Katollšk cerkven list. Danica ishaja 1.. 10. in 20. dne vncega mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr.. % ti-•prejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Hanica dan p knrnic* poprej Te*nJ XVIII. V Ljubljani 1. grudna 1865. I,ist 34. Slovenci! pomagajte, tla se spodoben spominek postavi v čast pokojnemu knezu in škofu Lavantinskemu Antonu Martinu Nlomšeku. X a koč i poziv terka na vase rodoljubno serce in vas budi k slavnemu činu sijajnega domoljubja. Komaj so bili knez in vladika Lavantinski A n t ti 11 Martin Slomšek v Gospodu zaspali, so enoglasno vsi slovenski časniki željo in tirjatvo izrekli, da Je dolžnost slovenskega naroda možu t a k d p I e m en i t e g a z 1« a-č a j a, rodoljubu tolikih zaslug in š k o f u tako visokih če lino s t dostojin spominek postaviti. I> u-liovski spominek so jim stavile slovenske čitavnice v navdušenih besedah in podanim rodoljubi v knjigah, pesmih in slikah; ali javen spominek se še vsikdar pogr.št, kteri bi ram v tele si I Slomšekove čednosti in zasluge. Vsi izobraženi narodi nekdanji kakor sedanji so stavili javne in dragocene spominke možem, kteri so bili naroda svojega dika in ponos; za njimi ne sme nikakor pnostajati slovanska omika. Slomšek so bili juternja zvezda na obnebjii slovenskem, ko je še nočna tema pokrivala spijočo našo narodnost: kakor juternja zarja so razsvetljevali slovensko mladost, da bi se zbudila in spoznala dolžnost do roda svojega; kakor solnce poldne v 11 o so ogrevali naše 'serca za pobožno rodoljubje in Kurili s svojo gorkoto mnogoverstne sadove narodne prosvete; in njih smert ali ui bila podobna večerni zvezdi, ki je na kviško dvigala upanje nase in nas navdušila na njih grobu k obljubi, da bodemo stanovitni v delu za blagor naroda? Vse svoje dušne in telesne moči so tebi posvetili, mili narod slovenski! Tebi so bile posvečene vse njih misli, tebi vsak tripljej njih očetovskega serca. Tebi je služilo njih pero nebeško, tebi je govorila njih beseda apostnljska. Tebi so žertvovali truda polne dneve in noči, tebi vse svoje premoženje, tebi svoj mir in svoje dobro ime. Iz ljubezni do tebe so molče do dna izpili naj britkejši kelih obrekovanja in krivega dolženja. Kakor skala nepremakljivi so stali tvojim sovražnikom v bran in mirno sprejemali britke udarce, tebi namenjene. Neutrujena delavnost za tvoj blagor jim je iskupala grob prerani, ali zadovoljni so stopili vanj, ker svesti so si bili, da so tebe ljubili čisto in stanovitno do konca.. Narod slovenski! ktera žertva ti bo prevelik«, da vredno proslavljaš dobrotnika tolikega, da javno in sijajno pokažeš svojo hvaležnost in razsvetljeno omiko ? Odbor v ta namen sostavljen iz poročnikov visoko častivrednega konzistorija labodske biškupije iu mariborske čitavnice, ktere ud so bili, ktere Kbure so tolikokrat s svojo pričujočnostjo in besedo raxveselili, vabi s tim Slovence, naj pripomorejo, da se postavi vladiku Slomšeku spominek v mestu Mariboru, kamor so v blagor Slovencev sedež Uvantinskega škofijstva prenesli, in kjer njih košice počivaj«. Zator.ij prosi odbor za milodare po vseh krajih, kodarkoli sr govori slovenski jezik iu se ljubi in spoštuj*- spomin Slom-šekov, ter kliče vse Slovence k dariliiiku domoljubja. Slovenci! v gostili verstah ohstopite tedaj darilnik hvaležnega domoljubja. Pokladaj vsak , kolikor zamore iu kakor ga rodoljubno serce nagiba. Veča ko bo vaša radodarnost, sijajniši bo spominek Slomšrkov. Pristopite naj poprej vi duhovniki, vam so spisali ..h rano e v a n g e I j s k o" in ,.a p o s t o I j s k o;" — zasledujte učitelji, vam je ,,lilaže in Ne žica** potoka/, pravega slovenskega šolstva; ne zaostajajte očetje in matere, ki krušnico Slomšekovih „d ni b t i n i c<4 zavživatc; — pridruži se m I a d o s t si o-venska, ki ti Slomšek vpot deviškega življenja*4 kažejo; — pa tudi vi otroci pritecite. ki vas Slonišekov „angel molitve** vodi. Pristopimo brez razločka vsi in pokažimo svetu, da Slomšekove misli so naše misli, njegove načela naše načela, da njegov značaj in njegov duh ostane Slovencem potokazna zvezda za vse čase! Pokažimo svetu, da smo vredni in sposobni, da kakor narod ž i v i m o, se kakor narod čutimo in kakor narod v kolo ravnopravnih narodov stopimo! Živila na veke slava in spomin Slomšekov ! Odbor za Slomšekov spominek. kratek poduk od sedanjega sv. leta. 111. Trobi s trobento ob easu pprave po vsi vaši deželi 3. Mo*. 25, 9 Ali je kaka enakost med erangeljem poslednje b in-kostne in perve adventne nedelje in med sv. letom ? Med sv. letom, ki ga zdaj obhajamo in tema evangelijema je marsiktera enakost. Sv. leto se je namreč že pri Izraelcih kakor tudi zdaj oklicevalo z nekako slovesnostjo in častitljivim šumom, kakor Mozes piše: „Trobi s trobento ... po vsi deželi;u tudi sveta evangelija napovedujeta, kakošen hrup bo ob koncu vc-soljnosti, ko se bo svet podiral in nebeške moči gibale. Izraelci so v sv. letu ljudstvo k spravi klicali: „Trobi s trobento ob času sprave;4* tudi ss. evangelija od poslednje sodbe kakor mogočna trobenta serca pretre-sujeta in ljudstva resno k pokori budita. iii je fwti kak razlorekv Razloček je pa ta: Sveta evangelija govorita le od strašnih reči: sv. leto pa je ob enem čas veselja, bi djal. nekake svete častitljivosti in srečnega godo-vanja.ki ga Cerkev obhaja zavoljo spreobernjenja toliko svojih otrok. Ako je f>i 1 žc cvangeljski oče tolikanj vesel, ker je bil enega zgubljenega sina zopet našel, koliko bolj vesela je še le mati katoliška Cerkev, ktera v svetem letu tolike množice zgubljenih sinov ? zgubljenih hččr zopet najde! To veselje v sv. « iu ui le samo na zemlji, temuč seže ludi gori v n bo; zakaj dobrotljivi Zveličar sam pripoveduje, da je ,, veselje v nebesih zavoljo grešnika, kteri se spo-kori ;4* koliko večji bo tedaj veselje zavoljo grešnikov in grešnic, kteri se spokore! Tako drage so solze spokornikov in spokornic, ii, — skorej kakor pravi nejevernik. Pred nobenim drugim sodnikom bi ne našel upanja, prizanesenja in milosti: pred stolom Božjega usmiljenja pa se zamore vse svoje teže in butare znebiti, ki ga tisi, samo čc hoče. Ali bi nc hil nespameten, o kristjan, ki ima> nc mara pekel zaslužen in noben večer brez skerbi ne zaspiš, - ali hi ne bil nespameten, ko bi si svetega leta v svoje zveličanje ne obernil ter hi rajši šc dalje ostal (olik nesrečen suženj greha! Kako močna je gnada Božja , naj vam po jasni, kar se je godilo v Rolonii na Nemškem. Pred I5sf leti je bil v to mesto prišel mlad anglež, učenik na visoki šoli v Cambridge (Kembridžu) in bogoslovec anglikanske cerkve. V cerkvi sv. Lršulc vidi ostanke tc svetnice in zaničljivo praša čuvaja. „Kjc je pa steklen ca z egiptovsko temo? — Toda, človek sodi, llog d,,->odi, in resnica je močnejši kakor angleška ali ki* rr koli prevzetnost. V začetku unega mesca (vinotoka) tega leta pride ravno tisti anglež v drugič v Kolonijo, pa ne vec kot učenik na visoki šoli, iu tudi ne ko krivoverski pridigar, ampak kakor katolišk duhoven, in prosi privoljenja, da bi smel v tako imenovani zlati kamri pred svetinjami sv. Uršule sv. mašo brati v popravo za poprejšnji greh. Xi bilo po pervem obiskovanji minulo še dve leti ne, se spreoberne uni bo-goslov h katoliški veri, odide v Itim, od koder se je rez poitretje leto vernil kakor duhoven in zdaj v l.ondonu služi kakor goreč delavec v Kristusovem vi-i ngradu, v kterega sc je vernil, če tudi že nekoliko poznejši uro. (Kat. list.) Tudi ti, o grešnik, se poverni v vinograd Gospodov delat in se potit za svoje zveličanje, če je tudi že morebiti deveta, ali celo enajsta ura, da ne prideš kakor velik grešnik v roke večoemu Sodniku, od kterega pravi sv. Pavel, da jr strašno pasti v roke živega Boga. (Hebr. 10, 31.) Sveti atirent. Adveut je latinska beseda in pomeni po našem .,prihod." Adventni cas terpi cele štiri nedelje, kar nas, kakor s v. Anton Padvauski pravi, čveternega prihoda Jezosovega spominja. Pervokrat je prišel Jezus Kristus v mesu, kakor sv. Janez evangelist piše: „ln beseda je meso postala, in je med nami prebivala (in smo vidili njeno čast, kakor čast edinorojenega od Očeta), polna milosti in resnice."(Jan. 1,14.) Drugokrat je Jezus Kristus prišel z gnado sv. Duha v naše serca. kakor sam pravi: ..Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval; iu moj Oče ga bo ljubil, iu bova k njemu prišla, iu pri njem prebivala." (Jan. 14. 23.) ..Glej. stojim pri vratih in terkam: ako kdo sliši moj glas, in meni duri odpre, pojdetn k njemu uoter, iu bom ž njim večerjal in on z menoj/* (.Skriv. raz. 3. 20.) Tretjokrat pride Jezus Kristus pri smerti vsakega človeka. Od lega prihoda Gospodovega pravi sv. apostelj Jakop: .,Glej, sodnik stoji pred durmi;** in Gospod sam nas opominja. da uaj vedno v skerbi imamo ta prihod, rekoč: „Cujte, zakaj ue veste, ktero uro bo vaš Gospod prišel. To pa vedite, da, ko bi hišni gospodar vedil, ktero uro bo tat prišel, bi gotovo čul, iu bi ne pustil podkopati svoje hiše.*' (Mat. 24. 42.) „Bodite pripravljeni, čujte iu molite, zakaj ne veste, kdaj čas pride. Je ravno, kakor s človekom, ki gre na daljno pot, in svojo hišo zapusti, in da svojim hlapcem oblast, da opravljajo vsaki svoje delo, in zapove vratarju, da naj čuje. Cujte tedaj (ker ue veste, kedaj bo hišui gospodar prišel, ali zvečer, ali o polnoči, ali o petelinovem petji, ali o ranem jutru): da pridši iz nenada, vas ne najde spijočih. Kar pa vam pravim, pravim vsim: Cujte." (Mark. 13. 33.) Sterto in zadnjokrat bo Jezus Kristus prišel v dau poslednje sodbe, ob koncu sveta sodit žive in mertve: ,,lu tedaj bodo vidili Sinu človekovega priti na oblaku z veliko oblastjo in častjo." (Luk. 21.27.) Zategavoljo tudi se bere pervo adventno nedeljo evangelij od poslednje sodbe. Na ta čveterui prihod Sinu božjega se nam je sv. adventni čas pripravljati; in sicer nu pervi prihod z zatiranjem samega sebe. da bo serce od vsih posvetnih reči ločeno in potem Ic po nebeških hrepenelo, in da bo mir Božji, od angeljev oziianovan iu nam toliko potreben, tudi v naše serca prišel, in jih z upanjem in svetim veseljem napolnil. Na drugi prihod Gospodov se nam je pripravljati s pravim skesanjem ali grevengo iu zvesto molitvijo. Gre-vensa bo nas naših prejšnjih hudobij očistila, molitev pu naše siromaštvo iu uboštvo razodevala, in v našem sercu iskrene zelje po milosti Božji obudila. — kar je pervi za-« elek. da se nje deležne storimo. Na tretji prihod Jezusov se pripravi jajc moramo svojo dušo posvečevati, dobre dela doverševati in jo z raznimi čednostmi bogatiti, da enkrat blizo smerti ne bo trepetala, temuč z zaupanjem pred Sodnika stopila in krono zveličanja prejela. Naj boljše pripravljanje na šterti in zadnji prihod Gospodov pa je ta: ako z dušo ob enem tudi telo posvečujemo, in ga kakor živi tempelj sv. Duha vsega grešnega gnjusa varujemo, da zamore enkrat, ko ga bo augeljeva trobenta iz groba klicala, s častjo vstati. čistemu solncu enako, in z dušo zopet in na večno zedinjeno s Sodnikom sveta iti v kraljestvo nebeškega Očeta. Prizadevaj si, ljuba keršanska duša, se tako na čve-terni prihod Jezusov pripraviti; posebno zdaj, ko pridejo zopet sveti dnevi, o kterih Gospod Bog dosti obilniše svojo gnado na nas lije, naj bi vsi otroci Božji postali po njegovem Sinu, ki je kot slabo Dete k nam prišel! — Juri Pavalec. Nektere certiee iz premišljevanja novega mašnika misijonarja pred novo mašo. Gospod je moj delež, po Njegovi milosti sem, kar sem! Zvolil je ravno mene revnega, nevrednega grešnika izmed tisučerih za Svojega aposteljna, in delavca v vinogradu Svojega kraljestva na zemlji. Ponižno se tedaj veržem na koleua pred veličastvo in visokost Njegovega trona, ter kličem: O Bog nevidni! O Bitje neskončno popolnoma, o sv. Trojica nezapopadljiva! daj mi, ki sem prah iu pepel, daj mi svojo milost, da se Ti vredno zahvalim iu krepko neomahljivo nosim jarein, ki si mi ga naložil. O naj večja Dobrota! vem in spoznam, da nikakor nisem v stanu serčne hvaležnosti tako izreči, tako občutiti, kakor se za Tvojo Svetost spodobi. Nisem tega v stanu, ker ui še v sercu popolnoma čiste, goreče ljubesui do Tebe, ker le ona oživi prave, svete občutljeje Tebe vredne hvaležnosti, kakor veter oživlja ogel, ki bi sicer le motno tlel, in hitro ugasnil. Daj mi tedaj milost, o Gospod, da Te, ki si me izvolil za Svojega namestnika, ljubim iz celega svojega serca, iz vse svoje duše in pameti, iz vse svoje moči. O kolikokrat sem Ti bil nezvesta, nepokorua ovčica; kolikokrat nisem slušal Tvojega milega glasa; kolikokrat se iz Tvoje sladke paše odinikal in si v šumu posvetnih veselic iskal počitka in za-dovoljuosti, ne misleč, koliko sladkega, koristnega dušnega živeža bi si bil lahko tisti čas nabral, ki sem ga po taki poti zgubil. Vedno si me vodil po srečnih potih, o preljubi Gospod! ali kolikokrat se sem izmikal Tvoji roki; pa vender Tvoja ljubezen do mene ni jenjala. Pripeljal si me nevred-uega celo do altarja, da bi jaz revni grešnik Tebe svojega Stvarnika, Zveličarja in Sodnika Vsegamogočnemu nebeškemu Očetu daroval. O neizmerno morje milosti in ljubezni! kerubini in serafiui iu vsi angeljski kori trepečejo pred altarjem ter s perutmi zakrivajo svoje obraze pred Tvojim svetim obličjem; in mene grešno stvar si izvolil, da naj Tc darujem za žive iu mertve Tvojemu nebeškemu Očetu. Vender, ker Ti hočeš, neomadeževano Jagnje, pristopim danes pervikrat trepetaje pred Tvoj sveti altar. O Gospod, očisti moje serce, da se bo svetilo ko solnce, zasadi v njega cvetlic vsih čednost in okinčaj ga posebno z lilijami, ker čisto nebeško Jagnje se hoče med lilijami pasti. Svet. presvet stan si mi odločil, o Gospod; terde in težke so dolžnosti, ki si mi jih izročil; ali o Gospod, ki praviš: ,.moj jarem je sladek in moja butara je lahka.'* daj mi milost. da tega po Tvoji milosti sladkega jarma nikdar ne otresaiu, da to butaro vedno z veseljem nosim v Tvojo čast. iu v svojo in svojih podložnih ovčic zveličanje. Izvolil si me, kakor aposteljne, ki si jim rekel. ..pojdite po vsem svetu, učite vse narode itd.**' za oznanovavca Svojega sv. evangelija tu na tujem svetu, da obJelujem Tvoj vinograd tu med divjaki, ki jim dozdaj še ni prisvctila luč prave ▼ere. Ali, oj kako zarašen je pač ta kraj vinograda, gosto ter nje zemljo pokriva; koliko težav, koliko nevarnost, koliko ovirkov delavca tu čaka! Preslab sem in nič ne premorem brez Tvoje svete gnade. Tedaj ponižno kličem: daj mi aerčnost in pravo živo ljubezen do zapušenih sirot. Izlij sv. Duha nad-tne, da serčno stopim med neverne ljudstva, ter se ne bojim ne težav, ne zaničevanja, ne nevarnost, ne smerti; kakor so tudi aposteljni čversto in serčno šli po vsem svetu Tvoj sv. evangelj oznanovat, ko jih je bil bin-koštoo nedeljo sv. Duh razsvetlil in poderdil. Nič se niso bali, akoravno si jim prerokoval, kako hudo se jim bo godilo, rekoč: Vi boste jokali io zdihovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje gpremeuila. Te besede, — vas a žalost se bo v veselje spremenila, te besede so navdušile aposteljne, te navdušujejo tudi mene. Vem dobro, kaj čaka duhovna, posebno tu v Ameriki, kjer je malo dobrih katoličanov, veliko pa nevcrnikov, krivovercev in sovražnikov svete cerkve; ali mislim tudi, kaj Kristus obeta; — nanj in ua Njegove aposteljue se tedaj oziram, kar je njim govoril, to velja tudi meni in vsim duhovnom. „To sem vam naprej povedal," pravi Kristus dalje, „da najdete mir v meni (iu mojih besedah), na svetu boste v stiskah živeli, pa zaupajte, jaz Bem svet premagal! Ou je svet premagal in z Njegovo pomočjo ga bomo tudi mi premagali, sej je z nami do konca sveta. Na tronu Vsegamogočuega sedi, ter kliče posebno duhovne, svoje delavce in namestnike prijazno k sebi, rekoč: ,,Sin! glej jaz sem v nebesa šel, in sedim večuo na desnici Očeta. Sin vzdigni se tudi ti, vzemi si perule, kakor golobica ferči ven iz zemeljskih nižav. V hiši mojega Očata je veliko prebivališ; eno mesto je pripravljeno tudi zate, pred tabo sem šel, da sem ti ta prostor pripravil; pridi tedaj, zvesti namestnik, pridi v moje veličastvo, jaz bom tvoje preveliko plačilo. Oj, kako sladko je pač počivati po dolgem in težkem delu; kako prijeten je bolniku mir tihega, sladkega spanja, ko bolečine odjenjajo. Vender, kaj je ta počitek, ta mir proti nebeškemu! Se senca nc; uni terpi le malo časa, ta pa večno; uni je nepopolnoina, ta pa uaj popoluiši brez težav. Ako tedaj le nekoliko prevdariš ta nebeški počitek, to neizmerno sladkost rajskega veselja; aH niso vse posvetne težave, vse preganjanja in terpljenja nič v tvojih očeh? Ali ni tedaj res jarein duhovskega stanu, akoravno velik, vender sladak, iu butara težkih dolžuost, lahka? Daj mi tedaj, o moj večui Bog! svojo guado, da moretu tako po svojih svetih dolžuostih živeti, da svet in njegove veselice zauičevaje le samo Tebe išem, Tebi zvesto služim in tako eukrat po časnem terpljenji v nebeškem Jeruzalemu pred tvojim tronoin s svojimi ovčicami vred, ki si mi jih izročil, veselo in veličastno zapojem Alelujo. — Amen. Pijaneera smeri. (Dalje.) Stopim bližej k postelji in velim, da naj molče, ker hočem sam pri bolnem ostati iu ga spovedati. Kmalo sem opravil, ker pred malo časom je bil ss. sakramente prejel. Akoravno so bili ou in njegovi starši še pred uckimi mesci se v mojo faro naselili, so vender le po-me poslali in ue po prejšnjega spovednika. Blagor mu, ker je bil tako dobro pripravljen; popolnoma je bil v voljo Božjo vdan in ni celo uič na svoje bidečine mislil, ampak le ua tarnanje očetovo. Po spovedi me prosi, da naj očeta potolažim, kakor jo že moč, iu ga pregovorim, da bi vsaj to nesrečno pijačo popustil iu svajc keršanske dolžnosti spolnoval, kakor se spodobi. Njegovo usmiljeno serce me je močno ginilo, ko sem vidil, da je tako skerbeti za prid svojega očeta na duši in telesu. Grem potem nekoliko k staršem, kteri so bili v drugi sobi tik bolnega. Očeta najdem na kolenih; boril se je z dušnimi britkostimi; viditi je bilo, da je obupal. Zjokal sem se vidivši, da tako korenjaški mož mora jokati. Pri- zadevam si iu poskušam ga umirili in napraviti, da naj pi|ačo popusti in svoje grehe obžaluje, da se kdaj zveliča. Pa vse zastonj! Še bolj je žaloval. Povem mu tudi koristi dobro opravljene spovedi, ga zagotavljam, da mu bodo vsi grehi odpušeni, če se resnično poboljša, natanko spove in pokoro dela. Opravil sem bil toliko, da sem ga zapustil pri dobri in krotki volji. Kako je svojo obljubo spolnoval, borno nadalje vidili. Ko po stopnicah korakam, me pokliče hišuja gospodina k sebi, da bi vsaj ene trenutke z manoj govorila. Prileglo se mi je prav dobro, da sem se vsaj nekoliko opočil, ker te čudne reči so me bile zelo presunile in omamile. Prašam jo, kako se je ta uesreča pripetila, kdo in kaj je Simon ? .,Hudo mi je," visoko častitljivi gospod, „da moram reči, Simon je nesramen pijauec in dela s svojo dobro, po-terpežljivo iu tiho ženo zelo ueusmiljeno. Vse zapravi, kar zasluži, ona pa mora lakoto terperti, — po pravici povem, že davnaj bi bila lakote uinerla, ko bi sin ue bil za njo tako lepo in zvesto skerbel. Bog mu plačuj stoterokrat! Nocoj pozno v noč pride Simon ves pijan domu; uajpred pobije vse posode, ktere je v roke dobil. Ko žena to vidi. ga začue prositi in jokati, da naj ne dela škode sam sebi iu nji. Pa še bolj divja; ko zverina rogovili iu prekliuja. Ker je pa žena le vedno jokala, popade jezno — nož iu ji žuga, da jo zakolje, če nc bo tiho. Sin skoči materi pomagat in skuša očetu nož iztergati iz grozevituih rok; ali — nesrečni oče ga mu /.asadi v persi, kakor ste vidili. Povem Vam, on zasluži obešen biti; pa zavoljo žene ue bo. Ona je le premima in tiha. Naj bi bil ou moj mož .... Vidil sem iz njenega govorjenja, da si ona nič druzega ue želi, kakor pijancu svojo zdražeuo nejevoljo ra-zodeti. Drugi dan sem bolnika obiskal. Prav dobro je pretečeno noč spal. Odtekla kri je branila, da ni precej prisad pritisnil; tudi njegova terdua keršanska vera iu potetpež-ijivost mu je bolečine močno polajšala. V enem tednu je bila sinertna nevarnost metno, iu čez mesec je že popolnoma zdrav prišel iz boluišuiee. Hodil je mladeneč zaporedoma vsak mesec k spovedi; to je terpelo dve leti; oče pa samo enkrat. Kes je toliko dolg bil, kolikor strah. Ostal je poprejšnji terdovratni grešnik, neobčutljiv iu brezskerben za druzih britkosti, kterih je bil on kriv, pa zelo skerbeti. kako bi svoji živinski strasti stregel in peklensko žejo z ognjem pogasil. Skerb odsihdob mu ni bila druga kakor piti, razsajati, po žganjarijah se potikati in svojo poterpežljivo ženo mučiti in pretepati. Vidil sem ga le včasi, in še takrat se me je ogibal, kakor je mogel. Obleka mu je bila od due do dne bolj prebujena , razcapana in umazana. Akoravno je žena njegove cunje vsak dan šivala, se on se zmenil ni za to. Kolikokrat je solze točila vpričo razuzdanega inoža, kolikokrat na skrivnem jokala! Terdovratnega moža to ni nič ganilo, temuč le še ziniraj je iskal priložuoati, da bi se še uavad-nega svojega strupa napil, sc uživinil ter poteru ložej svoje grozovitosti skazoval zoper svojo ženo.1*) Z vedno razuzdanostjo je tako zabredel, da se ni bal ne Boga in ne ljudi. O naj bi vidili v njegovo serce, kaj se je godilo v njem Pekoča in zadušljiva vest težkih grehov, vedno (oženje samega sebe zavoljo zatertega upanja, misel na sodbo. — če tudi poredkoma, pa takrat bolj mučivna. To so trije prebivavci v sercu vsacega pijanca, divji šipavci (škorpijoni |. kteri neprenehoma serce grizejo. Taki pijanec žc tukaj ua zemlji čuti nekoliko muk, ktere ga čakajo v strašnih večnih temnicah ua uucm svetu, in kterim, gnan od peklenskih hudob in od hude zavesti, bičan naproti hiti. Gorje pijancu! Ako so augelci /.možni jokali, objokujejo gotovo njega iu njegovo lahkomišljeiio pogubo ncuraerjočt •) Kavno tacib pijancev je še zmiraj prav \eliko. ki z ženami neusmiljeno delajo, da jc groza, in razdajajo kakor lo^au ti ▼ina. Vsi ti ne ranijo le samo telesa, ampak tudi dušo. ker kolnejo, da je strah, otroke in deržino pohujšujejo Pisatelj duše. — Oh : ali ni več upanja ga pijančevanja odvaditi, peklenske sužnosti oprostiti? Cuj! Slišiš li v samotni iu temni noči gorečo molitev matere iu otrok, ki trepečejo brilkosti, pa vender s hrepenenjem pričakujejo pijanega očeta ? Tresejo se mraza in lakote, ali vender le serčno molijo iu ne nehajo, da njih molitev pred nebeški prestul pre-dere skoz oblake. Ktera molitev je gorečuiši , ktera pri-serčniši in stauovituiši, kakor ta? Ali oh! na vso ro«o nebeške milosti se serce noče omečili, volja se noče upregniti, grešnik noče milosti! Sad molitve se oberne drugam. Vernimo se k povesti nazaj. — Tri leta pretečejo in — tudi mladi Simon je nehal k spovedi hoditi. Cez nekaj malo časa sem ga »el obiskat, kjer je stanoval, ker mislil sem. da je morebiti bolan. Iii res je bilo tako. Od tistega časa je vedno bolehal, ko je bil ranjen; verh tega jc tudi čez moč deial, da je mogel dobri materi pomagati , kakor pred boleznijo. Premrazil se je bil iu bolezen seje povernila, ker ni bil zadosti pazen. Opravljal je težke dela v želczo-liv niči. Mati ga je večkrat zavl ačevala , da nu j ne hodi, naj se rajši vleže in vsaj en dau počije; pa t«i hotel. Nasledek je bil. da jc jel močno bolehati, kri se mu iz pljuč udere, in bil je zopet na smertni postelji. Obiskal sem ga vsak dan. Terpel je neizrečeno veliko, preuašal pa težave in bolečine z ginljivo poterpežljivostjo, vdanostjo iu z viteško stanovitnostjo. Voljno in, menim, dobro je umeri. Ko sem njegovo truplo na odru premišljeval , sem mu bil skoraj ucvošljiv. Z britkim obiazoui je stermela uboga mati ua merzlega merliča. Duša — menim in upam — je v nebesih. Njegova zadnja molitev je bila za spreobernjenje nesrečnega očeta. Kje pa ie oče bil tisto uro, ko je dobri sin umiral? Pijan in neverdjan je ležal v stražnici! — Nc mudimo sc dalje pri žalostni materi, ker ves sem oslabljen in omamljen pri tej prigodbi, akoravno sem vajen vsaklere britkosti prenašati. Njen otrok. — nje edini otrok, njena podpora v starosti je na mertvaškem odru! Tolažilo v težavah jc odmaknjeno. Nje varh iu sreduik med njo in grozovitostjo brezbožnega moža — je vzet! Mertev , .. mertev! Sama jc ostala, sreča )o je zapustila. V mescu dni so ji lasje osiveli, ko srebro so bili beli od žalosti in britkosti, ki so jo obdajale po noči in po dnevi. Samo eno tolažilo ji je ostalo, ktero ji jc gren-koto polajševalo. To tolažilo jc bila terdn a vera in vdanost v voljo Božjo, kterega neskončna modrost iu previdnost vse dobro spelje in doverši tistim, ki Njega ljubijo. Nje edina skerb je bila: tako živeti, da bi vredna bila enkrat svojega Sina v nebesih zopet viditi. Pogosto sena jo obiskoval. Neke moje znauke, dobrotne gospe so ji vsak mesec milošnjo dajale in pa toliKo, da «e jc lahko preživita in pošteuo oblačila. Ker pa preveliko žalovanje nikoli dobrega ne stori, je jela uboga zapušena žena bolehati. Večkrat, akoravno nisem bil nje spovednik, sein jo tolažil iu učil . da naj vse voljno preterpi. Enega dne jo nagovorim. da naj ini svoje poprejšnje življenje razodene iu pa tudi svojega moža, in kako da se je v to pregreho in stra-t pogreznil. Pripovedovala je tako-le. (Dalje na^l.j IMffleti po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Za sv. Advent in božične praznike je Gregor Kihar mlajši za čč. gg. duhovne, učenikc in or-glavce. pevce in pevke dal na svitlo en zvezek Riharjevih sc ne natisnjenih napevov. Naj bi se pač s temi, čednimi pcsmami spodrinilo marsikaj neprimernih pesem z napevi vred. ki sc še tu pa tam nahajajo in so brez pravega cerkvenega duha, in uadomestovale naj bi sc s pričujočimi, ki mi s prav cerkvenim duhom obdarjeue. Ta zvezek obsega 8 maš — pred Bogom poklekuimo), 1 adventim, 2 božični, 1 od sv. obhajila in I za sv. blagoslov, ki sc lahko namesti ..Tantum ergo" poje , kakor jc že v zvezku naznanjeno | Dobiva se od 8. t. in. pri sestri ranjr. g. llharja in tudi pri Kremžarju. pri kterih se tudi še poprejšnji natis-njeni napevi dobivajo.) —h — . Znani ..Jezičnik" (pomenki c slovenskem pisanji) se je zopet namnožil za III zvezek, k! na 5 polah obsega 50 iničnih pogovorov o slovenskem jeziku v naj različuiših ozirih; n. pr.: IX pogovor: Slediti, dalje — kouec, sledi. X Pitati, pvtati, pitomice. XXVI Konj — lošad, zob-i, prednost kranjsk. jezika. XXIX Po-sel. vai-pot-vavpet, šraj, šraj-ati itd. Te posebno mične kjižice II in III zvezek se dobiva pri gosp. pisavcu Jož. Marnu (vsak zvezek po 50 kr.), pa tudi pri knjigarjih (po 00 kr). Priporočen bodi slehernemu, kdor gre po poti: od kranjske ,,šprahe*' do „s 1 o ve n s k e g a j e z i k a.*' — Gosp učitelj Andrej Praprotnik je dal za leto 18GG na svitlo prav pripraven žepni koledarček „Palček," ki je raben tudi zavoljo vmesnih praznih listov za opombice. iu mičen zavolio razlaganja imen na koncu. — Uni teden so gimnazija Ic' skupaj obiskovaje cerkve obhajali sv. leto; ta teden pu realci ravno tako. — Iz Ljubljane. Kaže se, da bodo od prihodnjega ie-:a ua Dunaju imeli (udi Slovenje (Slovani) svoj vsakdanj političen dnevnik. Dosedanji tedenski list ,,Zukuft" namreč namerja v dnevnik spremeniti se. Delati ima namenjeno :ia historičuo-federalistični podlagi, kakor dosihdob, to je. poganjal se bo, da bi se v duhu oktobrov e diplome vse avstrijanske dežele v lepo ediuost spravile, da bi posamezne dežele svoje stare pravice ohranile, imele svoje deželno zboie z ozirom na narodnost, več samosvojnosti v postavodaji in vladii; boril se bode za dosego ravnopravnosti, za >amo-opravo vsih cerkev, ktere so priznane v cesarstvu itd. izdajatelj tega lista je g. Julij pl. Delpinv, vrednik pa Kranjcc g. Lor. Leskovcc. Veljal bo ta časnik IG gld. na leto, za ceteit leta tedaj 4, iu za mesec I gld. 30 kr. — Resnica je, da ta časnik se obnaša moško, poganja se resno, čversto in postavno za pravice Slovcnov; kolikor smo brali, napadov na eerkev in njene naprave nismo v njem našli; /a prazne šušmarijc nima prostora. Slovenje iu njih pravice to jc njegovo glasilo. 1'tegnile bi uko kaliti vernemu katoličanu sein ter tje kake prenapetosti drugovercev v -»zim katoličanstva, ker list dobiva mnogo dopisov od nezedi-njcnili grekov ud juga iu iz Rusije, od lutcrauov iz Oger-skega itd., ki se vroče poganjajo vsak za svoje. Zanasa'1 pa se je, da bode previdno vrednišivo ravnalo tudi v :acilr. zadev ah modro in prevdatno. Siccr pa želimo katoliški Hov eni. da bi se v narodnih rečeh, kadar je graje treba, grajale le bolj napake moško in spodobno, osebam pa sc prizanašalo, kar jc le mogoče. To je keršanska pot, iu s tem ."t več doseže za dobro reč, kakor pa z betom in žclčem Slovanski časniki naj bi ne posnemali tistih, ki sejejo /dražbe med narode, ampak take, ki jih zedinjajo in sprijaznujejo po poti keršanstva in pravice. Želimo torej, uaj bode dnevnik ..Zukuuft" močna hramba Slovenom za njih pravice, pa tudi prijazna luč. ki naj razsvetljuje pot k lepi prijaznosti raznih narodnost med seboj po keršanskem načelu; in tako bode gotovo imel veliko prijatlov iu čitateljev, kar mu iz serca vošimo in želimo. Iz Maribora, t (V zadevah S1 o in š c k o v c g a spominka. Prihodnje ,,D r o b t i n ice.*') Med tem ko te vcrstice pišem, sc tiska ..poziv pomagati k stavbi spominka S 1 o m š c k o v ega ," ki bode v nckteiih dneh po vseh krajih slovenskih razposlan, kakor ga danes ic ,,Danica," stara prijatlica Slomšekova, razglaša. Blagoslovi Bog to početje, ki izvira iz blage želje, da sc ohrani spomin moža ,.tako plemenitega značaja, rodoljuba tolikih zaslug. iu škofa tako visokih čednost." — Na tem, kako Slovenci to veliko dolžnost do svojega le prerano zamerlega voditelja in očeta spoluimo, bode svet spoznal, koiiko smo mi njih potcmci vredui. Po dostojnem spomiueku Slomšeku postavljenem bodemo vpričo vsega sveta dokazali, da so Siomšckove ..misli naše misli, njegove načela naše načela, njegov duh naš duh." Kdor pa svoje zametuje. njege ujcc zaničuje. — Kar je denarjev ostalo od besede Slom--eku r čast obhajane, okoli 200 gld.. je hranjeno v tukajšnji hranilnici, in tako bodo tudi vsi prihodnji darovi berž v nanilnici založeni, da nam iz istine prirašajo obresti. Od uicsca do incsca sc bodo zneski vkupno razglašali v ..Danici"**), in po drugih slov. časnikih, ako dovolijo. Rok za prilago darov terpi do konca leta 1866. — Berž v pervi seji 12. listopada je sklenil opravilni odbor, da se število odbornikov pomnoži, naj bi si veljavni možje zemlje slovenske pri tem prelepem početju prijazno v roke segli. Vsled tega so za odbornike izbrani vsi čč. gg. dekani lavantinske, ljubljanske, teržaške. goriške, in slovenskega dela koroške škofije. Pri gospodih dekanih posebno je srečno doveršenje tega početja, kajti oni bodo razposlali povabila po dekanijah, iu kakor se stvar priporoča, tako poteka. Na dalje vsi vredni k i slov. časnikov, kterih pomoči posebno potrebujemo; so pa tudi v mestih, kamor sc naj ložje pomočki pošiljajo, ktere bodo gotovo radovoljno prejemali :n jih odpošiljali. Ravno tako pervosedniki vseh slov. čitavnic. ki nam zamorejo veliko pripomoči k srečni izpeljavi tc reči; in slednjič še nekteri drugi slov. veljaki, kteri bodo opravilnemu odboru stranoma s pobiranjem darov, sirauoina s svojimi nasveti v tehniški izpeljavi za spominek pomagali. Bog daj srečo!" Letošnje ..Drobtinice," ki bodo pa še le v početku prihodnjega leta beli dan zagledale, se pridno tiskajo. Prinesle bodo v pervetn razdelku izverstne govore misijonske Slomšekove. kakor tudi njih 2 misijonski pesmi z napevi vred. V razdelu življenjepisncni bodeta med drugimi pokojni dekan Stojan. mili pisatelj slovenski, in Bala nt. lepa cvetlica zemlje istrijanske. Podoba bode Matere Božje Ruške. z obširnim popisom te toliko slavne nekdanje božje poti. — Pri novi Štifti so vstanovili karmelsko bratovšino, s ktero so sklenjene velike dobrote. Po dovoljenji Pija IX 22. rožnika 166.) imajo vse ss. maše za mertvega uda karrn. bratovšine pravico privilegiranega altarja. Iz Št. Gradca. J* Mnogo bi Vam danes pisati zamogel. pa ostali hočem le pri dveh rečeh. Mlado naše vseučilišč je v sredo 15. t. m. svojo godovino obhajalo; pa svečanost ni bila primerna prazniku, kar bi se pač želeti smelo. Veliko se jc o tem poprej že govorilo, ali ko jc čas prišel, sc je prav malo storilo. Napovedan je bil občni zbor . v kterem naj sc določi, ali se godovina vseučiliša obhaja s „komerzom." ali kako drugače. Silno viharen je bil ta zbor, in kakšen je bil sad njegov? Dve stranki ste sc naredile, kterih vsaka je svojo terdila. Ena bila je za komerz, druga, da naj se sijajno obhaja. Zmagala je perva stranka z 2 glasovoma, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo, ako bi se bilo bolj parlamentarično ravnalo. Slovani in Lahi bili so zoper komerz, in deputacija je prav tehtne vzroke pri rektorju navedla, daj naj se overže sklep godovino s kornerzom obhajati; pa tudi tu ni njih obveljala. Kaj is bilo torej storiti? Nad sto in petdeset dijakov vseučiliša ie podpisalo protest, kterega jc prinesla „Tagespošta," in k! v njem podpisani očitno razglašajo, da se komerz, kterega bode en kos mladeži vseučilišue obhajal, nikakor ne sme imenovati „universitatskomers." In pri tein je ostalo. Nabito jc pa tudi bilo na černi tabli, da ob 11 uri v sredo naj se zbere mladež v ,,veliki aulida sc praznično obhaja dan, da jc vseučiliše postalo popolno. Ta dan je govoril pred veliko množico zbranih ..rektor maguifikus" dr. Oskar Šinit precej dolg govor, kterega pretresati nočem. Toliko pa moram opomniti, da. kakor je bil od ene stranke z veseljem sprejet, ga druga posebno ljubili ne more. Da pa veste, kaj je bilo govoru zapopadek. *) Kar bode Danica serčno rada opravijaia. pa tudi blage darove v ta namen sprejemala in oddajala, ako jc komu ta pot priročna. <«'oio\o vsi Slovenci se bodo razveselili tc novice in ra«li pripomogli. da sc temu za vem in narod tako zaslužnemu možu -podoben -pnmin postavi \ r. navedem tu besede, ktere je teologična fakulta v ..lu^cs-pošti" in ..Telegrafu" priobčila: .,Šmit's Rede vvurde mit grossem Bcifalle aufgenommen und diirfte die Aehtung vor der Macht des Gedankens und der Forschung selbst in jenen ervveckt haben. vvelehe sich zu seineu prinzipicllcn Gegncrn reehnen." Tako jc govorila ..Tagespošta" o omenjenem govoru. Teologična fakulta pa odgovarja, kakor sledi: .,Diesem gegenuber crklaren \vir, dass vvir an dem grossen Bcifalle, vveleher iibrigens nach unserer Bcobach-tung zicmlich sparlich \var. nicht nur keinen Anthcil iiahmcn. soudern auch nur zur Vermeidung eines Skandals uiis be-vvogen fiihlten, unsern Unuillen zu manifestiren, und vvir glauben auch , es diirfte eine ..ForschungdiQ zum Re-sultate gelangen vvill, dass der Mcnsch aus dem Affenge-schlechte hervorgegangen ist, nicht bloss bei ..prinzipicllcn Geguern." sonderri bei jedem nicht aller Selbstach-tung ha are n Menschen keine Aehtung crvveckcn. viel-nichr mit Verachtung zuriickgcvviesen vverden. lin Namen der Iforer der theologisehen Facultat: Šuster, P«dzl, \V«»hr. Friihu irth. Gotovo jc to marsikoga v oči zbodlo . pa zapisano in očitno ostane, kar so štirje v imenu druzih izrekli. Da bi se pa po mislih tistih, kterim ta ,,eingcsendet" ni bil po volji, rektorju zadostilo , sc napravlja adresa , ktero njegovi ča-stivci podpisujejo. Slovansko življenje se kaj čversto razširja. V nedeljo so Cehi napravili malo pevsko zabavo, h kteri so bili povabljeni tudi udje ..Slovenije." Škoda je le to bilo. tla se je Kranjec od Kranjca ločil zarad malo prostora in so sc tako pevci razkropili. Ko se jc zbrano društvo že nekoliko odahnilo. smo slišali razne napitnice Strosmajerju. Palackitu, Tomanu. Illeiueisu iu drugim Slovencem in Slovanom sploh. Nazočih je bilo tudi mnogo llervatov. Petje je bilo kaj izverstno in ratli smo slušali tudi dve slovenski pesmi, ki ste krepko po dvorani donele in h takim veseljem so ju sprejeli, da ni bilo poprej miru, da so obe ponavljali. V kratkem napravi tudi „Slovenija" enako besedo. Mlaj je hej norega po širokem sretn f Razne novice. Sv. Oče so v posebnem pismu IS. listop. orleanskemu škofu Dupanloup-u svojo zadovoljnost in pohvalo izrekli za imenitno mertvašnico, s ktero jc presiavjal generala Lamoricičrc-a. — Bivši francoski minister Thou-vcnel jc na smertni postelji. — Po Laškem neki koledar L* amico d i časa (_hišui prijatel) protestanško ..kulturo" trosi. Temu pa kar za petami stopa drugi katoliški koledar L' amico di časa smaseherato (hišni prijatel razšeniljen), vredvan od učenih katoliških mož, ki uucga laži iu zmote razkriva in ga po vrednosti biča. Katoliški Italijani ue pustijo zmotiti evojege ljudstva. Tudi škof v Massi iu Populonii, napovedujoč sveto leto, občinstvo svari pred tolikanj vsilovanimi zmotami in skazuje, kako previdno in o pravem času je bila papeževa okrožnica razglašena s sv. letom vred kakor „nov Sam vel keršanskega Izraela." — V Diarbekiru je vse keršanske serca silno pretresel odpad Laha dr. Bonelli-a, zdravnika v karanteni. Štirje njegovi sinovi, šc v mehkih otročjih letih, so imeli drugi dan nasledovati kervavih solz vredni zgled divjaškega očeta; toda oudotni francoski podkonzul g. Poucc je slovesno protestiral zoper tako barbarsko zapeljanje nedolžne mladine. Musulmani so zavoljo te pridobitve nezmerno veseli in pljujejo vsem kristjanom pred obličje, ktere koli srečajo. Pri laki veri. kakor jo imajo mnogi dandanašnji, jc vse mogoče; toda čudo je, kako taki človek prestopa, ki nič vere nima. — sej med turki mu ne bo nič ložej, nc mara ležej. ker utegucjo ga tudi siliti, da bo mogel v marsikteri reči po svoji neveri ravnati se. — Jamajka otok. na kterem sc ztlaj prcbivavci zoper Angleže puntajo, ima 102 tisoča prcbivavc-ev. med kterimi jc 350 černih Iznašel io je bil Kolumb I. 1494, Angleži jo pridobili I. 1655. Večkrat je rojila in pokazala, da ne priznaja za«taralosti iu ,.dopolnjenih tljanj.4' Vlada se sama svobodno, Anglija ima le nekako zavetuištvo iu odrekovalno pravico (veto). Svitli cesar pojdejo 12. t. m. v Pešto. kjer se bode 14. t. m. deželni zbor slovesno pričel. Spremljal jih bode ogerski dvorni kancler pl. Maj lat h. — Kolpiug, začetnik rokodelskih družb, je nevarno zbolel. Bog ga ohrani pri življenji in zdravji! — Novi izvoljeni škof za Litomerice mil. gosp. Vahala je 14. u. m. molil spoznanje vere pred apostoljskim nuncijem na Dunaju. Viktor E man ve I je 18. u. m. v Florencii deržavni zbor pričel z govorom, kteri je pravi klopčič laži in puhlih baharij, — le samo eua resnica se mu je iz ust izmuznila, ta namreč, da ..prihodnost je v Božjih rokah." Kronani ropar je poslancem napovedal, da se bodo posvetovali, kako naj bi se ločila deržava od cerkve, in kako naj bi se za-terli pobožni redovi. Prav frajmavrarsko! ... Znamenito je njegovo naznanilo, da tudi Bavarija in Saksonija boste priznale naropano Italija. Če je to res, nam je pričakovati, da skorej bodo vse katoliške vlade Rimu sovražne, in sv. Oče naj potem išejo prijatlov pri Turkih in krivovercih! Toda, nc veselite se tega, ve nezveste vlade! Kakor bolj izdajavsko se ve obnašate do svojega Očeta, toliko zvestejši mu bodo njegove ljudstva. In veste, da Bog zamore tudi iz kamnov sv. Očetu zvestih otrok obuditi. Stare prerokovanja menijo, da katolišk vladar, ki bode hudo ponižan, se bode potem vzdignil in deleč vse na okrog se mu bodo narodi podvergli. Kaj ko bi bil ta srečni ravno tisti, kteri bo Cerkvi do konca zvest ostal? Francoska, španjska, portugalska, in z njimi tedaj tudi parska in saksonska vlada so z Italijo in zoper papeža!! Samo Avstrija se moško še derži, ktero pa hočejo izdajavci na ravno to pot spraviti. Bog ji daj stanovitnost; in blagor ji, ako se derži nepremakljive skale in ne posluša gavranov, ki nad njo krokajo. — Viktor Emanvel, kakor je čutiti, zopet prenda tudi po Benedkah, kakor po Rimu. Če ne bo nazadnje mož tega sanjarskega hlepenia z zgubo krone in življenja plačal, on ki ne ve zapovedi Božje: „Ne želi svojega bližnjega blaga ¥•« Politiško obnebje je povsod dosti mračno. Avstrija ima seboj v svojem oserčji opraviti več ko dosti. Novo Italijo božjast lomi in kerč vije; svojih brigantov ne more z 80000 možmi vojne zmagati; njeno bogastvo je 280 milijonov lir manj ko nič; njena nravnost 6000 hudodelstev na mesec; njeno viteštvo vojska zoper vero lastnega ljudstva. Francija ima svojega klopa nad Mehiko in Algerijo, pa še marsikje. Anglijo straši 250 000 fenianov na Irskem, in milijon ravno tacih po Ameriki. Rusija, ta dama v nezmerni krinolini, se pri vsem tem pisano gleda Bismarka, kteri se proti izhod-njemu jezeru pomika, akoravno se je Rusii v zatiranji Poljakov tolikanj silno prijaznega skazoval. Turčija stoka in kašlja. Nemčija edinva, kakor Italija. — Baron Helfert je djan v pokoj s prideržkom, da ae zopet v deržavno službo pokliče. Zguba tega pravičnega, ravnopravnega moža bi bila gotova škoda. — V Parizu je zopet kolera poprijela, 24. u. m. jih je vzela 60. — Na Rimskem po odhajanji Francozov zmiraj bolj rojijo briganti, tatinski roparji, ki ce misli, da jih laška vlada podpira. Poslednje novice. Deželni zbori, s hervaškim vred, ki so se te dni pričeli, so enaki oblakom pred hudim vremenom, iz kterih pa že precej gerrai. Mnogi, ki so bili sicer z vlado, so zdaj zoper cesarjev patent od 20. kimovca, po kterem da uaj i i ce na zgodovinski podlagi vsem narodom pravica ska-zovala. Kar je slovanskega življa, je cesarju sploh hvaležen za imenovani patent in glasovali so za pisma hvaležne \danosti, ki naj jih zbori pošljejo do Njih veličanstva. — Koroški zbor je za to, da naj se nova politiška delitev v okrožja napravi z ozirotn na nemško in slovensko narodnost. — Vse radovedno čaka, kaj bo hervaški zbor storil: ali se oberne proti Pesti, ali proti Dunaju, če bo tega sklepa doživel. — Gosp. Nečasek v Pragi je prav nevarno zbolel za vročnico. JMerf in pelin• Dandanašnji se vse „tnrna" in „sokoli," vse „pleše;" „Laibacher Turnverein" je napovedal pred nekaj časom „turnauje za deklice/' Kmali pridejo na versto tudi goske in putke. Naj bi se na ples in turnanje zdaj malo pozabilo, io na sveto leto mislilo! — Gledišnima plesavkama na Vidmu na Dunaju Marii in Lju-domili K. so nedavno starši umerli in jima zapustili nekaj denara. Pogovorili pa ste se obe sestri in nakupivši si potrebnih reči se umaknili v klošter. Eua ima 17, druga 19 let. W. A. Maciejovski, poljski zgodovinar, dokazuje, da so bili Suevi izvirno Slovani in ne Nemci, kakor drugi zgodovinarji terdijo. Ker pa neki ,.Švab" iz „Suev" izhaja, potem bi švab zelo to pomenilo, kar nemškutar. Bog ima neskončno, ljudje pa le končno usmiljenje; zato Bog človeka velikrat na tem svetu tepe, da se ga na unem svetu usmili; človek pa velikrat na tem svetu telo mehkuži, da se mu na unem svetu duša pogubi. Is Ljubljane. Sveto leto prebivavstvo v Ljubljani prav goreče obhaja; vse je uapolnovano o pridigah in pri spovednicah; v dolgih procesijah hodijo po cerkvah molit. V Spitaliču imajo čč. oo. Lazaristi iz Celja ljudski misijon. Dahorske spremembe. V ljubljanski škofii. Gosp. Fr. Štrukelj, novoposv., gre v Čatež za duh. pom. V lavantiiiski školii. V zadnji „Danici" naznanjena prestava g. Val. Krajuca je premenjena, in pride rečeni gosp. iz Tinj v Stari terg pri Slov. gradcu ; g. J u r i Rubin iz Starega terga k sv. Martinu na Pohorje, in g. Ant. S u b a č iz sv. Križa pri Lottneru v Ruše. V teržaški školii. Gosp. D o m i n i k Z a v I o v i č, dosedanji fajmošter v Novakah pri Notovunu v poreški škofiji , je imenovan fajm. v Sumbergu teržaške škofije. Dobrotni darovi* Gosp. misjon. Pircu za vezilo. 2 cekina (1 za 10 frank, in 1 belgijanski) iu pa 1 bank. za 10 gl. a. v. a pristavkom: ..Čebelice ic vasice So nabrale nekaj sterdi; Ker je pa letos nasa venila rosice, Je je takoj prav malo b'lo: — Oh. kako rade bi je več aabrale, Vam. častiti oče! jo poslale; Lepo pros'mo. vsemite željo sa delo, Ako bi se Vam to le premalo sdelo. Vam roko poljub'mo vse bele ovčiče Ia pros'mo. pozdravite nam naše rnjave sestrice. Vasi mogočni molitvi bi se rade priporočile; Pa tndi obljubimo, da bomo ta Vas pridno molile. Zdaj pa sprejmite posdravljenja sadnji glas — Hvaljen bodi Jezus in Marija sdaj io vsaki čas. Za Slomšekov spominek. G. prof. A. Zamejic 5 gld.; neki duhoven 5 gld.; skupaj 10 gld. V Mariboru. D- S me c.