strokovni šoli) v Ljubljani ie v prvem letniku za lesno industrijo 18, v drugem 14, v tretjem 14 učencev in 6 hospitantov. Na šoli za umetalno vezenje je v prvem letniku 17, v;drugem 19 rednih učenk, dalje v prvem 12, v drugem 10 hospitantinj. Da strokovna šola ustreza potrebam, dokazuje tudi to, da je moralo vodstvo odsloviti 12 prosilcev, ker je bilo polno določeno število.
(Ljudsko štetje.) Občinskim načelnikom je naročeno, da se o pravem času pouče o predpisih pri ljudskem štetju. Po ukazu notranjega ministerstva je izšla nova izdaja 32. kosa drž. zakonika iz leta 1869. in postava o ljudskem štetju z dne 29. marca 1869. Dobiva se v dvorni in državni tiskarni na Dunaju.
(Pri občinski volitvi) v Preserju je bil izvoljen za župana posestnik Josip Telban, za odbornike pa: Andrej Petelin, Anton Grum ia Fr. Trojar.
Raznoterosti.
—	Židjojeskusil. V neki gostilni na Tirolskem sedi turist žid. Gledajoč skozi okno opazi, da se duhovniki mimo peljejo. „Ali ne vidite farjev, ki se mimo peljejo?" praša žid natakarico. Ta mu preseka govorico rekoč: »Pri nas jih imenujemo duhovnike." »In pri nas jim pravimo farji," se zadere Žid. Natakarica odgovori hitro pa mirno: »Pri nas kmetje niso še tako grobi."
—	Kolera razsaja, kakor zagotavljajo kitajska poročila, tudi v Kitaji. Mej drugimi je umrlo tudi mnogo Evropejcev za imenovano bolezen.
Telegrami.
Dunaj, 29. septembra. Ministerski predsednik grof Taaffe, cesarski namestnik in skoro vsi udje komisije za uravnavo Donave, odpeljali so'se danes v Deutsch-Altenburg, da si ogledajo, koliko škode je provzročila narasla Donava na podonavskih jezeli in zgradbah. Potoma sta sprejela grof Taaffe in cesarski namestnik želje došlih zastopnikov nekaterih občin.
Beli Grad, 29. septembra. Ko sta se vračala včeraj kralj Aleksander in kralj Milan, razpočila se je pod dvornim vozom patrona malega kalibra s slabim pokom, ne da bi bila povzročila kako škodo. Preiskava je pokazala, da je bil patrono nekedo izgubil.
Beli Grad, 29. septembra. Predsednik državnega sveta dr. Dokič je odložil svojo službo kot guverner mladega kralja; njegov naslednik je polkovnik Miškovie. — Vsled uradnih poročil se ni razpočila patrona pod kraljevim vozom, temveč pod vozom priboč-nikovim.
Beli Grad, 30. septembra. Kralja Aleksander in Milan sta se včeraj preselila v vojaški tabor pri Belem Gradu.
Bern, 29. septembra. Zvezni svet je sklenil v svojej seji 26. t. m. pripoznati uradno sedanjo brazilijsko vlado. ( Ali ni imel važnejšega domačega posla? Vred.)
Pariz, 20. septembra. Nadvojvodinja Elizabeta se je zvečer pripeljala; na ^ kolodvoru so jo sprejeli člani avstrijskega in španskega poslanstva. Veleposlanik Hoyos je odpotoval v Avstrijo. — „Siecla" preklicuje poročilo lista „Times", da Francija odpošlje ekspedicijo v Dahomej.
KalaiS, 29. septembra. Sedemdeset tovar-nic tiilla je zaprtih. 4000 delavcev je brez dela.
Rio de Janeiro, 29. septembra. ,,(Taceta de Noticias" poj-oča, da je vložil naučni minister svojo ostavko.
Vremensko sporočilo.
1>una|(ika borza.
lTelegr»flčno poročilo.) 30. septembra.
Papirna renta po 100 gl. (s 16« davka) 87	gld.
Srebrna „ 5>, , 100 , . 16% » 88	„
0% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 106	»
Papirna renta, davka prosta......101	»
Akcije avstr.-ogerske banke...... 963	,
Kreditne akcije.......... 308	»
London........ . . . 112	„
Srebro .............—	»
Francoski napoleond.........8	„
Cesarski cekini ........... o	„
Nemške marke ........ 55	„
60	kr.
10	„
70	,
10	,
60
90 36 25
CJmrll ho:
26. septembra. Jerica Pretnar, hišnega posestnika hJi, 17 let. Kolodvorske ulice 12, jetika.
28. septembra. Alojzij Fassbinder, čevljariev sin, 3 mesece, Vegove ulice 12, božjast. — Ciril Bardorft>r, ura'-j-v sin, 3 mesece. Opekarska cesta 81, vsled hripe.
Katoliškemu podpornemu društvu, ki vzdržuje štirirazredno slovensko dekliško šolo pod vodstvom č-. šolskih sester v Celji, so darovali:
Krišpin vitez Krišpinovič 3 gld.; kupone prodali 16 gld. 62 kr.; g. Šelander Ljud., uradnik v pokoji v Celji, 2 gld.; gospa Šelander Antonija 2 gld.: č. g. Kolar Vinko, kapelan pri sv. Urbanu, 3 gld.; e. g. Majcen Ferdo, profesor v Ptuji, 5 gld.; č. g. Krjavec Peter, župnik v Trbovljah, 10 gld.; volilo po t Zupanec Mici iz Zg. Hudinje 100 gld.; Cerjak J , posestnik v Uajhenburgu. 4 gld.; prečast. g Ogradi Fr., opat v Celji, 100 gld.; č. g. Urek Andrej, župnik v Polzeli, 2 gld.) č. g. Uekoiti Josip, kap lan v Brežicah, 2 gld ; posojilnica v Konjicah 20 gld.; Krule« Neža .02 kr.; neimenovana 2 gld. ; Marot Liza, kuhari;a, 2 gld.; Jazbec Rozalija, kuhtrica, 3 gld. ; č. g. Masinak Jakob, župnik, 5 gld.; č. g. Vošnjak Ljvro, župnik v Št. Jurji, 3 gld.; Stožički Alojzija, kuharica, 2 gld; Kladaik Apolonija. kuharica, 2 gld.; g. Kr^šovie Frane, po-zlatar, 4 gld.; Lipovšek Helena 1 gld. 4 kr.; Pišek Marija 2 gld.; g. Friesz Franc, c. kr. major, 2 gld.; e. g. Presečnik Gr.. kapelan v Brasloveah. 3 gld.; vesela družba v Št. Andražu 25 gld.; č. g. Veternik -Vnton, jiapelan v Trbovljah 2 gld.; č. g. .lurčič Jos, župnik * Dramljah. 2 gld. 10 kr.; 5. gosp. Kalin Franc, župnik v liaihenburgu, 2 gld. 27 kr.; 6 kuponov prodali 12 gld. 60 kr.; Štampj Liza z lirega 4 gld : č. g. i Kukovič Friderik, kapelan v Konjicah, 2 gld.; čast. g Šlander I Anton, župnik v Starem Trgu, 5 gld ; prečast. gosp. Oajšek Karol. dekan v Dobrni, 8 gld.; Zupane Valentin v Zg. Hu-dinji o gld : premil g. knez skof mariliorski 20 gld.; čast. g. Mikuš Val., kapelan v Št. Jurji, 2 gld.
Vsem p. n. darovateljem n-ijsrčnejs zahvalo. Vse častite ude, kateri dosedaj udnine doplačali niso, prosi vljudno, da bi čem preje tem bolje doplačati blagovolili.
Odbor katol. podpornega druitva v Celji.
pomogli, da se je osnovala slavnost »Celjskega Sokola" ter dne 7. in 8. septembra t. I. tako sijajno vršila Zahvaljujemo se bratu Franu Mulaček-u iz Ljubljane, koji nam je toliko ljubeznivo iu praktično preskrbel večino društvu potrebnih predmetov, glede slavnosti same pa bratskim sokolski m društvom iz Gorice, Karlovca, Ljubljane, Mozirja, Novega Mesta, Trsta, Zagorja iu Zagreba za ujib mnogobrojno vdeležbo, predtelovadcem »Hrvatskega" in »Ljubljanskega Sokola", zlasti bratom dr. Ma-šek-u, Benčan u, in Vernik-u za njihovo dovršeno telovadbo, tamburašem društva »Merkur" iz Zagreba za krasno sviranje, pevkinjam slovenskim, pevskemu društvu »Slavec" iz Ljubljane, čitalui-šktmu zboru celjskemu in zlasti g. dr. Floršič-u, Medenu in J. Nolliju za divno petje, akademičnemu društvu ^Triglavu" za vdeležbo z zastavo, gospem in gospicam slovenskim in hrvatskim za tijihovo sodelovanje pri ljudski veselici v Žalcu in sploh vsem onim, ki so bili ua uaši strani — vedno ne-omahljivi v redu in disciplini in vecdar goreči v ijubeini do premilega naroda in do svetih naših idej. — Glede neprijetnosti, ki so se vršile mej našo slavnostjo, skrbel jo odbor za to, da dobijo društva in posamezniki popolno zadoščenje; deloma se je to doseglo v zadnjih dneh.
Upamo, da si vkljub hrupu, ki je bil pro-vzrocen po znanih razmerah iu znanih osebah celj-sk h vjiak vdeleženec ohrani našo osnovalno slavnost v lepem spominu in uverjeni smo, da se zopet vidimo v pomnoženem številu o priliki blagoslov-Ijenja naše zistave, kojo hočemo držati tem višje in krepkeje.
Na zdar!
Za odbor »Celjskega Sokola"
dr Dragotin Treo
tajnik.
dr. Josip Vrečko,
starosta.
Zahvala.
Odbor „Criljskeg» Sokola" izreka po končanem delu tem potom svojo presrčno in iskreno zahvalo 1 vsem onim društvom in posameznikom, ki so pri-
Uprtjs pekarije is pHaja noke.
Usojam si p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem i nazn;;njati, da odprem dn6 1. oktobra t. 1. v svojej hiši
Y Fiorijanskih ulicah št. 12 pekarijo in prodajo moke.
Prizadeval si bodem svojim p. n. naročnikom postreči g fino pekarijo, s sve/.im belim in črnim kruhom na vago in v štrucah, z izvrstnim rženim kruhom itd. po najnižjih cenah. Na zahtevai^e pošiljam kruh tudi na dom. — Zajedno opozarjam častite gospodinje na svojo bogato zalog^o viakovrttne moke. Z odličnim spoštovanjem
Karol Žužek.
(3-1)
Cas
opazovanja
29
7. u. zjut, 2. u. pojg 9. u. zvee.
Stanje
znkomer. T mm
toplomer« po Celzijn
740-6 740-0
2-26 1 60
Veter
V r e ra e
o ■M -S rt
si. jzapad
n
brezv.
megla jasno
Srednja temperatura 15 8°, za 2 0° nad normalom
0 00
Št. 17.554.
m

(3-2)
■I
ii pi@di|.
v četrtek dne 9. oktobra 1890 dopoldne ob 10. uri se bode v mestni klavnici postavljeni
plinovi motor dveli konjsltih sil
/istem ..otto ' prodal potom očitne dražbe.
K tej dražbi, ki se bode vršila ob določeni uri v mestni klavnici, vabijo se kupci z ilostavkoni, da podpi.sana mestna občina do dneva dražbe sprejonia tudi pismene kupne ponudbe.
>restiia <>l>č*iiia Ijvibljaiislia,
due 25. septembra 1890.
Dunajske J raxsta.viia srečke ^ 1o
Le malo jili je še!
11 srei 10 ili.
.^tsssssms^
Glavni dobitek
30.000
gld. vrednosti.
e ze
S54reelie po 1 4cl<l. l>i'i < < -	v J^jiiMjaiii.
(S)
Iidajatelj: Matija Kdar.
Odgovorni vrednik: l|natii 2it>iii
Tifk »iiatoiiške Tiskarne-' v Ljut.lj»ni.