'ó Slovenska napredna knjiga je doživljanje in izpovedovanje z mukami priborjene resnice, ki nas oblikuje v ljudi. leto H. — Št. 41. Ajdovščina, 19. oktobra 1946. Cena 4.— lire Teden posvečen naši knjigi Naše ljudstvo bo posvetilo ves teden svojega plodonosnega dela, svojih iiaporov, žuljev, znoja, svoji bsstni knjigi. Ta preprosta ugotovi-tev, preprosta, kakor so preprosti naši ljudje, pa nosi v sebi nezlomljiv utrip zdrave ustvarjalne kulture naših delovnih množic. Brez dvoma to ni slučaj, da je Prav primorsko ljudstvo sklenilo posvetiti cel teden dni vsega svojega dela in vse svoje pozornosti naši knjigi, ni slučaj zato, ker je v svojem nečloveškem trpljenju primorski članek najbolj globoko prodrl v bistvo kulture, kateri je dajal pred osvoboditvijo smernice najbolj brezvestni, krvavi, nasilni in kruti fašizem. Kako to? Odtrgan od svoje narodne celote je bil primorski človek dejansko izpostavljen nevarnosti uničenja, zato pa je stopil v neizprosen, nporen, nepopustljiv samoobrambni boj ne samo proti najbrutalnejšemu nasprotniku fašizma, ampak proti vsemu, kar se je fašizmu klanjalo 'di celo udinjalo. V tej trdi, neenaki borbi je rasla zavest primorskega človeka in z zavestjo je raslo tudi ^Poznanje veličine njegovega boja. In v istem času, ko je fašizem ntiral pot svoji dvatisočletni kulturi 3 najbolj nezaslišanim terorjem, je na Primorskem ljudstvo spoznavalo, da je bistvo kulture v ustvarjalnem boju človeka za obliko in vsebino ^nljenja. In to spoznanje je dovedlo luko daleč, da nosi s ponosom naša domovinska vojna pečat ne samo teri- zem na grmadah uničeval vsa tista dela, v katerih je delovno ljudstvo našlo svoj obraz. Nehote se človek spomni zgodo-vinškegh dela slovenskega naroda, to je Slovenskega zbornika. Ali ni na prvi strani v tej knjigi jasno pokazano to, kar je naše ljudstvo v času borbe spoznalo? Na prvi strani je slika, ki predstavlja ponosnega, neuklonljivega borca iz naše domovinske vojne, ob njem pa fašistično zver, ki ga veže k drevesu, da ga ubijejo. In pod to sliko kratek napis: Upor se je začel. Da, v tej knjigi vidi naš človek samega sebe. Jasni pogled upornega mladeniča, to je tista silna moč, s katero so se pognali jugoslovanski narodi v boj, v katerem so tako sijajno zmagali, ki obenem kaže, da je prvi trenutek domovinske vojne naše ljudstvo vedelo, da se ustvarja kultura s solzami, z znojem in krvjo. In takih knjig ima naše ljudstvo danes ogromno in vse so tako njegove, kakor malokalera dosedaj. Zato ponosno posveča naše ljudstvo en teden svoji knjigi. Ta leden je posvečen ne samo sto in stotinam naših novih knjig, ne samo silni kulturni ustvarjalnosti slovenskega naroda, ampak je ta leden posvečen spominu vseh tistih slo, desettisočev poštenih primorskih mater in očetov, ki so skrivaj učili iz naših knjig svojo mladino, učili ne samo materinega jezika, ampak tudi učili, kako se je treba boriti in žrtvovati za pravo obliko in vsebino žtv- 'j"<‘UomsKa vojna pecai ne sumu iei i- vafo za pravo obltko in vsebino ziv-^rialne osvoboditve, ampak tudi osvo-j-e)lja Ta teden pa je posvečen tudi udilve mračne, gnile, uživaške kul- spom:inu vsejl Ustih slovenskih knjig, lre, ki je rasla po taktu neokusnega, 'irez zvoka donečega fašizma, ki je 'asla izven krvnega obtoka delovnih "■nožič. Ob tem se človek nehote 'Pomni trditve Ilije Ehrenburga, ki 'navi, da se kultura ustvarja s solza-'nU znojem in krvjo. Kakšna silna Primera z našo domovinsko vojno, 5 kateri so ljudje potrjevali besedo Ehrenburga, Jasno je potem tudi to, da danes zahteva naš narod, da ne najde v knjigi samo besed v svojem jeziku, arupak da v tej knjigi najde tudi samega sebe, da iz te knjige diha nje-'I°v trud, njegov znoj, njegova žrtvo-Cana Ieri, njegova čustva, njegovo hre-Peiienjc, njegove bolečine in boji, njegova nezlomljiva vera v človeško srečo, za katero se tako požrtvovalno h°ri, njegovi kriki groze ali radosti Pred odkrilo resnico. Kratkomalo, ljudstvo, ki si je zavestno oblikovalo *vojo kulturo, ne bo dovolilo, da bi Pod krinko njegovega jezika pronicala v knjige stara, puhla, neživljenjska kultura, ki je rasla izven obtoka zivljenja sto in stotisočev delovnih množic, kultura, ki se je končno udi njdla fašizmu in mu pela hvalnice * istem času, ko ie poživinjeni faši- spominu vseh tistih slovenskih knjig, ki so jih fašistične zveri požgale misleč, da je s tem mogoče slovenskemu narodu iztrgati srce iz prsi, misleč, da mu je s lem možno vzeti njegovo silo in njegovo moč. Poleg vsega tega pa bo teden za našo knjigo obenem najbolj ogorčen klic primorskega ljudstva, klic obtožbe proti zločinom novi1' fašističnih zveri v Trstu in Gorici, kjer spet gore naše knjige, kjer spet zapirajo naše šole, kjer spet požigajo naše knjigarne. V tem klicu mora biti oporozilo svemu svetu, opozorilo, ki naj pove, da so si včerajšnji, današnji in jutrišnji fašizem vsi enaki, mrzli, zlobni, zločinski in da svet ne sme podcenjevati zločinov, ki jih vrše fašisti v coni A, ker bi to pomenilo novo nevarnost, da najbolj brezvsebinski brutalni fašizem začne spet dajali ton kulturi, ion, ki pomeni nasilje, umor in požig. S takimi mislimi se pripravlja primorsko ljudstvo na teden, posvečen svoji knjigi- S takimi mislimi dobesedno z eno roko gradi in obnavlja domove, tovarne, ceste, železnice, z drugo pa sega po svoji knjigi, kakor je v času samega krvavega boja z eno roko držal puško, z drugo pa je segal po svoji knjigi. KAJ SE DOGAJA V PARIZU S pomočjo »glasovalnega stroja" vsiljuje i mperia-lizem diktat demokratičnim državam, kar je v nasprotju s cilji mirovne konference * S pomočjo glasovalnega siroja« vsiljuje imperializem diktat demokratičnim državam, kar je v nasprotju s cilji mirovne konference. Na plenarni seji so zaključili splošno razpravljanje o določbah mirovne pogodbe z Italijo. Predno je prišlo do glasovanja, je govoril vodja sovjetske delegacije Molotov. Poglejmo v glavnih potezah, kaj je povedal prisotnim diplomatom in vsemu svetu, ki nestrpno pričakuje izida konference, ki naj bi zaključila težak položaj Evrope in' razjasnila od hude vojne pooblačeno nebo. Vojna se je končala. Zmago nad fašizmom smo dosegli za ceno ogromnih žrtev in prav zato narodi hočejo sedeti, kakšni bodgo plodovi skupne zmage. Mnogo milijonov ljudi, ki so preživeli te strahote zadnje vojne, ki si želijo miru in varnosti, z veliko pozornostjo zasledujejo dogodke v Parizu. Na vsak način jc treba ugoditi skupni koristi narodov, ki zahtevajo trajen mir. Demokratičen mir, ki ne sme pustiti napadalce nekaznovane, bo ustvaril in razvijal prijateljske odnose med narodi. MIR MORA BITI NAPERJEN PROTI FAŠIZMU, DA SE IZKORENINI FAŠIZEM IN NJEGOVE OBLIKE Pogoji miru ne smejo biti ponižujoči in ne smejo Italijo gospodarsko zasužnjiti. Ta mir naj se ustvari s sodelovanjem vseh narodov sveta, ki imajo možnost spremljati delo konference. Delo mirovne konference nadzira ves svet. Kot predstavnik Rusije je Molotov izjavil, da vojna odškodnina, ki jo bo plača Italija Sovjetski zvezi, krije le majhen del škode, ki so jo povzročile italijanske fašistične čete. Čeprav je potrebno toHko naporov, sovjetska delegacija ni obupala in misli, da bo pravica kljub temu zmagala, za graditev demokratičnega miru se ne smejo štediti napori. Znano je, da zahteva Jugoslavija Trst zase kot glavno pristanišče in glavno mesto Julijske krajine. Sovjetska zveza je priznala zgodovinsko upravičenost Jugoslavije, ker je tako edino pravično. PRIŠEL BO ČAS, KO BODO TO PRIZNALI TUDI DRUGI, med njimi celo italijanski demokrati sami. Svet ministrov je po dolgem razpravljanju odločil, da Trst ne bo pripadal niti Jugoslaviji, niti Italiji, temveč da postane mednarodno ozemlje pod zaščito varnostnega sveta Združenih narodov. Nastalo je silno važno vprašanje, kako sc bo to ozemlje vladalo, kakšen bo njegov statut. Tako so ANGLIJA, AMERIKA IN FRANCIJA PREDLOŽILE NAČRT STATUTA, KI NI DEMOKRATIČEN Po drugi strani pa sta sovjetska in jugoslovanska delegacija predložili demokratičen načrt tržaškega statuta. Sovjetska delegacija je večkrat opozarjala in dokazovala, da angleški in ameriški načrt odvzema prebivalstvu Trsta J osnovne pravice in vso oblast daje j guvernerju. Končno je bil sprejet popravljen francoski načrt, ki je le malo spremenjen angleški in amerikanski, ki prinaša prebivalstvu krivico. Od demokratičnih načel pri upravi Trsta ni ostalo skoraj ničesar, kar pomeni NADOBLAST GUVERNERJA, LLJUD-STVO JE BREZPRAVNO. Vse to ni v skladu s sklepi, ki so jih sprejeli zunanji ministri štirih velesil, to ni demokratično, posebno če še temu dodamo, da bodo ostale na ozem-*1 ju Trsta tuje okupacijske čete. Io Iiomeni, da Trst ni mednarodno svo- I hodno ozemlje, temveč polsovražna de- , žela pod kontrolo angloameriških ceh I Sovjetska delegacija se ne strinjaj s takim predlogom in poziva konfe- ! ronco, naj skrbno in z največjo pozor- j nostjo pregleda tržaški statut in pred- t loge, ki jih je o tem podala Jugoslavija, j ZA POLOŽAJ, KAKRŠEN JE SEDAJ i V TRSTU SO ODGOVORNE ZASEDBENE OBLASTI. ki se niso sporazumele s prebivalstvom. Prav zaradi tega napetega položaja sc morajo tuje čete umakniti čimprej iz Trsta in se vzpostaviti demokratičen režim. . Še ena stvar je zelo vazna. ITALIJA SE MORA OBVEZATI, DA NE BO DOPUSTILA FAŠISTIČNIH ORGANIZACIJ, ker grozi nevarnost, da se namesto starega pojavi-v Italiji nov fašizem. V raznih pokrajinah se oživljaj otajne fašistične organizacije, fašisti se pred sodišči oproščajo, nastopajo odkrito, širijo fašistično propagando in literaturo, celo v radiu se pojavlja njihov strup. Med vojno so zavezniki večkrat izjavili, da je njihov cilj izkoreninjenje fašizma. Če torej hočemo doseči mir, ki naj bo trajen, moramo sprejeti sklep proti fašističnim organizacijam, da se fašizem zatre in okrepijo demokratične sile v Italiji. Tu in tam se sliši, da sta na konferenci na eni strani slovanska skupina in na drugi strani zapadna. To diši po starem, ko je bil Vzhod politično zaostal, česar pa sedaj ni mogoče trditi, če primerjamo mlado slovansko demokracijo z zapadnimi demokracijami. Razumljivo je, da si mlade slovanske republike pomagajo med seboj, posebno če druge države ne upoštevajo njihovih narodnih zahtev. Prej v zgodovini so jim često delali krivice. / MLADE SLOVANSKE REPUBLIKE BI RADE VPOSTAVILE PRIJATELJSTVO NE SAMO MED SEBOJ. TEMVEČ Z VSEMI DEMOKRATIČNIMI DRŽAVAI VSEMI DEMOKRATIČNIMI DRŽAVAMI Še vedno poskušajo takozvane stare demokracije, da bi osamile mlade slovanske države zato, ker ne želijo sprejemati tujih navodil. To je dobro znano SZ, ki je šla po dolgi poti svoje samostojnega razvoja ter se je na svojih lastnih izkušnjah prepričala o .pravilnosti modrih besed Lenina, genija veliko socialistične re-, volucijc, o tem, da je ljudstvo, ki je ^ vzelo v svoje roke usodo svoje države, nepremagljivo. V vseh primerih, ko govorijo zastopniki bratske Sovjetske zveze lahko hitro spoznamo, da ni nikakega zavijanja, nikakih laži, niti hinavstva, temveč jasno povedo, kje je pravica, čemu jo nekateri skrivajo. Ves svet sc lahko prepriča kdo brani demokratične p.ra-,vice vseh narodov sveta in kdo hoče ustvariti trajen in trden mir. Šef sovjetske delegacije Molotov je tudi obsodil to, da na konferenci nekateri skušajo deliti narode na zapad-no in slovansko skupino, to je škodljivo, vendar nekatere države, ki so zastopane na konferenci, tega nočejo razumeti. Sporazum je mogoč, če bodo vsi težiji za ustvaritvijo demokratičnega miru. ČE BODO NEKATERE DRŽAVE VSILJEVALE SVOJO VOLJO DRUGIM, se ne bo doseglo nič dobrega. ZATO SOVJETSKA DELEG ACI JA POZIVA VSE DRUGE K ISKRENEMU SODELOVANJU. Na plenarni seji so glasovali o meji med Italijo in Jugoslavijo, o meji svobodnega ozemlja Trsta in o tržaškem statutu. ANGLOAMERIŠKA VEČINA GLASUJE ZA FAŠIZEM Prešlo se je na glasovanje posameznih členov jrogodbe. Končni rezultati so pokazali, da je angloameriška imperialistična skupina gluha in slepa za vse upravičene zahteve Jugoslavije in ostalih demokratičnih držav. Znova so s pomočjo »glasovalnega stroja« odklonili poslednjo možnost sporazuma. Ponovno je bila sprejeta »francoska črta«. Za jugoslovanski predlog meje so glasovale: Jugoslavija, Bela Rusija, Poljska, Češkoslovaška in Ukrajina. (Abesinija in Belgija nista glasovali.) »Francoska črta« je bila sprejeta s H glasovi angloameriškega imperialističnega bloka. Z glasovalno pomočjo so angloame-rikanci in njihovi hlapci vsilili člen o zaščiti osnovnih človečanskih pravicah, ki stremi za tem, da omogoči tujim BREZVESTNEŽEM, KI SO Z BREZOBZIRNIM PREGLASOVANJEM STORILI ZLOČIN NAD NAJBOLJ JUNAŠKIM, DEMOKRATIČNIM LJUDSTVOM ZVU - krvi in zločinov storjenih nad ljudstvom ni mogoče oprati OBTOŽUJEM ZVU, KER VZDRŽUJE ZLOGLASNE FAŠISTE NA VISOKIH POLOŽAJIH V TRSTU Lkt »Daily Expreee» objavlja govor laburističnega poslanca Soleya, ki se je pred kratkim vrnil iz Trsta. Soley je pred volivci svojega votivnega okrožja med drugim izjavil: »Obtožujem zavezniško vojaško upra- vo, ker vzdržuje zloglasne fašiste na visokih položajih. Tako je n. pr. Pissota, ki je sedaj glavni inšpektor civilne policije, bivši vodeči član italijanske fašistične policije v Trstu. Znan je po svoji surovosti.« ITALIJANSKI ŠOVINISTI NAPADAJO DELAVCE V torek zvečer so pripadniki italijanske šovinistične organizacije »Lega nazionale« napadli pred tržaškim kulturnim krožkom z avtomatskim orožjem dva tržaška delavca, ki sta se vračala s kulturne prireditve. Delavca sta dobila strele v noge in se bosta morala dalj časa zdraviti. Napadalci so sprožili tudi nekaj strelov v poslopje kulturnega krožka, nato so zbežali. CIVILNA POLICIJA ZAPIRA PROTIFAŠISTE V SOŠKI DOLINI V zadnjem mesecu so policijske oblasti v Soški dolini aretirale toliko ljudi, da so te aretacije povzročile napeto ozračje, kakršnega so bili ljudje vajeni le v letih najhujše nacistične okupacije. Aretacije se izvajajo navadno brez vsakega povoda in policisti aretirajo predvsem antifašistične funkcionarje in bivše partizane. Tako so v zadnjih dneh aretirali tajnika krajevnega odbora SIAU v Ročinju tov. Bavdaža, nekega demobili- ziranega partizana iz Doblarja, Ovetka Slanica iz Deskel in mnoge druge. Podoben položaj vlada tudi na Bovškem, kjer policija stalno preiskuje sedeže antifašističnih organizacij in ljudskih odborov. Pri preiskavi sedeža okrajnega odbora SIAU je policija zaplenila del arhiva. Preiskavo je policija izvršila tudi v stanovanju tajnika okrajnega odbora SIAU-a in v oddelku za razpečevanje časopisov, kjer je prav tako zaplenila arhiv. ZVU NOČE SPREMENITI POITALIJANČENA IMENA V SLOVENSKA Med drugimi fašističnimi zakoni, ki so ostali v veljavi na področju Julijske krajine, ki ga upravlja ZVU, je tudi zakon o izpreminjanju slovenskih imen v italijanska. Čeprav je ZVU že davno izjavila, da bo izdala zakon, na podlagi katerega bodo tisti Slovenci, katerim so italijanske fašistične oblasti poitalijančile slovenska imena, imeli možnost te priimke zopet spremeniti v slovenske, tega ZVU doslej še ni storila. Ko je pred dnevi prosil na Nadaljevanje s 1. strani. silam vmešavanje v notranje zadeve držav, katerim se odstopa ozemlje. Dalje so angloameriški imperialisti odklonili zaščito prebivalstva, ki bò prišlo ponovno pod Italijo. Odklonili so predlog, ki zahteva, da Italija ne bo imela fašističnih organizacij. Prav v teh glasovanjih so razkrili jasno svoje cilje, ki niso niti častni, niti pošteni, najmanj pa človečanski. OROPALI SO TRŽAŠKO LJUDSTVO PRAVIC V 20 zaporednih glasovih so odklonili Angloamericani jugoslovanske in sovjetske predloge o tržaškem statutu in sprejeli kolonialni statut, ki daje ljudstvo na milost in nemilost guvernerju v roke. Imperialisti so vsilili v vseh glavnih vprašanjih — glede jugoslovansko-italijanske meje — glede Trsta — glede fašističnih organizacij — s pomočjo svojega »glasovalnega stroja« svoj obsojanja vreden diktat demokratičnim državam. Jasno je, da SPREJEMAJO ANGLOAMERICANI VSO ODGOVORNOST PRED VSEM SVETOM IN PRED VSEM ČLOVEŠTVOM ZA TO SVOJE DEJANJE. Kar nas je jugoslovanskih narodov vemo, da veljajo za nas besede našega maršala Tita, ko je dejal mladini julijske krajine v Brčkem: NAŠA DOLŽNOST JE, DA STORIMO VSE, DA PRIDEJO PREDELI, KI SO BILI STOLETJA NAŠI, ZOPET V NAŠO SKUPNOST, V FLRJ« Ko so razpravljali o mirovni pogodbi z Romunijo, je ameriškidelegat govoril o Donavi in se izrazil, da je l>otrebna internacionalizacija Donave, češ da spadajo tudi ZDA v podonavske države. Pojasnil je, da so udeležene pri okupaciji Nemčije in Italije. To sé sliši nekako smešno in je zato tovariš Kardelj odgovoril: »Jugoslovanska delegacija mora povedati svoje mnenje, ker se vprašanje Donave bolj tiče Jugoslavije kot katere koli druge države. V Jugoslaviji je vozel vsega prometa na Donavi. Jugoslavija odločno odklanja internacionalizacijo, ker KONFERENCA NIMA PRAVICE ODLOČATI O VPRAŠANJU DONAVE. Mirovna konferenca ima nalogo, da ukine vojno stanje med zavezniki in bivšimi hlapci Nemčije. Ne more vsiliti s preglasovanjem svojo voljo zaveznikom, ker Donava ni samo romunska reka. Predlog o Donavi je bil v komisiji sprejet z glasovi držav, KI SO NA TISOČE KILOMETROV ODDALJENE OD DONAVE Nasprotno pa so vse zavezniške državp, ki ležijo ob donavi, odklonile tak sklep. Iz teh razlogov je Jugoslavija proti takemu sklepu. V Afriki je reka Kongo, ki ima podobno ureditev kot jo hočejo dati Donavi, toda tam so kolonije. Zgodovina mednarodnega urejevanja Donave je zgodovina borbe med velikimi državami za osvojevalne položaje na Balkanu in Podonavju. Ta borba je trajala stoletja in na to se opirajo sedaj nekateri delegati. Napihuje se važnost Donave v svetovnem tisku, kot da bi od te reke za-viselo svetovno gospodarstvo. Do devetkrat manj prometa je na Donavi kot na Renu. To v zadostni meri jasno kaže, kako pretiravajo nekateri pomen donavskega vprašanja. Jugoslavija je pristaš starega preizkušenega pregovora: »Čisti računi — dobri prijatelji.« Ob Donavi se razprostirajo svobodne, neodvisne države, ki se borijo za to, da bi bile neodvisne. Z Balkana je treba očijititi dediščino preteklosti, očistiti imperialistične težnje. Jugoslavija bo razpravljala o Donavi samo z neodvisnimi podonavskimi državami. Nekateri pa bi hoteli, da bi reko upravljalo pet podonavskih držav, štiri velesile in še Holandija, Italija, Belgija in Grčija, ker imajo nekaj ladij na Donavi. To bi pomenilo, da bi imele večino glasov nedonavske države in lahko vsilile svojo voljo. Tolikd je govorjenja, BOLJE BI BILO, DA BI AMERIŠKE OKUPACIJSKE CETE IZROČILE 20« JUGOSLOVANSKIH LADIJ, ki jih od konca vojne zadržujejo na gornjem koncu Donave, ko ves svet ve, s kakšnimi prometnimi težavami se mora boriti Jugoslavija. Takšno postopanje ne more vzbuditi zaupanja v razne mednarodne podonavske konference in pogodbe. Ob tej priliki opozarja tov. Edvard Kardelj, kako čudna je razlika, na eni strani jemljejo Jugoslaviji Trst in stikajo za ne vem kakšnimi razlogi, da bi to opravičili, da bi dokazali, da je belo — črno, črno — pa belo. N« drugi strani si izmišljajo, da bi dokazali potrebo in oškodovali neodvisnost podonavskih držav. NI MOGOČE ZAHTEVATI UDELEŽBE V DONAVSKI UPRAVI, ISTOČASNO PA IZTRGATI TRST JUGOSUAVIJI Vsekakor se v vmešavanju v notranje zadeve malih narodov skriva nevarnost za svetovni mir in za človeštvo. Mednarodno sodelovanje pomeni, da se priznavajo žrtve s strani vseh prizadetih, ni pa mednarodno sodelovanje, kadar se zahtevajo žrtve samo od Jugoslavije, če je to potrebno in koristno zapadnim velesilam. Na tej konferenci smo opazili dve dejstvi: Razne besede o mednarodnem sodelovanju so prav za prav zastraševanje ni vsiljevanje volje nekaterih držav drugim državam, in da besede o svobodi in demokraciji skrivajo v sebi ravno nasprotno. Le poglejmo, to je prišlo do izraza, ko je konferenca raz-pravljala o Julijski krajini, o statutu 1 rsta in celo Donave. CAS JE, DA SE NARODI OPROSTIJO IMPERIALISTIČNEGA PRITISKA» ki hoče izpreminjati male in slabotne narode v lastnino katerega koli imperializma, da bodo mirno gradili svojo svobodno domovino, svojo srečo in napredek. Nihče jih ne sme ovirati, • ?e .k* J?*1* združeni pod eno streho in da bi živeli po svoji volji. Jugoslavija je z veseljem in dobro voljo prišla na mirovno konferenco. Hotela je najti sporazumno rešitev, toda večina delegacij noče tako. Zato je jugoslovanski delegat Simič rekel: Jugoslovanska delegacija je ostala na plenarnem zasedanju samo zato, da bi storila še zadnje napore za dosego sporazumne rešitve. To pričakovanje pa se ni izpolnilo. Zaradi tega ne pri znava jugoslovanska delegacija obveznosti za FLRJ v zvezi s sklepi te plenarne konference in ponavlja zahtevo, naj ne sprejme Svet ministrov končne odločitve glede vprašanj, ki se neposredno tičejo naših narodov, brez poprejšnje soglasnosti z Jugoslavijo. SINDIKALNO ZBOROVANJE V ILIRSKI BISTRICI 14. t. m. so imele sindikalne podružnice v Ilirski Bistrici redni sestanek. Delavci so sklenili, da v kolikor še niso, bodo takoj pristopili k organiziranju knjižnic in čitalnic po tovar-Inah in rudnikih. K nabavi knjig bo mnogo pripomogel tudi »Teden naše knjige«, ki bo od 20. do 27. t. m. po celotnem Vzhodno-primorskem okrožju. E)elavci mizarske zadruge v Ilirski Bis'trici só sklenili, da ne bo nihče sprejel plače za dopust, ki jim pripada, ampak so vso vsoto darovali zadrugi, katera si je s tem nabavila stroj za oblanje, v vrednosti 100.000 lir. Poleg tega delajo delavci mizarske zadruge dnevno po eno uro prostovoljno za obnovo. » sedežu ZVU neki Slovenec, da bi mu poitalijančeno ime spremenili zopet v slovensko, so mu odgovorili, da bi mu obratno pač lahko dorili, namreč, da bi mu slovensko ime spremenili v italijanskega, tega pa, kar on prosi, pa ne morejo. ŽALNA SVEČANOST ZA 21 ANTIFAŠISTI V PULJU Pred dvema letoma so italijanski fašisti obesili v Pulju 21 antifašistov. Ob drugi obletnici njihove smrti je ljudstvo Pulja priredilo žalno svečanost. Različne antifašistične organizacije so položile vence in cvetje na njihove grobove. Na žalni svečanosti sta govorila Italijan Bili Romano in Slovenec Ivan Rakič. Ljudstvo je z enominutnim molkom počastilo spomin borcev, padlih za svobodo Istre. NE BOMO POŠILJALE SVOJIH OTROK V ŠOLE, V KATERIH BODO POUČEVALI PR0TILJUDSKI UČITELJI Na konferenci žena kanalskega okraja oh Soči so žene razpravljale o vprašanju šol v zvezi z ukrepom ZVU, ki je odpustila iz službe skoraj vse slovenske protifašistične učitelje in nastavlja sedaj razne begunce iz Jugoslavije. Po daljšem razpravljanju so žene sklenile, da ne bodo pošiljale svojih otrok v šole, kjer bodo poučevali protiljudskl učitelji, temveč jih bodo zaupale samo ljudskim učiteljem, katere bodo, če bo treba, same vzdrževale. ZVU ZAPLENILA NOVO KINODVORANO V TRSTU « Poleg neštevilnih gledaliških in kinodvoran, ki so jih doslej v Trstu rekvirirale zavezniške vojaške oblast: za angloame-riške vojake, so pred kratkim ponovno rekvirirali se kino »Nazionale«, to je največjo doslej rekvirkano dvorano. S temi zasedbami ne odvzemajo zavezniške oblasti tržaškemu prebivalstvu samo prostorov za kulturno razvedrilo, temveč mečejo istočasno na cesto stotine delavcev in nameščencev kinov in gledaliških podjetij. Istočasno pa je treba pripomniti, da zavezniške oblasti kljub številnim prošnjam in protestom doslej še niso dale na razpolago dvorane Slovenskemu narodnemu gledališču za Trst in Slovensko Primorje, s čemer le nadaljujejo od fašistov začeto zatiranje slovenske kulture. Prebivalstvo Goriške odločno protestira proti krivicam, storjenim v Parizu Predstavniki 18.000 članov SIAU-a za Gorico so na zasedanju mestnega plenuma izglasovali resolucijo mirovni konferenci v Parizu, v kateri pravijo, da »kljub vsem neizpodbitnim argumentom, s katerimi je jugoslovanska delegacija večkrat ovrgla vse krivične predloge o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo ter jasno dokazala, da edino jugoslovanski predlog odgovarja dejanskemu etničnemu, gospodarskemu in kulturnemu položaju, kakor tudi volji ljudstva, je mirovna konferenca brezvestno izglasovala »francosko črto« kot rešitev razmejitvenega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo. Nočemo se^ sprijazniti s tem, da bi o nas z brezznačajuim glasovanjem odločali gospodje, katerih se naša usoda prav nič ne tiče. Zato pričakujemo, da bodo štirje zunanji ministri na svojem prihodnjem sestanku popravili krivico, storjeno ljudstvu Julijske krajine in določili tako razmejitev, po kateri bo Gorica pripadala Jugoslaviji.« Po vsej goriški pokrajini so vsak dan zborovanja in manifestacije za slovensko Gorico. Ljudstvo odločno zavrača sklepe mirovne konference, ki trgajo prebi' ^ stvu Vipavske doline, Soške doline, t> > Banjške in Trnovske planote njegovo g spodarsko in kulturno središče Gorico. ^ V Renčah so v soboto zborovali vsi v ščani in najostreje obsodili zatiralno litiko ZVU ter poslali mirovni konteren , resolucijo, v kateri odločno zavračaj »francosko črto«. ,i V Kanalu v Soški dolini so zboroval vsi bivši partizani kanalskega okraja, so se borili za priključitev neokrnjen Soške doline in Gorice k Jugoslaviji, zborovanja so poslali pismo maršalu In ’ kateremu zagotavljajo, da ne bodo P®" pustili v tej neizprosni borbi in se boa^ borili za vsako ped zemlje, ki jo je na pojila kri primorskih partizanov. V Rihemberku so v nedelje zborova e žene in mladina. Po volitvah v kra]e',n odbore so vaščani pričeli spontano o monstrirati proli pariškim sklepom, ločijo Vipavsko dolino od Gorice. Tako manifestira goriško l.iuc*sJv<> vsaki priliki za Jugoslavijo in odločno odklanja to, kar so sklenili v Parizu. TOVARIŠ ROGASSI JE PODAL POROČILO 0 DELU DELEGACIJE JULIJSKE KRAJINE V PARIZU Tovariš Višinski je izročil za tržaške J® lavce prisrčne pozdrave. Ob zaključku svojega poročila J Na seji Osvobodilnega sveta za Trst je predsednik dr. Pogassi podal poročilo o delu delegacije Julijske krajine v Parizu. Govoril je o spletkah stare oligarhije, ki hoče s pomočjo guvernerja ohraniti svoje položaje in se pri tem vdinja Anglo- ii Ria, naj do isuiumjvr * imperializmom in preprečijo kolonizacij Trsta. . . Po končanem poročilu in razprpvi J ^ legacija Julijske krajine obiskala pred Osvobodilni svet izrekel pohvalo delega-svojim odhodom iz Pariza Višinskega, ka-iciji in izglasoval resolucijo, v kateri osir tereniu se je zahvalila za vso podporo.Bprotestira proti pariškim sklepom. sasom. Dr. Pogassi je tudi omenil, da je de- vvl» vanilij uvi\ u ovvjcga “ -ip dr. Pogassi pozval vse demokratične m Trsta, naj se združijo v obrambi Pr® FAŠISTI ZBIRAJO PR0ST0V0LJDE ZA BORBO V JULIJSKI KRAJINI List »Corriere di Trieste« prinaša ponatis članka iz italijanskega glasila socialistične stranke »Avanti«, v katerem piše med drugim: »Po Italiji krožijo dobro oblečeni gospodje- lepega obnašanja, ki opravljajo čuden posel: zbirajo prostovoljce za partizanske formacije, ki naj bi operirale v Julijski krajini. Častnikom, ki bi vstopili v te ,Par zanske vrste, ponujajo po 100.000 lir» v jakom pa po 15.000 lir mesečno, več m ^ ne, tobaka in delež pri delitvi zaplmd6. nega blaga. Vsak prostovoljec, ki pri610?! v to formacijo, dobi takoj 40.000 lih £ mu jih izplačajo pol v italijanskih : pol pa v zlatu ali kaki drugi več vredn valuti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiii No ricevo d^v&epovsod Slovenija Na vseh predvolivnih zborovanjih je slovensko ljudstvo ugotavljalo in poudarjalo pomen doseženih uspehov in nadaljnje gospodarske graditve ter je sklepalo nove delovne obveze. Mestne in okrajne volivne komisije so potrdile povsod od Osvobodilne fronte predlagane kandidate. V Ljubljani je bilo veliko predvolivno zborovanje, na katerem je govoril predsednik vlade LRS Miha Marinko, ki je dejal med drugim: »Če bi bila v Jugoslaviji na oblasti stara gospoda, ki se je vedno vdinjala imperialističnim mogočnikom, ne bi bilo pri nas ne demokratične svobode ljudstva, ne nacionalne in gospodarske neodvisnosti. Vojaško sodišče v Mariboru je 12. t. m. izreklo sodbo nad 13 obtoženci z dekanom dr. Jeričem na čelu. Eden od teh zločincev je bil obsojen na smrt, ostali pa so dobili kazen od 20 let do 6 mesecev odvzema prostosti. Vojaški tožilec je vložil priziv proti prenizko odmerjeni kazni. V Ljubljani je gostovalo Moskovsko gledališče »Leninski komsomol«, ki je pokazalo res pravo umetnost — umetnost za ljudstvo in je bilo v svojem gostovanju tudi na Jesenicah ter v Mariboru navdušeno pozdravljeno. V kratkem se bo v Celovcu vršil sodni proces proti bivšemu državnemu komisarju za utrditev nemštva na Koroškem Mayer-Kaibitschu. Koroški Slovenci zahtevajo na zborovanjih in resolucijah najstrožjo kazen za tega zloglasnega vojnega zločinca, ki je vršil največji teror na Koroškem. Poslanec ljudske stranke Avstrije je na nekem zborovanju na Koroškem napovedal novo ponemčevanje koroških Slovencev. 10. oktobra je minulo 26 let, odkar je bil izveden po prvi svetovni vojni tako nesrečen plebiscit za koroške Slovence. Jugoslavija; Razprava proti Stepincu fe zaključena. Ostali so priznali krivdo, prosili za milost, Stepinac ne. Branilec dr. Politeo je zagovarjal sodelovanje z okupatorji. 11. t. m. je bila izrečena obsodba nad ustaškimi zločinci in soobtoženci v Zagrebu. Ustaški podpolkovnik Lisak je bil obsojen na smrt, izdajalski nadškof Stepinac pa na 16 let odvzema prostosti. Na smrt je bil obsojen še en zločinec, ostali pa so bili kaznovani s kaznijo od 14 let do 5 mesecev odvzema svobode. Trije pa so bili oproščeni. Ljudstvo je povsod pozdravilo to pravično razsodbo. Dr, Bakarič, predsednik vlade LR Hrvatske je odgovarjal tujim novinarjem na razna vprašanja in med drugim rekel: »Naša želja je, da se cerkev pri nas drži osnovnih načel ustave in da se bavi z verskimi posli. V Zagrebu je bil otvorjen 1. kongres Ljudske fronte Hrvatske na svečan način. — Bakarič je na I. kongresu LF Hrvatske poudaril v svojem govoru, da sta bratstvo in enakopravnost jugolovanskih narodov garancija lepše bodočnosti naših narodov. V Beogradu se je pričela razprava proti 32 nemškim vojnim zločincem, ki so vršili zločine nad jugoslovanskimi vojnimi ujetniki v norveškem taborišču Ker-gen. Bratski makedonski narod je praznoval 11. t. m. peto obletnico vstaje proti okupatorju. Predsednik vlade LRS .Miha Marinko je poslal v imenu vlade in slovenskega naroda makedonskemu narodu tople in iskrene pozdrave. V Beograd so prispeli člani organizacijskega komiteta vseslovanskega kongresa v Beogradu. Belgijska in holandska mladina sta prispeli na mladinsko progo. Skozi tunel Majevico, ki je bil sad dolgotrajnega truda mladine na progi, je zapeljal ob veliki svečanosti in navdušenju mladine prvi vlak 40 dni pred rokom. Delegati Rdeče armade, ki so obiskali mladinsko progo, so pripeljali s seboj dva železna mostova 46 m dolga kot darilo Rdeče armade graditeljem mladinske proge. Jugoslavija si je osvojila na balkanijadi v Tirani prvenstvo v lahki atletiki, v nogometu pa je zmagala Albanija. Proslava osvoboditve Beograda. V nedeljo 20. t. m. potečeta dve leti, odkar sta junaška Rdeča armada in JA po krvavih bojih osvobodili Beograd — prestolico nove Jugoslavije. Osvoboditev Beograda, s katero so Rdečearmejci za večno potrdili neuničljivo krvno zvezo s Titovimi borci, je bila mogočna manifestacija bratstva in nerazdružnega zavezništva narodov Jugoslavije z junaškimi narodi Sovjetske zveze, hkrati pa je eden izmed s krvjo potrjenih dokazov, kako nesebična je pomoč Sovjetske zveze, ki jo je izkazovala nam južnim slovanskim bratom v vojni in ki jo izkazuje tudi sedaj v miru. Skupna borba, neraz-družna povezanost slavne jugoslovanske armade z Rdečo armado v letih domovinske vojne je pomenila končno sijajno zmago nad sovražnikom, v dobi miru in obnove pa pomeni svobodo in neodvisnost. Za vselej je pokopan stari čaršijski Beograd, nekdanje gnezdo protiljudskih reakcionarnih in izdajalskih elementov, zatiralcev samega srbskega in drugih narodov Jugoslavije — vstal pa je novi Beograd, simbol enakopravnosti in svobode narodov Jugoslavije, simbol resnične ljudske demokracije, sreče in blagostanja, obnove, neodvisnosti in naše zunanje moči. Evropa — Svet. Krvavi spopadi v Rimu ob priliki od-ipusta delavcev, ki so navalili na palačo min. predsedništva, preklic ukaza o ukinitvi dela. Bilo je 141 ranjenih. ZDA so zahtevale, da jim Italija prepusti del neapeljske luke, proti čemur •pa je komitet za rekonstrukcijo neapeljskega pristaniška protestiral. — Grška vlada je zahtevala od britanske oblasti dodatne pošiljke orožja za nove varnostne oddelke, ki jih sedaj formira za borbo proti demokratičnim silam Grčije. V ,ta namen je poveljnik britanskih sil na Bližnjem vzhodu obiskal pred kratkim Atene. Grška vlada je sklenila mobilizirati rezerviste in oskrbeti monarhiste z orožjem, kar pomeni razširitev državljanske vojne v Grčiji. Državni podtajnik za zunanje zadeve je izjavil, da bo britanska vlada poslala 'grški vladi orožje in opremo brezplačno (v vrednosti 4 milijone funtov). Sekretar KP Grčije je dal izjavo, v kateri pravi, da bodo Britanci naleteli na odpor vsega grškega ljudstva, če F0 do pošiljali orožje monarho-fašistom. Na zasedanju Glavnega odbora de»1' forte Albanije je govoril predsednik vlah . Enver Hodža, ki je ugotovil, da je A1' banija že prestala glavne gospodarsK« težave, da ima Albanija iskrene prijatelje v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji, nerazumljivo, zakaj Anglija in Amerika nista še priznali oziroma poslali sv°i1 opolnomočenih poslancev. V Poljski je bil sprejet nov voHva' zakon, ki prvikrat daje poljskemu 'stvu možnost pristopa v najvišji organ državne oblasti. V Franciji je bila v referendumu sPr®, jeta ustava, za katero je glasovalo ? ■procentov, kar pomeni poraz reakcij6' dri je skušala onemogočiti sprejem ustav6 in pripraviti pot fašistični diktaturi. Švedska je odobrila SZ kredit v znesku 1 milijarde švedskih kron. Dosež6” 'je bil tudi sporazum, da se pogodba 0 izmenjavi blaga podaljša za 5 let. .. Kontrolni svet v Berlinu je odklon' vse prošnje nemških vojnih zločincev za ■pomilostitev in potrdil, da se smrtne ob' ■sodbe izvrše 16, oktobra. Glasilo SK Španije piše, da namer*' vajo angloameriški kapitalisti uvesti v Španiji podoben režim kot v Grčiji in da nikakor nočejo, da bi tam prišlo do demokratične vlade. Začel se je v Moskvi kongres IzvfS' •nega odbora Mednarodne federacije demokratičnih žena, ki bo na svojih sejan obravnaval važna vprašanja, ki se tičel0 udeležbe žena pri zaščiti miru in v borb' •proti fašističnim in reakcionarnim silain_ Tass poroča, da je 80.000 britanskih vojakov prispelo v zadnjem času v Basfp in se razmeščajo ob iraško-iranski me\' Mornariški minister ZDA Forrestal Je izjavil, da nameravajo ZDA držati v Sr6' dozemlju pomorske sile, da podprejo se' iverno-ameriško politiko na tem mori«' Obisk ameriških ladij so posebno goreč6 [pozdravili grški monarhofašisti, List »N6'?' (York Post« pravi, da obisk ameriški» vojnih ladij v grških lukah 4 dni pred plebiscitom ni bil slučajen, Summer Wetles, bivši pomočnik ai»6" riškega zunanjega ministra, je po radi» izjavil, da mirovne pogodbe ne bodo b1' kogar zadovoljile in da je večina terit0’ rialnih sprememb krivična. Pomanjkanje življenjskih potrebščin )c v Ameriki vedno večje, cene pa so saW° v enem tednu poskočile za 10 do 15 pr°' ■centov. Ameriško pravosodno ministrstvo 1e objavilo vest, da so aretirali tri mošk6; češ da so objavili fotografijo o atomski bombi. V Južni Koreji, ki je pod ameriško ‘zasedbeno oblastjo, se stavkovno gibanj® vedno bolj širi. Policija in tudi ameriško jvojaštvo nastopa surovo proti stavku-jočim. Na Japonskem so v enem izmed naj' večjih premogovnih središč rudarji za' čeli stavkati z namenom, da bi vrgli *6' danjo reakcionarno vlado, ki so jo P°' stivili Amerikanci. Na Japonskem je danes 10 milijonov ljudi brez strehe i» 7 milijonov brez dela. V Španiji v pokrajinah Escurial so sC • kljub povečanemu policijskemu nadzorstvu pojačale partizanske akcije. Štev. 41. Mija Ehrenburg: Kultura se ustvarja s solzami, z znojem in krvjo Slovenska knjiga je doživela to, karie doživel narod: prebujenie, veličino junaške samozavesti in trdnost vere vase in postala resničen glasnik naroda po velikem prelomu Iz naših knfig IÉ1ÌI11I _f.e bodi bi ne bilo pri nas ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz — tedaj bi nas že kdaj od-nesel plaz. Kajuhova: Slovenska pesem. ★ Iskal sem se in v vaših rovih našel, ob pesti pest. Zatirani med ami. Vi ste umili s težkimi ro-ami mi laž z oči. Kdor z vami Žre — ni zašel! Matej Bor. ★ Kako je bilo z nami do osvoboditve? Beri: Jamnico od Prežihovega Voranca in spomnil se boš. ★ , Treba je organizirati velik pohod proti špekulantom z žitom, zajedalcem, rušilcem organizacije ■n podkupljivcem, je dejal Lenin. Aleksej Tolstoj: Kruh. ★ Industrijska podjetja dajejo skoraj petdeset odstotkov predvojne proizvodnje, in to ko je fronta pred nosom, Aleksej Tolstoj: Krnh. ★ Še pred kratkim je bila okoli delavskih naselbin pri izviru nafte, ob reki Embi, gola pustinja. Sedaj zelenijo tam parki in v gostem listju žvrgolijo ptice. lljin: Priroda in ljudje. ★ Električna sila je skoraj prav tako važna in potrebna kakor sončna svetloba. lljin: Priroda in ljudje. ★ Kras je bolezen zemlje, bolezen kamnitih gmot. lljin: Priroda in ljudje. Umetnost je nedvomno tako verna podoba človekove notranjosti, da se v nji ne moreš ne zakrinkati in ne pretvarjati pred svojimi soljudmi. Slovenski zbornik 1945. ★ Osvobodilni boj slovenskega ljudstva še ni izbojevan. Čeprav ue pokajo več puške, se nadaljuje borba za politične in socialne temelje nove družbe, za etično globino njene kulture. Slovenski zbornik 1945. Slovenska zgodovina ne pozna doslej tako spretno in dosledno izvedene organizacije, kakršno Predstavlja Osvobodilna fronta. Slovenski zbornik 1945. Italijanska okupacija slovenske-Ža ozemlja' je en sam nepretrgan "iz vojnih zločinov najkrutejše vrste. Slovenski zbornik 1945. Partizani, ki so imeli v svoj-stvu boja le dve izbiri: svobodo ali smrt, so stali pogosto pred moralnimi odločitvami, ob katerih se globine življenja odkrivajo s tako surovo resničnostjo, kakor so jo / zagledali le najpogumnejši ljudje "a svetu. Slovenski zbornik 1945. Tihe smrti, ljudske smrti neu-tajljivi dokument naših zahtev po Pravičnih mejah in pravičnem miru pri svetovnih forumih, so krvavi pečat ljudske borbe iz vo-tjei da se na razvalinah stare družbe gradi nov svet. Slovenski zbornik 1945. Obramba domovine je sveta dolžnost vsakega državljana. Zgodovina VKP(b). ★ Nasilje je bahavost vsake stare družbe, kadar ta nosi v sebf novo. Zgodovina VKP (b). ★ Proučiti zgodovino VKP (b), pomeni obogatiti se z izkušnjo delavcev in kmetov v boju za socializem. Zgodovina VKP(b). ★ Nikoli se ne smemo igrati z vstajo, marveč je treba za trdno fedeli, da se mora, kakor hitro le vstaja začeta, iti do kraja. Kratek oris življenja in dela Lenina. Delavci najdejo vedno časa, da sežejo po naši novi, napredni knjigi. Knjiga nam je potrebna kakor otroka mleko Bilo je lanske jeseni. Gmajna je postajala bolj in bolj pusta, hrastičje se je krčevito zvijalo ob vsakem sunku burje, že zgodaj je po vaških kočah brlela luč in le tu pa tam je kdo šaril ob taki uri okrog hiše. Nekdo je potrkal na moje duri. »Brez zamere, sem me je prignalo, pa ne vem, kako bi začel,« je pojasnil stari stric Miklov, ki je vstopil v mojo sobo, kjer sem sklonjen nad zvezki popravljal z rdečilom naloge svojim učencem. Pač sem se s starcem večkrat pomenkoval, le k meni pa doslej še ni prišel. Postal sem radoveden. »Slišal sem, da imate lepe knjige,« je nadaljeval starec, »posodite mi kakšno. Večeri so dolgi, v knjigah pa toliko lepega. Vedno sem rad bral, saj sami veste, da kmet nima časa, kadar kliče delo, sedaj pa smo glavno opravili in nas bo dolgčas jemal, če bomo brez dela čepeli za ognjiščem, Še prej pod Italijo sem bral slovenske knjige, 25 let sem jih skrival, sedaj pa se mi je zahotelo nekaj novega. Desetkrat eno in isto, saj jih znam že na pamet.« Ko mi je tako razlagal, je bilo na njegovem starikavem obrazu polovico manj gub in oči so bile polne ognja in življenja. »Stric, kaj pa bi citali najrajši?« sem ga povprašal. Takrat se je razživel in iz njega je privrelo. »Hotel bi tako našo knjigo, saj vi me razumete, tako, ki piše o nas, o ljudeh, ki delajo. Knjige dostikrat pišejo o grofih in o bogataših, pri nas pa vsega tega ni in mi smo kmetje, ki moramo trdo delati, zato takih r a v 1 j i c o zlatu ne moremo požreti, ne da bi pri tem krepko po naše pljunili. Posodite mi tako knjigo, ki govori o zgodovini, to me je zmeraj zanimalo, take najrajši čitam.« Zasvetilo se mi je, da so njegove misli globoke, da prezira neresnične in izmišljene zgodbe, ki so brez vsake cene, ki pišejo o lagodnem življenju, medtem ko' ti sam z žuljevimi rokami listaš list za listom, milijoni, ki žvenketajo v povesti, so krivično nagrabljeni, razkošje pomenja nesrečo drugih tisočev, razsipnost pomenja bedo in glad preprostih in poštenih ljudi. In resnica je, da je prej nekoč le tako čtivo bilo dobrodošlo, ker je bilo namenjeno ljudem, ki so pohajali brez dela in se dolgočasili v brezdelju. Kar nas je preprostih, smo te knjige tudi čitali, toda po vsaki knjigi je bila naša notranjost globoko ranjena, že vnaprej smo bili prepričani, da je to le omama in laž in bilo nam je še huje. Namesto tople resnice smo pili strup. Poiskal sem med svojimi knjigami »Slovenski zbornik 1945«, pestro zgodovino naporov slovenskega naroda v osvobodilni borbi. Nekam zvedavo je tehtal debelo knjigo, ko je odhajal. Potem ga nekaj dni nisem srečal, je pač imel vsak svoje opravke. Pozno popoldne sem spustil šolarje po končanem pouku domov in sem šel pogledat za njimi, kako jih pri teku tolčejo ob hiteče noge njih šolske torbice. Vedno mi je bilo toplo in prijetno, ko sem jih opazoval, glasne in vesele, kako so vsi iskreni in ponosni. Kako tudi ne ______ v šoli je prvo leto reden pouk v materinem slovenskem jeziku. Stopal sem skozi vas in razmišljal o tem. »Preklicana reč, le k nam stopite, čeprav nimamo otrok za šolo,« me je povabil Miklov stric. »Take knjige pa še ne, saj samo berem in še živini bi pozabil pokladati, da me žena ne bi spomnila. Tudi moj zet jo čita, on je bil partizan in pravi, da je tako bilo, in ker bi tudi žena rada slišala, beremo na glas. Včeraj je še soseda poslušala, zvečer pa je bila polna kuhinja, kar stene je raznašalo.« Od tedaj je še marsikdo potrkal na vrata in povprašal po knjigi, žal mi je bilo, da ne premorem vseh onih knjig, ki jih že imajo naše tiskarne. Poleg šole mi je bila mladinska organizacija vse. V začasno urejeni pevski sobi je bil »mladinski dom«. Učili smo se in ustvarjali. Porajal se je pevski zbor, vadili smo igre, deklamacije, recitacije. Nekaj pa je manjkalo, čutili smo vsi, slednjič je butnilo: »Veste kaj, vse imamo, dobro voljo tudi, knjižnice pa le ni, nam pa je potrebna, čitanje nam je potrebno ko otrokom mleko. Ali bi poizkusili, a?« Tako so modrovali mladinci in mladinke. Pretaknili so doma mape in omare, toliko skrivane in ljube knjige iz domovinske borbe so prihajale v mladinski dom. Kupili so še nove. Ko je bilo nabiranje pri kraju, je zašumel papir, škarje so obrezovale knjigam ovitke. Vsaka knjiga je dobila belo, snažno postelj, številko in naslov. Majhna omarica je kot nalašč vabila, da so v njej dobile knjige svoj dom. Uredil se je zvezek, kamor se je zapisovalo, kdo si je izposodil knjigo in kakšno. Pričetek knjižnice je bolj skromen, po domače pa pravimo »od zrna do zrna pogača — kamen do kamna palača«. In če bodo prebivalci spoznali, če se bodo ljudje z ljubeznijo oprijeli dobrih knjig, ki kažejo pot, ki kalijo novega človeka, ki nas bodo vzdignile iz nevednosti in nas hrabrile, bo prav knjižnica zgradila palačo trdnega in zavednega človeka, ki bo sam premišljal, sam sodil, sam razločeval, kaj je prav in kaj ne. Mi vsi bi radi postali dobri, zavedni državljani. Mislim, da pot v lepše življenje vodi ne samo preko obnove požganih domov in preko grobov tisočev junakov, temveč tudi skozi učenje in izpopolnjevanje našega lastnega znanja. Knjiga, naša knjiga je najboljša tovarišica in prijateljica, ni samo kup sešitih listov, potiskanih in zaznamovanih s številkami. Knjiga govori, svetuje, uči in vzgaja, človek se ji samo mora približati in se z njo posvetovati. Kaj vse človek ne najde v knjigah)? Kmalu bodo potekla 3 leta m v coni A ... se mora ljudstvo še boriti za najosnovnejše življenske pravice •čivijenjg slovenskega ljudstva pod vP™ gospostvom v Julijski krajini je ^ l!’a krivic, nasilij in žrtev. Do danes skf 111 svobodno razviti naše tjud- na° *>r.<>šve'lno delo, ovirano in zatirano ol>r na.ir.azličnejše načine, ni se moglo fa-!°yHi gospodarstvo, ki ga je uničil nj ni se ustvarilo ono pravno sta- V ’ s* io ponos resnične demokracije, voi^mlju, ki ga upravlja Zavezniška stiri.”1 ■ uf,rava’ "i slovenskemu Ijud-Žjjvij z,aianičena varnost ne imetja ne kaikrš*1-8 ^rzen' smo v i*te razmere, Prav ■ne smo preživljali v časih brez-"osti, v časih nacifašističuega na- Ko Slovenska prosvetna zveza ugotavlja po zastopnikih svojih društev, zbranih 13. oktobra 194(1 na 1. rednem občnem zboru pri Sv. Ivanu v Trstu, ta težka dejstva, zahteva v imenu demokracije varstvo slovenskega kulturnega razvoja, popolno enakopravnost ne samo v jezikovnem pogledu, ampak tudi v gmotnem, obžalovaje, da se mora še boriti za najosnovnejše življenjske pravice, ki se kratijo slovenskemu ljudstvu še danes vzlic njegovim največjim žrtvam v vojni ob strani zaveznikov. Iz resolucije Slovenske »rosv. zvezo v Trstu. Po skoraj treh letih sva se zopet srečala. Prvo najino srečanje je bilo v majčkeni ozki izbi v neki vasi ob hrvat-ski meji, kjer je bila partizanska bolnišnica. Ležalo nas je osem, precej tesno drug poleg drugega, skozi tanko plast slame so nas tiščale grčave deske, poleg tega pa so še rane neprijetno skelele. Naš razgovor je potekal o najrazličnejših stvareh. Največ smo drug drugemu pripovedovali doživljaje iz borbe, ali pa smo zapeli kakšno pesem, ki nam je lajšala bolečine in nam na svoj način prikazovala življenje, za katerega se borimo. Bolnišnica se je tu pravkar formirala, zato je primanjkovalo še marsikaj, poteg drugih stvari so manjkale tudi knjige. V začetku tudi časopisov ni bilo, ničesar kar bi človek vzel v roke in citai. Večkrat vseh osem tovarišev ni vedelo, kaj naj bi počelo. Bili so to povečini mladi fantje, doma s kmetov, nekaj izmed njih jih je bilo že po svetu, kjer so iskali zaslužka in kruha po raznih tovarnah in obratih, eden je bil študent. Dva sta bila že malo starejša Bili so iz vseh krajev Slovenije, združila jih je borba proti tujemu zatiralcu, borba za pravičnejše življenje. Sedaj ležijo vsi v mali tesni izbici, visoko za Gorjanci, kjer se prav od blizu vidi že hrvatska pokrajina in si celijo rane ter premišljajo o borbi proti fašizmu. Neko popoldne, ko je burja že premetavala sneg okoli vogla, ko je vladala nekakšna tišina v sobi, je vstopil tovariš z obvezano glavo, pozdravil, stopil tik do ognjišča, pogledal po vrsti vsakega in dejal: »No, prišel sem malo k vam pogledat, kako vam kaj gre.« Nato je poiskal polomljen stol in se vsedel. Tovariši so ga sprejeli z vidnim veseljem, čas bo v razgovoru hitreje potekal, sklenjeno bo novo poznanstvo, novo tovarištvo. Začel se je razgovor. Pripovedoval je, da je doma s Primorskega, da je moral pred vojno bežati pred fašisti v Jugoslavijo, kjer pa je prav tako doživel razočaranje. Videl je krivico povsod, doživel preganjanje in izkoriščanje povsod. Mnogo je pripovedoval o Primorski, o zatiranju, o zapiranju slovenskih šol, o zatiranju slovenske knjige. Videlo se je, da mu je knjiga priljubljena, da rad čita, da ljubi slovenski narod, da smrtno sovraži vse, ki so preganjali slovensko besedo, da smrtno sovraži vse zatiralce delovnega ljudstva. »Da, saj knjige tudi niso vse dobre«, mu je dejal tovariš s prestreljeno nogo. »Vem, da niso. Vem, da so nas hoteli fašisti ravno s svojimi knjigami potujčiti Von> ia tudi knjige v Jugoslaviji niso bile dobre za delovnega človeka, da so mu več škodovale kot koristile. Nekoč pa sem dobil knjigo — je pripovedoval z bolj živahnim glasom — ki je nisem mogel izpustiti iz rok, dokler je nisem vse prečital. Pisala je o delavski družini, o preganjanju in trpljenju teh, ki so se borili za pravico delovnega ljudstva, pokazala je, kako je delovno ljudstvo v Rusiji zrušilo izkoriščevalce, kako si je potem zgradilo samo srečno življenje, močno gospodarstvo, močno državo. Knjiga me je vsega prevzela — je nadaljeval — čutil sem, da pripadam sam tistim, ki so trpeli in ki so končno zmagali. Od tistega časa sem iskal še takšnih knjig, dobil sem zaupanje v naše sile, videl sem, kaj vse si lahko naše delovno ljudstvo zgradi, če je enotno.« Vidno se je razvnel, pozabil na bolečino v glavi, razgovor je bil vedno bolj živahen, tovariši so vneto poslušali. — »Poglejte tovariši — je dejal — danes se mi borimo za to, da bomo svobodni, da si bomo lahko sami ustvarjali svojo srečo. Že danes imamo knjige, ki govore o naši borbi, opisujejo trpljenje našega ljudstva, nas učijo, nam dajejo novih moči. Zmagali bomo, zgradili si bomo resnično domovino, imeli bomo knjige, ki bodo pisale o našem boju, knjige, ki bodo zrasle iz našega boja, knjige ki nas bodo spominjale vedno na naše trpljenje, ki bodo dostopne vsakemu izmed nas, ki nekdaj nismo smeli biti izobraženi, ki nekdaj nismo smeli živeti človeka dostojnega življenja.« Minile so ure, v izbi je zavladal mrak. »Imam drobno knjižico, ki jo prinesem drugič s seboj. Bomo kaj prečitali in se še kaj pomenili skupaj.« Vsi tovariši so željno čakali, da jo prinese, vsi so se zatopili v misli o knjigi, vsi so hoteli čitati. In res, prinesel jo je. Mala drobna knjižica je prinesla polno življenja v izbo. Tovariši so čitali, bolj lahko jim je bilo pri srcu, odpiralo se je obzorje, dvigala se je borbena zavest, čutili so, da si z bojem in trpljenjem gradijo novo življenje. Prihajali so še drugi tovariši, stisnili so se v kot in poslušali glas iz knjige, poslušali glas novega življenja. Drobna knjižica je romala iz sobe v sobo, vedno več tovarišev jo je jemalo skrbno v roke; ko je prišlo še nekaj novih knjižic, je bila izpolnjena velika želja ne samo osmih tovarišev v ozki tesni sobi, ampak vseh, ki so prenašali v tem kraju bolečine. Tudi vaščani so radi prihajali poslušat, kaj govori naša pisana beseda. Tako je v zimskih dnevih., ko je zunaj mrzlo pihala burja, postala knjiga, ki jo je dala naša borba, last vseh, ki so se borili, trpeli in stremeli za srečnejšim življenjem. Leta so minila, fašizem smo strli, v svobodi gradimo. Povsod kipi življenje, povsod pridne delovne roke obnavljajo in gradijo sebi novo življenje. Na cesti me ustavi tovariš in me smehljajoč nagovori. Brazgotina na obrazu mi je takoj povedala, da se poznava, da sva skupaj pred leti prebirala v mali vasici ob hrvatski meji drobno partizansko knjižico. Na vprašanje, če kaj čita, mi je skoro malo užaljen odgovoril: »No, kaj misliš, da sem postal ničvrednež, olovek ki ga nobena stvar ne zanima? {mam doma že sam precej knjig, same dobre knjige, take, ki so za nas delovne ljudi, poleg tega pa smo si v našem sindikatu postavili svojo knjižnico in vsi delavci pridno segamo po knjigah in tudi skupno čitamo ob prostem času.« — Z razžaljenim glasom mi je dalje pripovedoval: »Največje moje veselje po delu so mi knjige, hočem se izobraziti, osvojiti si čim več znanja. Največje zadoščenje pa mi je, ko vidim kako ne samo osem tovarišev sega po knjigi, ampak kako desetine, stotine, tisoči in tisoči nas danes jemlje v roke knjigo, ne več samo malo drobno knjižico, ampak že velike, lepe in dobre knjige; se izobražujejo, dvigajo in si v tem nabirajo novih sil in sposobnosti za velike naloge, ki stojijo pred nami. Zvonko. Ljudstvo brani svoie hn ige Lotos januarja je bilo. Na Planini pri Vipavi sc je ljudstvo nenadoma ogorčeno dvignilo v protKst, zakaj? Šlo je za knjižnico. S skupnim požrtvovalnim delom so prebivalci s Planine že v času pred fašizmom ustanovili knjižnico in v letih, ko je fašistična drhal brezobzir-uničevala naše kulturne ustanove je grozila nevarnost, da uniči tudi knjižnico Prosvetnega društva na Planini. Vaščani so v bojazni, du jim ne uničijo fašisti njihovih knjig sklenili, da za ves čas nevarnosti izroče knjige tamošnjemu gospodu župniku Pišotu in se domenili, da dobe spet knjige nazaj, čim bo fašizem propadel. Knjige so rešili, toda gospod župnik jim je lani rekel, da so knjige cerkvena last in da jih ne more izročiti, "ce nima dovoljenja od škofa Margotti ja za to. Ljudje pa so protestirali, ljudje so zahtevali, da se jim knjige vrne. Knjige sò njihove in nikogar drugega, najmanj pa sme odločati o njih fašist Margotti. Tako nekako govori neko poročilo iz vasi Planine pri Vipavi, iz katerega jasno diha neka j in sicer dejstvo, kako ljubijo naši ljudje svoje knjige in kako so vložili vse svoje sile v to, da bi slovensko knjigo ohranili svojemu bodočemu rodu, ki naj bi iz nje razbral vso borbo, vse delo njih samih. Ta utrinek iz nedavne preteklosti nam more tudi jasno prikazati vsebino in pomen »Tedna za našo knjigo«, kjer gre za to, da ljudstvo na manifestati-ven način pokaže vso svojo ljubezen do svoje knjige, do tiste knjige, ki govori o borbi in delu našega delovnega človeka. Pionirji z velikim zanimanjem listajo po knjigah; v dobi fašističnega terorja jih je mati skrivaj učila rodnega jezika. Aleksej Tolstoj: KRUH Prvo poglavje Štirinajst dni je razsajal metež, tulil v dimnikih, ropotal po strehah zasipal mesto in razgrinjal snežno puščavo sto in sto vrst naokrog. Brzojavne žice so bile pretrgane. Vlaki niso prihajali. Tramvaji so stali v voziščih. Metež se je polegel. Nad Petrogradom je mesec, ki se je bil visoko vzpel na nebo, svetil iz januarske megle. Ura še ni bila kdo ve kako pozna, a mesto se je zdelo, da spi. Ponekod, na križiščih ravnih in širokih ulic, so goreli ognji in se obdajali z gručami belega dima. Pri ognju so negibno sedeli oboroženi ljudje v uhljatih kučmah, prepasani s strojničnimi trakovi. Rdečkast odsvit je legal po kupih snega, na izložbene šipe, razpokane od svinčenk, in na zlate črke pošev premaknjenih izveskov. Toda mesto ni spalo. Prav v teh januarskih nočeh je živel Petrograd napeto, razburjeno, jezno, da, besno življenje. Po Nevskem prospektu, po vijugastih gazeh, vteptanih v puhki sneg, zavijajoč v prečne ulice, je stopal mimo bradat gospod z zavihanim, za-sreženim ovratnikom. Ozrl se je na desno, na levo — potrkal s prstom na paradna vrata, in že so se začuli prestrašeni glasovi. »Kdo je?« so opraševali. »Kdo?« Vrata so se za hipec odprla, ga spustila noter in se spet zaloputnila, glasno škripaje na tečajih ... Mož je stopil v sobo, prenapolnjeno s pohištvom, z vroče zakurjeno železno pečico. Uvela dama, gospodinja s histeričnimi ustnicami, ki je bila vstala, da ga pozdravi, je vzkliknila: »Tak vendar že! Pripovedujte ...« Več moških v črnih žaketih, nekateri s klobučevinastimi škornji na nogah, je obstopilo prišleca. Ta si je obrisal rosni ščipalnik in jel pripovedovati: »General Hofmann je v Brestu Litovskem naše .drage tovariše' kakor paglavce nasekal... Namesto da bi od strahu zlezel pod mizo, je general Hofmann veličastnomirno obsedel — in sede, pazite — izjavil: ,Z zadovoljstvom sem poslušal utopično fantastiko gospoda pooblaščenca, toda opozoriti ga moram, da stojimo ta mah mi na ruskem ozemlju, ne vi na našem... in mi narekujemo mirovne pogoje vam, ne pa, da bi vi nam narekovali pogoje ...' He-he ...« Sivobrk rožnat starec v žaketu in klobučevinastih škornjih je segel pripovedovalcu v besedo: »Poslušajte, to je vendar ton ultimata.« »Povsem pravilno, gospoda... Nemci so spregovorili z našimi .tovariši' na ves glas... Domoljub sem, gospoda, Rus, hudimana. A bogme, najrajši bi ploskal generalu Hofmannu ...« »Doživeli so, kar jim gre,« je spregovoril izza fikusa ironičen glas. In drug, izza knjižne omare: »Nu, kaj, Nemci bodo čez teden dni v Petrogradu. Lepo vas prosim ...« Histerična domačica je z drobnim, jokavim smehom dodala: »Saj konec koncev ni na nas, da bi izbirali; konec koncev — saj ni ne petroleja ne sladkorja ne polenca drv...« »Druga novica... Pravkar prihajam iz uredništva ,Eha’. General Ka-ledin koraka proti Moskvi!« (Vzkliki.) »V množicah se mu pridružujejo dobrovoljci-delavci, da o kmetih niti ne govorim — ti prihajajo po stotine vrst daleč. Kaledinova vojska je že narasla na kakih sto tisoč mož.« Iz desetorice prsi puha stisnjeni zrak: radi bi verjeli v čudež — v kmečke, od svetega Duha razsvetljene armade, ki gredo reševat razgnano Ustavodajno skupščino, reševat te dobre, širokodušne, lepobesedne ruske liberalce ... In tudi v to bi radi verjeli, da Nemci pridejo, opravijo svoj posel in odidejo, kakor dobri sveti Miklavž. Drug pešec je po globokih gazeh obšel izumrle posamične domove in na črnem hodniku potrkal na ena izmed vrat. Stopil je v sobo s štuka-turnim stropom. V notranjščino omotanega lestenca je skozi prašno ten-čico svetila žarnica. Na parketu je prasketala železna peč s kolenom na zračno zaklopnico. Ob straneh peči sta v raztrganih volnenih nogavicah in pomečkanih uniformnih bluzah ležala na posteljah dvajsetleten štabni kapitan in dvaindvajsetleten podpolkovnik. Oba sta brala »Rocambola«. Sedemanjst zvezkov teh znamenitih dogodivščin se je valjalo po tleh. Prišlec je pomneljivo spregovoril: »Georgij in Moskva«. Štabni stotnik ki podpolkovnik sta se ozrla nanj izza odprtih knjig, toda kakega začudenja nista pokazala in odgovorila nista nič. »Gospoda častnika,« je rekel prišlec, »bodimo odkriti. Človeka srce boli, ko vidi slavno rusko častništvo v takem nravstvenem razkroju. Ali res ne razumete, kaj delajo boljševiki z nesrečno Rusijo? Očitno rušijo armado, očitno prodajajo Rusijo, očitno napovedujejo, da bodo celo rusko ime zbrisali z obličja zemlje. Gospoda častnika, v tej grozni uri preskušnje se mora sleherni Rus vzdigniti z orožjem v rokah.« Štabni stotnik je mračno in leno spregovoril: »Tri leta smo se tolkli kakor peklenščki. Midva z bratom sva spregia in se ne ganeva nikamor več. Pika.« Gospodu, ki je bil prišel, so se nosnice razširile; vzdignil je prst in zlovestno rekel: »Zver je spuščena v prostost. Ruski kmetič se bo pojal na vaših truplih, gospoda ...« In gospod je jel slikati take apokaliptične strahote, da so se štabnemu stotniku in podpolkovniku oči nedobro zasvetile. Oba sta vrgla noge z ležišč in si s silovitim gibom nategnila bluzi. »Dobro,« je rekel podpolkovnik. »Kam naju kličete?« »Na Don, k ruskemu domoljubu — generalu Kaledinu.« »Dobro. Poznava ga. Ta je na Karpatih ugonobil divizijo. A kdo vas prav za prav pošilja?« ».Zveza za obrambo domovine in svobode'. Gospoda, razumemo, da so ideje ideje, denar pa denar...« Gospod je izvlekel gizdalinsko listnico in vrgel na umazano posteljo nekaj dumskih tisočakov. »Miška,« je rekel podpolkovnik in si nategnil častniške hlače, »haj-diva, raca na vodi. Našim kmetavzarskim pesjanom zapiševa palic, da jim bo vroče od njih.« V tistih snežnih nočeh Petrograjčanom ni bilo do spanja. Večerni protirevolucionarni lističi so širili razburljive glasove o nemškem ultimatu, o lakoti, o krvavih bojih na Ukrajini med rdečimi in hajdamaškimi polki Centralne rade,1 o zmagovitem pohodu generala Kaledina proti Moskvi, ter posebno slastno in s podrobnostmi opisovali rope in »grozotne umore«. Neulovljivi bandit Kotov ali »človek brez vratu« je na Sadovi pri igrnem zbirališču vsako noč klal ljudi s tem, da jim je zasajal mesni nož v ledvice. V neki zajtrkovalnici, znameniti zaradi svojih pečenih svinjskih uhljev, so bili v kleti odkrili sedem odrtih človeških trupel. Vse mesto je govorilo o dogodku v tramvaju, ko so nekemu neznancu v vojaškem plašču potegnili izpod pazduhe odrezano žensko roko z briljantnimi prstani. Premožnih prebivalcev Petrograda se je polaščal tesnoben nemir. Na stopnicah so urejali alarmno signalizacijo, v hišne vhode pa postavljali vsenočno stražo. Moj Bog, moj Bog! Ali se jim mar tako sanja v dolgih zimskih nočeh? Prestolnica, strogi, v stebrenike in zmagoslavne loke odeti, od mrkih sončnih zahodov ožarjeni možgani spuntane države, vele-mogočno mesto — v rokah sodrge — prav njih, ki našopirjeni s puškami stoje ob ognjih. Takisto, kakor da bi se bili neznani zavojevalci po vseh pravilih utaborili v prestolnici. K njim se pač ne obračajo tisti, ki ponoči vtikajo glave skozi linice in kriče: »Straža — ropajo!« Ti tovarniški delavci, omotani s strojničnimi pasovi, ti zanikrni vojački iz najzadnje vaške beračije — imajo na vse, na vsakršno stisko, samo en odgovor: »Poglabljajte revolucijo ...« 1 Centralna rada — nacionalistično buržujska, manjševiško-eserovska vlada Ukrajine- GOSPODARSTVO LESOVINSKE PLOŠČE »LESONIT« IN NJIH UPORABA PRI IZDELAVI POHIŠTVA Na področju cone B obstoja poleg mnogih drugih iesno-industrijskih obratov, ki dvigajo deželo iz ruševin, še tovarna lesovinskih plošč »Fallersa« v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Tovarna izdeluje iz lesnih odpadkov po posebni kemični proceduri »lesonit« plošče, katere se uveljavljajo po kakovosti in praktičnosti pri nas in v inozemstvu. Tudi njihova cena je kljub še neurejenim povojnim razmeram že ugodna in možna je nabava za vse potrebe. Širši javnosti so plošče skoraj neznane, ker je to najnovejša pridobitev v izkoriščanju in končnem predelovanju lesa. Posebnost boljše vrste plošč je ne-premočljivost in vzdržljivost proti vremenskim neprilikam. Razni zajedavci in razjedavci, ki uničujejo ves ostali les, nimajo v ploščah življenjskega obstoja. Zaradi teh prednosti napram drugim lesnim ploščam »Lesonit« plošče uspešno spodrivajo tako imenovane vezane plošče (»Kompensat«) pri izdelavi pohištva in so celo dobro nadomestilo eternitu in Žlebnikom pri kritju streh. Pri obnovi Predmeje so se zelo dobro obnesle, ker je njihovo trajanje preračunano na dolgo dobo let. Lesovinske plošče, ki jih tovarna izdeluje v treh kvalitetah, bodo posebno v mizarski stroki popolnoma nadomestile vezane plošče, nadomestile pa bodo tudi parketna in deščična tla, za kar se že praktično uporabljajo. Trdota boljše vrste nam je jamstvo trajnega in lepega poda. Ker se dajo vse tri kvalitete dobro obdelovali, loščiti in politirati, bodo našim mizarjem služile kot polnila pri okvirni sestavi pohištva, tretja kvaliteta pa posebno za hrbtišča omar in drugih podobnih pohištvenih izdelkov. Lesovin-ska plošča prve kvalitete, prevlečena s celuloidnim lakom, pa nam bo nadomestila vse dosedanje tovrstne proizvode, kar nam omogoča, da jo brez kvarnih posledic na lesu samem umivamo, z vodo kakor stekleno ploščo. Zaradi tega nam bo služila za plošče kuhinjskih miz, šolskih klopi in pisarniških miz. Sanitetne in druge higienske ustanove bodo s celuloidnim lakom prevlečene plošče gotovo nadvse cenile zaradi čistoče in vsestranke praktičnosti. Z ozirom na zgoraj navedena dejstva so »Lesonit-plošče« v gospodarstvu in tehniki najznačilnejša sodobna pridobitev. Ni malo ljudi, ki si žele lepe pohišne opreme, iščejo najnovejše vzorce sodobne pohištvene tehnike, mikajo jih celo in posebno dragoceni eksotični lesovi. Najširši ljudski sloji, ki ne razpolagajo s kapitali, takih udobnosti in dragocenosti si ne morejo privoščiti, vendar si želijo lepo urejenega stanovanja, spodobnega za obisk prijateljev in znancev. To je mogoče v današnjih razmerah doseči z »Lesonit- ploščami domače produkcije. Udeleženci »Parade dela« v Ajdovščini so imeli možnost ogledati si razstavljene vzorce najmodernejše hišne opreme, izdelane iz lesovinskih plošč. Cene so že sedaj ugodne, v najkrajšem -času se bodo še znatno znižale z znižanjem režijskih stroškov tovarne, tako da bo sleherni delavec in uradnik z lahko- to opremil svoje stanovanje z mininisl nimi stroški. , , Cene lesovinskim ploščam so slede ■ la kvaliteta po Lir 230.— za m- *c tovarna; , Ha kvaliteta po Lir 170.— za m 1 tovarna; , Hla kvaliteta po Lir 140,— za m- tc« tovarna. . Dosedaj so ostale ogromne končuj lesnih odpadkov neizkoriščene, se gr®3 dile in so prišle v poštev kot slabše g® rivo samo v parnih žagah, dočim so b1 zavržene od vseh električnih žag. Dane so velike vrednosti, ker pridejo v pre delavo in izkoriščanje. Da je tovarna »Fallersa« zmogla t°' likšno produkcijo in da je prešla v nor maino obratovanje, se moramo zahvali predvsem delavstvu ter vodstvu, ki i®3 v svoji sredi vzorne delavce-udarnike' V času zadnjih štirih mesecev je bila izvršena elektrifikacija v naslednjih krajih: 1. Vasi Malo polje s 3300m linije nizke napetosti in notranjo instalacijo v 11 hišah. 2. Vasi Erzelje in Gabrje z 3200 metrov voda visoke napetosti 2000 W in 4000 m nizke napetosti ter zgraditev transformatorske postaje. Inštaliranih 99 hiš. 3. Notranja instalacija bolnišnice v Senožečah, šole v Dobravljah in Vrtovinu. 4. Postavitev voda visoke napetosti 10.000 W okrog 800 m dolžine s transform. postajo v Dobrovljah. 0 NAŠI ŽIVINOREJI V OKRAJU IDRIJA-CERKN0 Živinoreja našega okraja je bila zelo prizadeta. Kakor smo že večkrat omenili v naših dopisih, je vojna vihra silno divjala po vsem našem okraju. Že pred kapitulacijo Italije je fašistična vojska meseca junija 1943 izropala ogromno število živine v Čekovniku in na Vojskem. Ropanje se je stalno in ob vsaki ofenzivi nadaljevalo širom vsega našega okraja od strani hitlerjevskih tolp. Prašiče so v vsem našem okraju skoro povsem iztrebili. A vendar naš vrli in delavni kmetovalec ni klonil, temveč je šel takoj po Knjiga, v teateri ne najdeš resničnega življe' nja d el or neg a ljudstva, je brez vrednosti. ELEKTRIFIKACIJA 5. Postavitev daljnovoda 26.000 W — Št. Peter na Krasu—II. Bistrica " v dolžini 17.800 m. 6. Elektrifikacija šventviške P^n<^ te z okrog 3000 m visoke napetosti 1® tisoč W in transformatorsko postajo ter okrog 30.000 m nizke napetosti-Inštaliranih doslej 80 hiš. Predvidena je elektrifikacija še v sledečih krajih. a) okraj Tolmin — sedem vasi; b) okraj Idrija — Cerkno vas £e-brelje; c) okraj 11. Bistrica vas Podgorci d) okraj vipavski: vasi Predmeja, Otlica, Podkraj, Višnje, Branica, Štjak ter še 17 malih vasi. osvobojenju na delo s podvojeno sil®' Skrb marsikaterega kmetovalca je B1®1 da si čimprej priskrbi plemensko g°veJ,0 živino ter «i čimprej zopet obnovi prasl čerejo. Moramo priznati, da so se že p° kazali prvi vidni uspehi našega delav-nega kmetovalca. Zanimivo je dejstvo, da smo ravno 1 najbolj prizadetih vasi, namreč iz Godo viča in Vojskega, prejeli v zakol P®13 prašiče, pri čemer moramo omeniti tud tov. Pepeta Jurmana, ki je tudi že da prvega prašiča v zakol. /a čJŽov&k pastai !\ li l\ U V zemljo izrita luknja je zimsko stanovanje. Izmerili so toplino v takem brlogu v globočini poldrugega metra. Izkazalo se je, da je bila toplina v brlogu osem stopinj nad ničlo, medtem ko je bilo zunaj osemnajst stopinj mraza. In to brez vsake kurjave! V drevesnih votlinah je mnogo bolj mrzlo. V votlinah pozimi zmrzuje. Zato pa je tam poleti dobro, zlasti za sove in netopirje, ki vzletajo iz svojega doma na »nočno delo«, podnevi pa rajši dremajo v kašnem temnem kotu daleč od sonca. Ljudje večkrat menjajo stanovanja in se selijo iz hiše v hišo. iz nadstropja v nadstropje. Toda gozdni stanovalec nekega nadstropja ne more zamenjati stanovanja s stanovalcem kakšnega drugega nadstropja. Kajti v gozdu ni stanovalcev, tu žive ujetniki, ni stanovanj, marveč so tu kletke. Kljunač, ki stanuje vedno v prvem nadstropju, ne more zamenjati svojega vlažnega in temnega bivališča s suhim in sončnim podstrešjem. Stanovalec podstrešja, jastreb, pa ne bi mogel živeti v prvem nadstropju, tudi če bi mu padla v glavo taka blazna domislica. Kje je vzrok? Kakšne so te nevidne stene in stropi, ki razdeljujejo gozd v večje in manjše kletke? Kje je vzrok, da ptice in živali, ki žive v svetlobi, niso svobodne? Kaj veže jelkovega krivokljuna na jelkov gozd? Zaradi .česa je kljunač borov gozd? Zaradi česa je kljunač navezan na prvo nadstropje, medtem ko sta žolna in jastreb prisiljena stanovati prav pod streho? V GOSTEH PRI JELKOVEM KRIVOKLJUNU Obiščimo jelkovega krivokljuna in poglejmo, kako živi in kaj počne. Najbolje bo, če ga dobimo pri zajtrku ali pri kosilu. Sicer pa je težko reči, kdaj se pri krivokljunu konča zajtrk in kdaj se začenja kosilo. On se pri jedi zamudi veliko bolj kakor kdor koli med nami. Pri kosilu ne uporablja krivo-kljun ne noža ne vilic. Ves njegov namizni pribor sestoji iz klešč, s katerimi odpira z izredno spretnostjo jelkove storže in lušči iz njih jedrca. Od svojega namiznega pri- bora se krivokljun nikoli ne loči, niti med spanjem ne, pač zato, ker mu za namizni prebor služi njegov kljun. Njegov kljun je tako prilagojen jelkovemu storžu kakor orehove klešče orehu ali odčepnik zamašku. Razlika je samo v tem, da je orehove klešče prilagodil orehu človek, jelkov krivokljun pa se je sam prilagodil v teku tisočletij jelkovemu gozdu in pridobivanju jelkovih semen. Tako se je prilagodil, da je zdaj jelka potrebna krivokljunu, a tudi krivokljun jelki. Pri kosilu razmetuje krivokljun jelkova semena in jih tako seje, pripravljajoč s tem živilsko zalogo za prihodnje krivokljune. Zaradi tega je »zveza« med krivokljunom in jelko tako trdna. Jelkov krivokljun ne bi mogel zamenjati stanovanja niti s svojim najbližjim sorodnikom, borovim krivokljunom. Kljun jelkovega krivokljuna je pripravno orodje za odpiranje jelkovih storžev, je pa prešibek, da bi mogel z njim odpirati trde borove šešarke. Strokovnjak za luščenje borovih šešarkov je le borov krivokljun. Zaradi tega se drži borov krivokljun borovega gozda, a jelkov kri-■vokljun jelkovega. Jelkov krivokljun ni postal ujetnik in zaveznik jelkovega gozda iz kakšne objesti, marveč iz potrebe. On res ni svoboden, zato pa ne ve, kaj je lakota. V jelkovem gozdu je storžev v izobilici pozimi in poleti. Krivokljun ne zapusti niti pozimi svojih jelk. Tudi pozimi ima jelkovega semena do sita. GOZDNI UJETNIKI Če bi se z drugimi gozdnimi ujetniki bliže seznanili, bi videli, da je vsakdo med njimi priklenjen k svojemu gozdu in k svojemu nadstropju v gozdu z verigo, ki je ni lahko raztrgati. Kljunač, na primer, stanuje zato v prvem nadstropju, ker je njegova hrana v kleti. Njegov dolgi kljun je prilagojen tako, da vleče z njim izpod zemlje črve. Kaj bi počel kljunač na drevesu? Zato ne boste nikoli videli kljunača na vrhovih drevesa. Žolna pa nima kaj iskati na zemlji. Po cele dneve se suče okrog debla kakšne jelke in breze. Čemu trka tam, kaj išče 'na skorji ali pod skorjo? Ako odtrgamo s kakšne jelke ko» skorje, tedaj zapazimo pod skor.l0 vijugaste hodnike. Te hodnike Je pregrizel stalni stanovalec in Prl sklednik jelke, smrekov lubadar • Vsak hodnik se končuje v zibelk0 in v tej zibelki je ličinka, ki se lZ premeni najprej v bubo, nato v br0 šča. Lubadar se je prilagodil je _ Žolna pa se je prilagodila lubadar ju. Žolna ima tako dolg in gib® jezik, da povleče z njim brez tru j lubadarjev« ličinko iz najbolj tih hodnikov in prehodov. Tu imamo že trojno verigo: joi*'0 smrekovega lubadarja — žoln0-Znanstveniki imenujejo taka v®' rige »verige prehrane«. Vsi uiY11z ki gozda so zvezani med seboi^ verigami prehrane. Vzemimo n. pr. gozdno Zakaj je gozdna? Zato, ker hodi na lov na gozdno živalco, na veverico. Zakaj pa živi veverica v goZ“ur Veverica živi v gozdu zato, k samo v gozdu najde hrano zase. ^ Nekoč so razparali želodce v veveric, ki so jih ubili na lo',uv tajgi1. To so naredili, da bi toc'11 tudi močvirnat gozd. (Op. prev.) . ugotovili jedilni list gozdne re* vraciffe. Jedilni list je bil tale: in jelkovo semenje. Zatorej dobimo tole verigo: k11 ‘ — veverica — gobe — jelkovo sellle Sicer pa moremo to verigo podaljšati. „ Vemo, zakaj žive v gozdu ku in veverice. kun0' drug0 Zakaj pa rastejo gobe v go Vsakdo izmed nas je že K„zdk'? nabira! gobe. Ni se pa vsakdo vprašal» ^ kaj rastejo gobe v gozdu, ne pa . polju ali recimo na morskem obr jn? 0 Tudi gobe rastejo v gozdu sal1' „ 1,__— 1. ,______k®1 zato, ker so k temu prisiljene, tleh- jih gozd hrani. Gobe živijo na ^ kjer je hrana zanje že pripravi)®1 ‘ ’ hranijo se s tem, kar so rastline 11 nesle. Gozdna tla so nastlana z £'v jočimi ostanki trav, listja in In prav s temi ostanki se br3"1; gobe. Zato diši po gnilobi in ir0 nobi povsod, kjer rastejo gobe. Veriga je torej tu setavljen» ^ tehle členov: kuna — veverica gobe — gnijoče rastline. 1 Talca: sibirski neprehoden. POJASNILO Ob priliki procesa proti fašistične-s u tajniku dr. Karninčiču v Postojni p našemu dopisniku vrinila ne- L Pomota, ki jo je Primorska bor-a, z dne 7. 9. t. I. na 5. strani tudi »javila. Stvar je v tem: Dr. Vesel, advokat trstu, ki je na procesu branil fašista ariimčiča, je predlagal okrožnemu «emu sodišču v Postojni, naj za-^ lsi kot razbremenilno pričo pri pro-cesu bivšega tržaškega fašista Aito, 1 sodeloval pri fašističnih zločinih I» Julijski Krajini in je bil tudi pri-rv?n vPpt inkriminiranem dejan ju na J.tročnem brdu (okraj 11. Bistrica), se obtožuje Karninčiča zločina. Vid išče je ta predlog odklonilo. » zvezi s tem predlogom pa je na- stala pomota v tem, da je naš dopisnik zamenjal zagovornika dr, Vesela s predlagano in odklonjeno pričo fašistom Aito in torej tudi obtoževanje slednjega od strani ogorčenega ljudstva. Aita je namreč sodeloval pri razbijanju Milanske stavke in bil dejansko zagrizen fašist. Torej je treba omenjeno pomoto popraviti in čitati v članku: ... Nadalje je dobro vedeti, da sta Karnin-čič in Aita kot študenta v Milanu nastopila kot stavkokaza« ... in v podnaslovu »V veliki stavki v Milanu sta Karninčič in Aita vozila tramvaj kot stavkokaza.« S tem popravljamo pomoto v omenjenem članku. — Uredništvo. IZ AMERIKE NAM JE PISAL VIPAVSKI ROJAK: BELIMO IMETI VEČJE STIKE S SVOJO ROJSTNO DOMOVINO Pred kratkim je prejelo naše uredništvo pismo, ki ga je poslal naš p°jak iz Vipavske doline iz Amerike. Med drugim naš rojak piše: JPo naključju mi je prišla v roke Mevilka ,Primorske borbe* in bil sem sMno iznenaden nad dejstvom, da ima Vipavska dolina svoj list. Všeč mi je 'sebina in način urejevanja, zato vas Prosim, če mi list pričnete pošiljati, °benem pa seveda obvestite, koliko je letna naročnina. Da se vam mimogrede predstavim. Poma sem iz Vipave, oziroma iz Gradišča, kjer živi še eden izmed bratov na domačiji. V Ameriki sem že nad ^ let, kamor sem prišel kot 171etni mladenič, ko. sem pobegnil iz bivše, ?nile Avstrije. 2e v prvi svetovni vojni smo si ameriški Slovenci želeli in tudi delali na tem, da bi se Slovenci osvobodili 'n srce nas je bolelo vse, ko smo vi-dnli, da takrat nismo dosegli tega, kar 80 nam obetali. Prišla je druga sve-lovna vojna, v kateri je služil tudi moj sin in mi vsi smo uvideli potrebo, ^a je prišel čas, da pomagamo in po-skušamo doprinesti tudi mi po svojih močeh za osvoboditev vsega tistega, nar nam je bilo po prvi svetovni vojni ukradeno. Osnovaji smo Slovenski ameriški narodni svet in budno zasledovali delo vas v domovini. Tu v Clevelandu nas je precej iz Vipavske doline, lahko rečem, vsi smo zavedni fantje, ki skušamo doprinesti vsak po svojih močeh za to, za kar ste se vi vsa leta borili. Prav zaradi tega bi želeli imeti tudi večje stike s svojo rojstno domovino in upam, da nam bo to dokaj posredovalo prejemanje vašega lista ,Primorska borba*. Tako nam bo mogoče zasledovati vaše prizadevanje za pre-rojenje naše skupne domovine. Željni smo novic iz Vipavske doline, ker vemo, da se je vsled vašega požrtvovalnega dela po tolikih letih marsikaj spremenilo. Bodite nam pozdravljeni, ob priliki napišem kaj več, mogoče celo kaj primernega za list.« Sledi podpis: Josef F. Durn, Cleveland 10, Ohio, Z D. V istem času, ko temne sile imperialistične politike z najbolj podlim preglasovanjem vsiljujejo jugoslovanskim narodom novo zgodovinsko krivico, katero je nastop demokratičnih delegacij dokončno razkrinkal kot nečloveško delo sveta izkoriščevalcev, v istem času prihaja glas iz Amerike, ki kaže jasno željo naših ljudi v tujini, da bi spoznali srečno, svobodno domovino, da bi spoznali v njej srečnejše in bolj svobodne ljudi, kakor so bili oni sami nekdaj. ★ ★ * FIZKULTUR A KAJ JE CILJ TEKMOVANJA ZA ZREN . Pomet» vsakega zdravega udejstvova-je v tem, da ne postane samo last P°edincev, temveč širokih plasti prebi-Jalstva. Nihče, kdor pošteno misli, ne bo otel kultur® in prosvete samo zase, za krog ljudi, temveč hoče dati kul-P',0 in prosveto v roke prav vsemu na-J0<*u, mladini in starejšim. Zato ker je a Potrebno, ker le v skupni rasti je . °*ei> uspeh za bodoče boljše in bolj na-'no delo. Ves narod se mora prekvasiti vzrasti v nov narod, kateri bo prost j s®Sa, kar ga je tlačilo stoletja in sto-e'la. Ogromno je že bilo storjenega v em pogledu, dan za dnem izginjajo sle-fok'' k' nara P*1 *e v*‘snMa nam sovražna Vsak je prepričan da potrebujemo ravje in moč, da se povzpnemo visoko nad prejšnjo raven življenja. Po vojni je asa domovina razdejana in požgana, rešena in oropana. Iz tega se je po-j 'la prva naloga posebno med mladino, ? z vsemi močmi in zmožnostmi obno-■nio razdejanje in da storimo vse za ob-ov° domovine. Dan za dnem so naši Pehi večji in pripravljamo se še na no-a 'n še večja dela. Telo je treba krepiti in uriti, k temu am bo pripomogla zdrava fizkultura in •p0Vo fizkulturno tekmovanje za ZREN. ° udejstvovanje, ki je predvsem zdrav-v®n®Éa pomena, mora prodreti široko k e“ ljudstvo in zajeti kakor mestno, ta-0 'Udi vaško mladino in prav v tem, v , ?oz'čnem zdravem tekmovanju. Temelj . movanja služi že v splošnem razvija->u felesnih zmožnosti in zdravja, kajti r ri0 zdrav in močan človek lahko upo-i: . vse svoje sile za izpolnjevanje živ- l,enl?kih nalog. , , Naša bodočnost ih slavna preteklost, ! se zrcali v veliki osvobodilni borbi, nas koVeZU*e*a' keB« poseben avto, ki bo imel zbirko najnovejših knjig in brošur po sledečem vrstnem redu, poleg tega pa se bodo vršile filmske predstave filma: »Sekretar rajonskega komiteta« v spodaj omenjenih krajih. 20. 10. Okraj Idrija — ob 10. uri Črni vrh, ob 13. uri Idrija, ob 17. uri Cerkno, zvečer kino-predstava v Cerknem. 21. 10. okraj Tolmin — ob 10. uri Sv. Lucija, ob 13. uri Tolmin, ob 16. uri Podmelec, zvečer film v Hudi južni. 22. 10. okraj Grgar — ob 10. uri v Čepovanu, ob 13. uri v Kalu, ob 16. uri na Banjšcah, zvečer film v Grgarju. V tednu »Za našo knjigo« bodo vse kulturno-prosvetne organizacije skušale po svojih močeh prispevati k temu, da se že tako visoko razvit čut 23. 10. okraj Ajdovščina — ob 10. uri v Ajdovščini, ob 13. uri v Šempasu, ob 16. uri v Št. Vidu, zvečer film v Podragi. 24. 10. okraj Postojna — ob 10. uri Senožeče, ob 13. uri Bukovje, ob 16. uri v Št. Petru, zvečer film v Dolnjih Košenah. 25. 10. okraj Ilirska Bistrica — ob 10. uri v Bistrici, ob 13. uri v Šaprjanah, ob 16. uri v Pogradu, zvečer film v Herpeljah-Kozini. 26. 10. okraj Herpelje-Kozina — ob 10. uri v Herpeljah, ob 13. uri v Črnem Kalu, ob 16. uri v Kubedu, zvečer film v Dekanih. 27. 10. okraj Koper — ob 10. uri v Šmarjah, ob 13. uri v Novi vasi, ob 16. uri v Pomjanu, zvečer film v Vremskem Britofu. do kulture in do prosvete še pojača pri nas. Ne samo to. Vsa kulturno-prosvetna društva, prosvetni sveti in množične organizacije streme za tem, da pokažejo v tem tednu našim ljudem, kje naj izbirajo, če hočejo, da svoje težnje po novem, svežem zadovoljijo. Tako je sklenilo tudi kulturno-prosvetno društvo iz Ajdovščine, da v tem tednu, gostuje po Vzhodno-pri-morskem okrožju s pred kratkim dobro naštudirano Škvarkino komedijo »Tuje dete«. S tem gostovanjem hoče dokazati kulturno-prosvetna skupina iz Ajdovščine, kako pravilno je razumela svojo nalogo v pogledu izbire snovi, ki jo je dala v roke mladim, zdravim silam, ki jih priteguje iz dneva v dan več na svoj oder. To gostovanje bo brez dvoma našlo globokega odmeva pri vseh prosvetnih svetih in kulturno-prosvetnih ustanovah v našem okrožju, ki bodo, lahko rečemo, vzgled Ajdovcev znali pravilno ceniti in mu tudi slediti. Kulturno-prosvetna skupina ir. Ajdovščine je svoje gostovanje predvidela takole. Na dan pričetka »Tedna za našo knjigo« bo skupina nastopila v Idriji in nato v dnevnem zaporedju, to se pravi vsak dan brez prestanka v naslednjih krajih: Tolmin, Čepovan, Postojna, Št. Peter na Krasu, Ilirska Bistrica, Divača in zad-' nji dan v Kopru. GOSTOVANJE KULTURNO-PROSVETNE SKUPINE IZ AJDOVŠČINE S »TUJIM DETETOM« V VZH0DN0-PRIM0RSKEM OKROŽJU NASA OBRT Od zapuščine nacifašistov v naši pokrajini je tudi obrtništvo prejelo svoj delež. Radi porušenih in opustošenih to-\»‘n industrija ni mogla dobavljati obrtnikom potrebnega materiala i« surovin, zaradi česar je nastal popoln zastoj v obrtniški proizvodnji. Prišel pa je čas osvoboditve in z njo doba dela. Da nismo v tem času držali rok križem in se morda zanašali na povračilo škode, nam dokazuje naše izvršeno delo. Vse delovne napredne množice so z razumevanjem pristopile na pot obnove, ter s prostovoljnim in udarniškim delom zgradile to kar imamo. Obnovljene tovarne, ki so v času tekmovanja dokazale, da so že v zmogljivosti predvojne proizvodnje, ter so nekatere isto celo presegle za 10 do 20 odstotkov, našemu obrtniku že lahko nudijo potrebni material. Zaradi tega se je v zadnjem času tudi obrtništvu pričelo posvečati večjo pažnjo. Ustanavljajo se okrajna obrtniška združenja, katerih naloga bo oskrbovati obrtnike s potrebnim materialom. Dosedaj so si obrtniki sami, posamič, nabavljali material največ iz cone A, kjer so ga plačevali po izredno visokih cenah, na črni borzi, kar je bilo vzrok, da so bile cene produktom slične cenam cone A. Z že obstoječimi udruže-nji bomo dosegli ne samo načrtnejše delo, temveč tudi znatno znižanje cen našim produktom. Naloga udruženja bo, skrbeti tudi za stanovske interese obrt-'tiikov, jih podpirati v gospodarskih zadevah, jim dajati strokovna mnenja in skrbeti za socialni, strokovni, kulturni napredek in izobrazbo članom obrtniškega naraščaja. Obrtniki so z razumevanjem pozdravili ustanavljajoča se združenja in se pričeli včlanjati. Z otvoritvijo Centralne strokovne šole v Idriji, pa bomo tudi našemu obrtniškemu kadru nudili možnost, da se v svoji stroki tudi teoretično vsestransko izpopolni. Na splošno pa se opaža med našimi obrtniki stremljenje za zadružnim delom. Obstoječe zadruge so praktično dokazale, da je v zadrugi mogoče ekonomsko in s tem tudi socialno izboljšanje položaja | obrtnika. Radi tega so se iste pričele ustanavljati v mnogih krajih na pobudo obrtnikov samih. S strani oblasti pa bo treba gledati, da se bo vsem tem zadrugam nudila tudi finančna pomoč. Sploh pa po vseh dosedanjih ugotovitvah lahko trdimo, da se je položaj na- šega obrtništva v tako kratkem času znatno izboljšal. Pomanjkanje materiala, surovin in orodja je še vedno, toda kljub temu ne v toliki meri, da bi to povzročala kake posebne ovire v njegovem na predku. Z obstoječimi združenji in vsakodnevnim dvigom produkcije naših tovarn se bo v kratkem času odpravila tudi ta zadnja ovira. Tolminski čevljarji Gotovo bo marsikoga zanimalo, kako in kaj je po tolminskem okraju, zlasti še, ker je ljudstvo imelo priliko na dan parade dela v Ajdovščini videti razna dela in proizvodnje. Pokazali so svetu, da so budni, vztrajni in neuklonljivi ob Morganovi črti. Ustanovili so si čevljarsko zadrugo in s tem dali iniciativo za izboljšanje gospodarstva in za povzdigo obrti. Želijo biti neodvisni, neizkoriščani od tujca-zajedavca, samostojni v FLRJ. Razumljivo je, da so bile in so še razne tež-koče pri nabavi blaga in drugo, toda voditelji iniciativnega in pozneje upravnega odbora čevljarske zadruge niso klonili. Samozavestno so sklicali skupščino in ustanovili produktivno čevljarsko zadrugo s sedežem v Tolminu. Takoj pri ustanovitvi je pristopilo 20 članov in v teku šestih mesecev se je pridružilo še 17 članov. Kako zadruga deluje in napreduje, se vidi v tem, da so v času Titovega tekmovanja, poleg delovnih ur, napravili delavci še za obnovo 541 ur v znesku 15.630 lir. Pri kmetih so napravili 118 ur za znesek 3540 lir. Udarniško so izdelali in popravili razne čevlje siromašnim družinam za znesek 4890 lir. Nadalje je uprava preuredila lokale delavnice in trgovine ter se preselila v primerne prostore. Pri teh delih so delavci napravili udarniško 586 ur, kar znese 17.580 lir. Izboljšalo se je tudi notranje poslovanje in so tudi prekoračili tekmovalni načrt za 20%. Za parado dela se je izdelal gorski čevelj v velikosti dveh metrov. Postavili sta se dve poslovalnici. Delavci so zvišali produkcijo za 60% in zaradi tega so se cene čevljem znižale za 20 %o. Delavci in nameščenci čevljarske zadruge pa tekmujejo naprej. Zadali so si nalogo, da bodo izdelovali prvovrstne in lične čevlje ter s tem pokazali, da nočejo zaostajati za drugimi naprednimi delavci Jugoslavije. Delavci sp pristali na predlog, da bodo od vsakokratne plače prispevali 3% za obnovo. Želijo tudi zadovoljiti svoje odjemalce s prvovrstnimi izdelki in naše ljudstvo jih razume in podpira. Uprava zadruge polaga pažnjo na svoj naraščaj in sedaj ima 8 vajencev, katerim nudi strokovno, politično in kulturno izobrazbo. Ker čevljarji nočejo zaostajati v kulturi in izobrazbi, se vršijo tedenski sestanki z diskusijo. Mladi delavci so poslali tudi svojega zastopnika na progo Brčko—Banoviči. Tolminski čevljarji, potomci neustrašenih, zgodovinsko znanih puntarjev za dosego svojih pravic, so bili vztrajni v osvobodil?! borbi za pridobitev prave svobode, prav tako so vztrajni v delu in proizvodnji za dvig gospodarstva, za dosego neizpodbitnih pravic, in iskreno želijo služiti domovini Jugoslaviji. ZAPADNE ALPE V BARVI Dne 24. t. m. ob pol devetih zvečer bo predaval dr. inž. France Avčin, predsednik Glavnega odbora Planinskega društva Slovenije iz Ljubljane o temi »Za-padne Alpe v barvi«. Predavanje bo izpopolnjeno z okrog 300 barvnimi diapozitivi, katere je predavatelj sam posnel in izdelal. Primorsko planinsko društvo Ajdovščina. KA) PISEjO .PRIMORSKI BORBI- MLADINA NAM PIŠE IZ BRČKEGA Marsikatero dobro mamico sem danes, ko to pišem, opazil veselega obraza, na katerem ni več izraza skrbi, kako je neki z mojim sinom in z mojo hčerko ter z vso ostalo našo mladino, ki je šla na udarniško delo za naše skupno gospodarstvo velepomembne mladinske proge, v Brčkem-Banovičih. S ponosom piše mladinec Adi Golob svoji materi, da so videli maršala tov. Tita, ki jih je pohvalil za vse udarniško delo, ki ga vrši mladina iz vse Julijske Krajine. Zato so prejeli priznanje, nji--hova brigada je dobila za svoje udarniško delo naslov 5. soška udarniška brigada. Pripomniti moramo, da se današnja mladina resno zaveda, da si ravno z udarniškim delom v izgradnji naše porušene domovine ustvarja pogoje za svojo boljšo bodočnost. UDARNIŠKA NEDELJA V IDRIJI Ponovno se je vršila v našem mestu udarniška nedelja, katere se je udeležilo 424 ljudi, ki so razumeli željo mestnega tajništva, da je treba še marsikaj urediti, preden nastopi trda zima. Da se zadosti potrebam pri obnovi delavskih stanovanj, se je pripravilo 107 nr’ presejanega peska in gramoza. Pripravilo in očistilo se je 2870 cele in 800 polovične opeke. V Titovi ulici so popravili most. Razširila se je ulica sv. Ahacija. Enako si hoče tudi mladina čimprej urediti stadion, pri katerem se dnevno udeležuje prostovoljnega dela pri izravnavanju terena. Samo minulo nedeljo je bilo prevožene 50 m3 zemlje. Omeniti moramo, da so se naši mizarji, kakor tudi člani nekaterih rajonov tudi med tednom udeleževali prostovoljnega dela, katerega vrednost znaša 57.675 lir; ako prištejemo še vrednost izvršenega dela minulo nedeljo, ki znaša 140.090 lir, znaša skupna vrednost minuli teden izvršenega dela 197.765 lir. Ferdo Vidmar. PREMAGALI BOMO VSE OVIRE, TAKO PRAVIJO V SPODNJI IDRIJI Tekmovanje za »Priključitev k Titovi Jugoslaviji« smo pričeli z velikim navdušenjem. Že prvi dan je odšlo na delo mlado in staro. Zbralo se je na trgu pred osnovno šolo 217 odraslih in 50 pionirjev z zastavami. Vas je bila praznično razpoložena, vsakdo se je zavedal, kako globok pomen ima udarniško delo. Dolge vrste vaščanov so se pomikale na določena mesta, prepevajoč pesmi in z nasmehom na ustih. V gorah se je čul odmev njihovega petja, v soncu je odsevalo orodje, plapolale so zastave. Še nikdar ni naša dolina videla tako mogočnega praznika dela. Že po prvem mesecu smo dosegli nekatere točke: 679 delovnih ur pri sekanju drv in zbiranju kamenja za novo apnenico; nabralo, posekalo in spravilo se je k cesti pribl. 6 m3 lesa za prosvetni dom; očistilo in pripravilo se je 4 tovorne avtomobile stare opeke; popravilo in pokrilo se je mrtvašnico; napravila so se različna manjša dela v korist pogorelcem, očistila se je vas zadnjih ostankov okupatorja, in 'mladina je pripravila 40 m3 peska. Udejstvovali se bomo na kulturnem in političnem polju. Hodili bomo pot, začrtano v osvobodilni borbi, premagali vse ovire, da bomo vredni priključitve k Titovi Jugoslaviji, za katero se je borilo vse primorsko ljudstvo. Vedno naprej za dosego vseh ciljev našega naroda! BELSKO ZA PRIKLJUČITEV PRIMORSKE K JUGOSLAVIJI Ko so tod vladali še fašisti in pošiljali v našo vas svoje inženirje, da bi uredili naš studenec, iz katerega zajemamo pitno vodo, jim to ni uspelo, ker ni bil njihov namen nam koristiti. Danes pa, ko imamo svojo ljudsko oblast in hočemo doprinesti čim več k obnovi naše domovine in pokazati vsemu svetu, da smo in bomo pripadali samo Titovi Jugoslaviji, smo si sami uredili in popravili ta studenec. Največ zaslug pri obnovi ima 55 letni mojster vaščan, ki je sam, brez vseh strokovnja- kov, izdelal načrt in vodil vsa dela. S prostovoljnim delom so prispevali vaščani 1645 ur, kar znaša 49.350 lir. Sedaj lahko uporabljajo ta studenec tudi vaščani iz vasi Bukovje in Gorenje. Vaščani iz Belskega so pomagali pri obnovi požganih vasi Gorenje in Bukovja s prostovoljnim delom in vožnjami ter te-sanjem v vrednosti 48.240 lir. Vemo, da še nismo napravili vsega in zavedamo se nujnosti sodelovanja pri obnovi. Vovk Viktor DELOVNA MLADINSKA BRIGADA DARKA MARUŠIČA IN NJENI USPEHI Na plenarnem sestanku ZAM-lK za Vipavski okraj je mladima sprejela sklep, da bo v teku tekmovanja za priključitev Julijske krajine k FLRJ postavila tri delovne čete, katere bodo sodelovale pri obnovi tistih vasi, katere so v času NOB dale vse za osvoboditev našega tlačenega naroda. Zato je bil 10. oktober praznik vse naše mladine, kajti na ta dan je bila formirana naša I. delovna brigada, ki nosi ime našega primorskega borca m sekretarja RK ZKM za Slovensko Primorje, ki je dal svoje življenje na oltar domovine v novembrski ofenzivi 1. 1948, »Darko Marušič - Blaž . V tej brigadi sodeluje 76 mladincev, ki so največ iz Branice in Gaberja. V Gor. Branici je mladinka pripeljala na delo 50 letnega očeta, kateri je danes komandir 2. čete na Predmeji. Prav tako je v delovni brigadi njegova žena; že starejša ženica, im se popolnoma nič ne ustraši dela ter tekmuje »poredno z ostalo mladino pri učenju in delu. Delovna brigada je v prvih dneh vztrajnega dela dosegla že zelo 1 epe uspehe na vseh poljih. Skupno so napravili 1762 ur v vrednosti 61.670 dir. Birsa Ivanka V OKRAJU ILIRSKA BISTRICA TEKMUJEJO V okviru tekmovanja za priključitev je v nedeljo, dne 13. oktobra 1946, na Pregarju delalo 40 mladincev, kateri so napravili 120 ur; v teh je bilo izvršeno sledeče delo: Ker je vas precej izpostavljena hudi burji, so znosili na šolsko streho nekaj kubičnih metrov kamenja in ga razporedili po strešnikih. Presejali so 5 m peska, prinesli 500 litrov vode iz precej oddaljenega potoka za napravljauje malte ter premetali 8 m’ neuporabnega materiala. Obenem pa so nekateri delali tudi na svojih domovih, kjer so nosili vodo za malto in pokrili dve hiši. Prav tako je delalo v nedeljo 39 mladincev v Zabičkah, kjer so napravili 159 delovnih ur in tekom istih izvršili sledeče; pokrili* eno streho, zložili 3 m* kamen ja, razložili 1500 kosov opeke ter skopali 6 m3 temelja za novo hišo. . Mladina iz Novokračin pa se ie ude. ležila v nedeljo, dne 6 oktobra, prostovoljnega dela v Lipi, kjer so napravili 186 ur pri znašanju strešnikov. V nedeljo 13. oktobra pa je šla ista mladina na Lisec, kjer je napravila 48 delovnih ur — tudi pri znašanju strešnikov. Značilno je, da so imenovane vasi izven našega okraja, kar pa ni zaviralo naše mladine, da ne bi pomagala pri obnovi, vasem, ki so toliko žrtvovale za skupnost. Od 25. avgusta do 20. septembra 1.1. se je na obnovitvenem polju v našem okraju napravilo sledeče; pokrilo se je na novo 50 streh z žlehci in 10 streh z drugim materialom. Skupna površina je 6150 ms. 'Na delu pri obnovi so v preteklem tednu precej prostovoljnih ur napravili vozniki, ki so vozili gradbeni material v pogorele vasi. V tem času se je najbolj izkazala zadruga Kozjane in pa na novo ustanovljena obnovitvena zadruga Mereče. Delavci mizarske zadruge v ilirski Bistrici niso sprejeli plačanega dopusta, ki jim pritiče, darovali so pripadajočo vsoto denarja zadrugi, ki si je nabavila \z tega fonda stroj (za oblanje) v vrednosti čez 100.000 lir. — Poleg tega pa delajo še eno prostovoljno uro za v fond obnove. V CONI B RASTEJO NOVI DOMOVI, ŠOLE IN MOSTOVI Po mogočnem zaključku Titovega tekmovanja je prebivalstvo vzhodnoprimor-skega okrožja s podvojenimi silami, z nezlomljivo voljo in zavestjo stopilo v novo trimesečno tekmovanje, in to pod geslom: »Za priključitev Julijske krajine k materi Jugoslaviji«. Novi načrt trimesečnega tekmovanja predvideva poleg neštetih drugih del tudi popolno obnovo 650 poslopij. Deset tisoč delovnih rok je z veseljem zgrabilo za krampe in lopate. Po poročilih tehničnih baz je bilo do zadnjega septembra v delu že 307 zgradb, od teh je 137 že pokritih na devetih pa se bahavo dvigajo novi strešni stoli. Dne 24. septembra so pričeli v Idriji preko Idrijce razširjati železobetonski most in se predvideva, da bo do 15, novembra gotovo dokončan, Na cesti Idrija—Godovič je v delu velik oporni zid, za katerega bo treba okrog 350 m3 betona Zid bo dolg 44 m, globok 9 m in na najvišjem mestu 9 m visok. V teku borbe so bila tudi šolska poslopja večji del porušena. Mnogo je bilo obnovljenih že v Titovem tekmovanju, danes, v novem tekmovanju pa je v delu zopet 11 šol. Te šole se obnavljajo večinoma po vaseh, ker po centrih so že obnovljene, tako da jih danes obiskujejo tudi taki otroci, ki domačih vaških šol še nimajo obnovljenih. Brez dvoma pa je danes največji objekt v coni B, ki se gradi, most v Prestranku, ki bo dograjen v decembru-mc-secu, to je ob zaključku tekmovanja. OBNAVLJAMO Udarniškega dela v Sv. Luciji se je udeležilo 34 prostovoljcev. Od teh je bilo 18 članic AFŽ. Počistili so 800 metrov ceste, odpeljali 6 mn nerabl jenega materiala, razde, lili i/. skladišča 80 tramov, razložili iz kamiona 7500 korcev in presejali 2 m grušča za na cesto. Dušica Poglejmo, kaj delamo Pokrajinsko podjetje za destilacijo in predelavo sadja je nakupilo za štiri milijone in pol raznih produktov, kakor cvetja arnike, bezgove jagode, šipkove jagode in pelina. Ti produkti bi se sicer uničili. Denar so prejeli ravno tisti kraji, ki so največ pretrpeli v narodno - osvobodilni borbi. V Šljak je prispelo na udarniško delo 23 udarnikov tretje čete prve vipavske mladinske delovne brigade. Udarniki so disciplinirani in delajo po 6 ur dnevno na obnovi vasi, ostali del dneva pa porabijo za učenje. V vasi Belsko v postojnskem okraju so uredli vaški studenec v 164 udarniških urah, kar pomeni, da so prispevali k obnovi 49,350 lir. Ta studenec uporabljajo tudi vaščani Bukovja in Gorenj. Žene iz vasi Prestranek, Slavine in Koč so se odločile, da gredo udarniško delat na progo pri Prestranku, kjer je treba izkopati nov usek za tir, ki bo vodil čez novi most. Naložile so 59 m” materiala, v 200 urah prostovoljnega dela so prispevale 8.600 lir k obnovi. Žene iz vasi Ozeljana so obiskale vojaško bolnišnico v Idriji in podarile bolnikom vino, sadje, pecivo in cigarete. Žene iz vasi Užice, Vitovlje pa so obiskale bolnike v vojaški bolnišnici v Postojni. Obdarovale so jih s pecivom, sadjem in cigaretami. Antifašistične žene iz vasi Visoko ne zaostajajo za drugimi požrtvovalnimi ženami in so ravno tako obiskale bolne vojake v Idriji in jih obdarovale. Pri nabiranju bukovega žira sta se posebno odlikovala četrti in drugi rajon mesta Idrije. Posebno so se izkazali tovariši Kumer Nace, Šmerl Jože in Vončina Barbara. Pohvaljena je bila tudi 80-letna tovarišica Zelenko iz Titove ulice. V Idriji se je vršilo masovno zborovanje članov podružnice upravno - gospodarske stroke. Sklenili so, da bodo nabavili s prostovoljnimi prispevki slovenske znanstvene in leposlovne knjige. Za mladino v Brčkem so nabrali 8,200 lir. Izmed 34 prostovoljcev, ki so se udeležili udarniškega dela v Sv. Luciji, je bilo 18 članic AFŽ. Po poročilih vodij tehničnih baz je bilo v delu že 307 zgradb, od teh je 137 že pokritih. Na devetih pa se dvigajo že novi strešni stoli. V Postojni znaša skupna udeležba prostovoljnega dela prvih štirinajst dni tekmovanja 196 ljudi, kateri so napravili 2929 udarnih ur. Odstranili so 183 m3 ruševin, popravili 240 m poti, pripeljali 62 m3 peska in drugega materiala, prenesli 50.000 komadov strešne in zidne opeke in druga dela. V Postojni so zborovali prosvetni delavci. Zadali so si naloge, kakor dvig kakovosti šolskega dela, izboljšanje odnosov do dela, poglobitev stikov z ljudstvom in ustanovitev aktivnih krožkov po vseh šolah, kjer se bo študirala za učiteljski poklic primerna literatura. Zanimivo je dejstvo, da so vaščani Vojskega in Godovičev dali v zakol prve prašiče. Te dve vasici sta bili namreč v NOB najbolj prizadeti. Delavci in nameščenci čevljarske zadruge v Tolminu prav tako tekmujejo pri obnovi. Izdelujejo prvovrstne in lične čevlje. Tri odstotke svoje plače dajejo v obnovitveni fond, skrbijo za svoj naraščaj. Na Mladinsko progo so poslali svojega zastopnika, tedensko pi se vršijo sestanki, kjer obravnavajo vsa vprašanja svoje zadruge, kakor tudi dogodke v svetu. Črni vrh se obnavlja! Gradi se nova žaga, čistijo se ruševine. — Udarniškega dela se je udeležilo 320 ljudi s 40 vozmi konjske vprege. Skupno so naredili 2880 udarniških ur, prevozili 660 m3 ruševin, očistili 6.000 komadov zidne opeke in napravili 20 m3 peska. Zidarji so sezidali 30 m' zidu. Pri udarniškem delu je požrtvovalno pomagal udarnik . tovariš Rupnik Avgust iz Zadloga, kljub svoji visoki starosti 80 let. NAŠE ŽENE SODELUJEJO PRI OBNOVI Že v osvobodilni borbi so bile naše žene zavedne in zelo požrtvovalne. Razumele so, za kaj se bore naši partizani. Danes uživamo vsi sadove te plemenite in tako krvave borbe Toda — boj še vedno traja. Na gospodarskem popri-šču se borimo in tega se naše žene tudi dobro zavedajo. Zato so se zbrale na dan 11. oktobra iz vasi Prestranek 15, iz Slavine 26 in iz Koč 22 ter šle delat na progo pri Prestranku, kjer je treba izkopati nov usek za tir, ki bo vodil čez novi most. Vse so naložile 59 m;l izkopanega ma- teriala in naložile 30 m3 v 200 urah pr°, stovoljnega dela, s čimer so prispeva e obnovi 8600 lir. »Z veseljem delamo, ko nas je skupaj,« sc dejale, »saj le tako s s u nimi močmi bomo nekaj napravili 'n bo dolgo, ko bomo popravili vse,.ka7 !.. pustil sovražnik porušenega. Še vcc. ,z» .. dili bomo novo, česar doslej nismo 1® in s tem tudi našo oblast.« Naše žene bodo lahko dajale ob koncu obračun. Prav vse vedo, kaj je treba s riti za dokončno uničenje vseh fašizma. Bo^0- ZA NAŠE DIJAKE Po poročilih posameznih KNOO-ev o odstotkih možnosti plačevanja vzdrže-valnine 91 dijakov v Tolminskem dijaškem domu znaša povprečno plačevanje od zainteresiranih skoraj komaj tretjino. in Iii na breme skupnosti okraja padlo nad 2 tretjini, ki so v okviru okrajnega proračuna in možnosti nemogoči. Vsekakor pa bo treba napeli vse možnosti, da bomo oskrbovali naše di- naša bodočnost v strokov- jake, ki bo uu& • j potnikov. Kamioni ps so novembra prevozili 41.523 km in prepeljali 3510 ^ Glede potovanja je urejeno, ^a.0j. lahko v enem dnevu pripelješ iz na'ein daljenejšega okraja in opraviš v c :e dnevu svoje posle. Dvakrat dnevno^ zveza s Tolminom preko Idrije, štiri ^ s Postojno, dvakrat z Gorico, šiinkra^j Šempasom in enkrat s Koprom Do se !■ se ob nedeljah ni vozilo, ker so po na popravljali vozove, v kratkem pa bo dena tudi nedeljska vožnja. Podjetje je visoko aktivno, snì.'^u zuje bilanca 16 milijonov lir dobička, se je porabil za investicije in za raz jenje podjetja. Zavednost delavcev in vajencev j® ^ lika. Vsi so vpisani v podružnico En° sindikatov in imajo svojo fizkuh . sekcijo. Pri popravilu in usposablja ^ prevoznih sredstev so napravili udarniških ur in 4342 nadur. Na vse to samo nekaj zaključnih^? sed velikega Lenina: »Ljudstvo, ki vzelo v svoje roke svojo usodo —- 1e premagljivo!« Og*re ZADRUŽNO DELOVANJE Minulo nedeljo smo imeli članski zbor Okrajne gospodarske zadruge, kateri se je vršil v dvorani Mladinskega doma. Pri poročilu o delovanju se je ugotovilo, da ima naša zadruga 11 poslovalnic, 3 mesnice, 1 gostilno, 1 menzo in 1 kavarno, kjer je zaposlenih vsega skupaj 35 nameščencev in 8 vajencev. Zanimivo je dejstvo, da je naša zadruga silno napredovala, kajti ima samo v mestu 78 % vseh odjemalcev, zato je bil upravičen predlog nekega starega člana zadruge, da bi se tudi razno blago dodeljevalo naši zadrugi v taki meri, ki bi zadoščala potrebam vseh zadružnih članov. Da se uvede bolj 'racionalna potrošnja usnja in podplatov ter s tem urede primerne cene, se bo v najkrajšem času ustanovila zadružna čevljarna. Naša zadruga je od 1. januarja t. 1. do 30. sepr tembra prodala raznega blaga za 65 milijonov 261.000 lir. Ta številka nam dovolj jasno i, da je ljudstvo dobilo polno zaupaii]e do svoje zadruge, kajti dobro se zaveda, da bo edino z neumornim sodelovanjem v svojih zadrugah postalo gospodarsko močno in s tem popolnoma neodvisno na svoji lastni zemlji. Tudi idrijske čipke so si začele utirati pot v svet potom svoje novo ustanovljene čipkarske zadruge. V kratkem roku je prodala za 140.000 lir zipk. Že od nekdaj sloveče delo idrijskih čipk je danes še bolj prišlo do veljave, kajti članice čipkarske zadruge so si za .n0. nalogo, postreči svoji zadrugi z fla* vejšimi vzorci. ;n Dasiravno še mlada Obnovitvena ^ stavbna zadruga je danes že v p° razmahu. Od 1. maja t. 1. do 30. sn0. tembra je popolnoma obnovila 8 s a vanjskih poslopij, v teku obnove 1e sC poslopje in 6 javnih zgradb. cC- je 101.871 cementnih strešnikov, l'z , mentnih cevi in 320.000 zidne <>Pe ,a Pripravilo se je tudi 165 m3 prod"«*, peska v skupni vrednosti 5,996.055 Vse zadruge v mestu Idriji štej danes 1882 članov. aa Tudi mizarska delavnica Mestu6 NOO kljub raznim oviram vidno na? e-duje. Delo pri mizarnici napreduje z va v dan in bliža se čas, ko bo st3 pod streho. Bile so na poti številne prekc, ki so jih s tiho požrtvovalno? premostili naši vrli mizarji s svoji® • sebičnim tov. Kenda Valentinom, ha ^ se neumorno trudi, da bi čimprej za^ci, stroji v novo zgrajeni mizarski de'vaV"1jIi Enako se tudi Združenje krojačev šivilj na vso moč trudi, da se utrdi lovanje celokupnega članstva združen Tudi v nrostovolinem delu se udejsi ^ šivilj na vso moč trudi, v prostovoljnem delu se udeis.!V'|1 jejo, saj so napravili 806 prostovoljl1,^ delovnih ur za napravo obleke in Pcr otrokom v počitniški koloniji. j. Kakor razvidno, se naše ljudstvo vc no bolj udejstvuje v zadružnem g°sP darstvu. Ferdo Vidffl®r' kajti darstvu. V Štjaku dela tretja četa vipavske delovne brigade K nam jn prispelo na udarniško delo 23 udarnikov in udarnic 3. čete L Vipavske mladinske delovne brigade. Ustanovili so se na Ravnjah. Naše mladenke jim kuhajo in nabirajo mleko. Četa je discipliniral in pridna; po šest ur na dan čistijo ruševine, ostali del dneva porabijo za učenje. Njihovo delo vidno napreduje. Mladina je zelo povezana z mladimi udarniki. Želimo jim mnogo uspeha pri njihovem delu. Pavlič Ivanka OBJAVE Izgubil sem osebno izkaznico na ime Bremec Ludvik št. 440, izdano od okrajnega INOO Grgar. S tem jo preklicujem za neveljavno. Tov. Ban Marija iz Bač št. 11, okraj Herpelje-Kozina, je izgubila osebno izkaznico. Preklicuje jo za neveljavno. Tov. Kočevar Olga, Kastelc štev. 12; okraj Herpelje-Kozina, je izgubila dne 5. septembra 1946 na cesti Klanec do Kastelca osebno izkaznico. S tem jo proglaša za neveljavno. Tov. Cah Silvester, Kortinc-Črnf Kal št. 69, je med potjo iz Petrinj do Klanca izgubil osebno izkaznico, izkaznico SIAU in 5000 lir, Prosimo, da pošten najditelj vrne izgubljene dokumente in denar tov. Cahu Silvestru, Kortine 69. S tem proglašamo navedeni izkaznici za neveljavni. Tov. Gorjup Danici s Kanalskega vrha št. 1 je bila ukradena dne 15, t. m. v Ravnah na plesu denarnica z osebno 1 kaznico št. 1600, Ker se do sedaj 1 našla, jo proglašamo za neveljavno. Tov. Jevščku Ivanu iz Zabrda i.c ,^3 ukradena osebna izkaznica št. 6, *z.a,-od okrajnega I. N. O O. Grgar, in si° kalna izkaznica št. 7429, izdana od 0'tra(J. nega odbora Enotnih sindikatov za..c no B v Ajdovščini, ter delavska knjižlC izstavljena od cestne baze v Ajdovšci S tem proglašamo izkaznice za nevelj3vn Tov. Kragelj Jožica, roj. 17. nove®hr3 1929 v Zatolminu št. 4, okraj Tol®'n' * izgubila osebno izkaznico št. 3004. S te jo proglašamo za neveljavno. Najdeno. Na dan »Parade dela« v Al dovščini je nekdo pozabil v sanitetne avtu Rdečega križa za TrsJ in pokraj>n pelerino iz gumiranega platna. Kljub P° izvedbam se lastnik še m našel, zato Ba pozivamo, naj se osebno ali pismeno zt> a si na sedežu RK v Trstu, Via Carducci »Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.