®J15OŽJA BESEDA Leto 2010 Letnik 61 Jan/Febr/Mar Leto duhovništva 19. junij 2009 -19. junij 2010 The Word of God Božja beseda Slovenian Religious quarterly January-February-March 2010 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721 Glavni urednik in upravnik: Toni Burja, C.M., e-mail: antonioburja@rogers.com Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945 Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 Poverjeniki: Montreal: Rev. Franc Letonja, C.M., 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 Sudbury: Ga. Francka Stopar, 26 Severn St. Sudbury, Ont., P3C 2Y7 VSEBINA Iz koledarja Svetovni dan miru ........1 Leto duhovnika...........2 Svetovni drobiž............6 Molitev za evh. kongres ... .9 Od Atlantika do Pacifika Misijon po Kanadi........10 Iz Župnije Brezmadežne . .13 Pri Mariji Pomagaj .......14 Iz Župnije Sv. Vladimira . .15 50 let Slovenske šole......16 Iz Baragove dežele .......21 Molitev v letu duhovnika .23 Zahvale..................24 Oglasi in voščila ..........26 Za dobro voljo............32 NASLOVNICA • Jezus Kristus, večni veliki Duhovnik (ikona). Levo ob njem - Melkizedek. Desno ob njem - Sv. Janez Maria Vianney. Spodaj - daritveni oltar. SVETOVNI DAN MIRU Papež Benedikt XVI. je za svetovni dan miru napisal poslanico z naslovom: »Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvo.« Poslanico sta na tiskovnem uradu Svetega sedeža predstavila nekdanji predsednik Papeškega sveta pravičnost in mir kardinal Renato Martino in tajnik papeškega sveta Mario Toso. Papež v tokratni poslanici v ospredje postavlja mir na kozmični ravni, ki se kaže kot harmonija med Bogom, človeštvom in stvarstvom. S tega vidika načeto naravno okolje ne pomeni le rušenja ravnovesja med človeštvom in stvarstvom, ampak še večje slabljenje povezanosti med človeštvom in Bogom. Kot je dejal kardinal Martino, razmišljati o ekološki krizi pomeni razmišljati o notranji krizi človeka, kateremu je Bog dal zemljo, da bi jo obdeloval in varoval. Papež v poslanici na vrsto problemov, ki se nanašajo na naravno okolje, ne odgovarja s tehničnimi rešitvami in se ne vmešava v politična delovanja, temveč izpostavlja prizadevanje Cerkve na področju zaščite zemlje, vode in zraka, ki so Stvarnikovi darovi človeku, in spodbuja k ohranjanju ravnovesja med Stvarnikom, človeštvom in ustvarjenim. Prav tako izpostavi nekatere ključne točke, ki bi pripomogle k obnovi miru na področju spoštovanja stvarstva. Benedikt XVI. tako med drugim poziva k širšemu pogledu na človeka in stvarstvo, ki nista zvedena le na nek rezultat evolucijskega determinizma. Prav tako vabi h koreniti etični in kulturni obnovi, izpostavlja odgovornost vsakega človeka v skrbi za stvarstvo, poudarja pomen narodne in mednarodne odgovornosti, ki je povezana z resno in daljnosežno spremembo razvojnega programa, poziva pa tudi k medgeneracijski solidarnosti. Sveti oče v poslanici prav tako nakaže dve skrajnosti v odnosu do naravnega okolja: ego-centrizem, ki pristaja na človekovo samovoljno ravnanje s stvarstvom, in eko-centrizem, ki pa človeku odvzema njegovo dostojanstvo nad stvarstvom. K čemur usmerja Benedikt XVI. v poslanici pa je drža globokega notranjega in zunanjega ravnovesja med Stvarnikom, človeštvom in stvarstvom. Leto G. Franc Letonja CM - duhovnik je poslan. Foto C. Soršak ansko leto smo na praznik Srca Jezusovega začeli leto duhovnikov. Papež Benedikt XVI. je to leto povezal s praznikom Srca Jezusovega in s 150. obletnico smrti sv. Janeza Vianneya, duhovnika in gorečega arškega župnika, zavetnika župnikov. V pismu za začetek leta duhovništva je papež Benedikt XVI. napisal, »naj to leto spodbudi notranjo prenovitev duhovnikov za pristnejše in odločnejše evangeljsko pričevanje v današnjem svetu.« Papež Janez Pavel II. je govoril in spodbujal k novi evangelizaciji ne le škofe in duhovnike, ampak tudi vse verno ljudstvo. Vsi naj bi se v sedanjem svetu bolj potrudili uresničevati evangelij, Jezusovo veselo sporočilo o našem odrešenju. Sveti arški župnik je večkrat poudaril, daje »duhovništvo ljubezen Jezusovega Srca.« V mašnem hvalospevu v čast Srcu Jezusovemu slišimo, da pritekajo »iz njegovega srca zakramenti Cerkve, da bi vse ljudi pritegnil k svojemu odprtemu srcu in bi znova in znova veseli zajemali iz studencev odrešenja.« Namen leta duhovnikov ni v tem, da bi o duhovnikih govorili in pisali, ampak da bi se vsi - duhovniki in verniki - usmerili k Jezusu in bi zajemali milosti, ki so nam potrebne za življenje po evangeliju. Le s pomočjo Božje milosti bomo evangelij, sporočilo Božje ljubezni in odrešenja, bolje ter na novo razumeli in iz njega zaživeli. Duhovnik: kdo in zakaj? Duhovništvo ni, kot bi kdo rekel, iznajdba ob nastanku Cerkve. Službo duhovnika, nekoga, ki opravlja posebno službo pred Bogom ali božanstvom poznajo vse vere. Beseda duhovnik se v Svetem pismu omeni več kot tristo krat (okrog 270-krat v Stari zavezi in nad 40-krat v Novi zavezi). V Stari zavezi se prvič pojavi v prvi Mojzesovi knjigi, v poročilu o Abrahamovi vrnitvi kot zmagovalca nad kralji. »Salemski kralj Melkizedek pa je prinesel kruha in vina. Bilje duhovnik Najvišjega Boga« (1 Mz 14,18). od 19. junija 2009 Y 7 do 19. junija 2010 duhovnika_ V Stari zavezi so duhovniki opravljali predpisano službo. Njihovo glavno opravilo so bile daritve: žgalne, jedilne, kadilne ... Veliki duhovnik je smel le v določenem času stopiti v najsvetejši prostor, kjer je bila skrinja zaveze. Jezus se je za nas in za naše odrešenje daroval Bogu Očetu. Kot pravi Bog in pravi človek je bil hkrati duhovnik in daritev. Bogu Očetu se je najprej daroval pri zadnji večerji, ko se je dal učencem in nam vsem v duhovno hrano. Pri zadnji večerji je nekako 'prehitel' nasilno in okrutno smrt na križu in jo tako spremenil v darovanje. Pred Boga Očeta »je za zagrinjalom kot predhodnik stopil Jezus, ki je postal veliki duhovnik na veke, po Melkizedekovem redu« (prim. Heb 6, 20). Pri zadnji večerji je Jezus s postavitvijo svete evharistije in mašne daritve postavil tudi zakrament mašništva ali duhovništva Nove zaveze, ko je rekel učencem: »To delajte v moj spomin« (Lk 22,19). Jezus je skozi tri leta javnega delovanja pripravljal svoje učence na poslanstvo oznanjevanja, pričevanja in služenja. Pošiljal jih je, da so oznanjali, polagali roke na bolnike in mu tako pripravljali pot. »Poslal jih je pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti« (Lk 10,1). Po prejemu Svetega Duha in okrepljeni z njegovo močjo so učenci - apostoli stopili v javnost in začeli s svojim poslanstvom. Oznanjali so, krščevali in zbirali nove člane v skupnost. »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apd 2, 42). Sveto mašniško posvečenje je krščanski zakrament, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovniške službe v Cerkvi. Ta zakrament ima tri stopnje: 1. diakonsko posvečenje; 2. duhovniško posvečenje; 3. škofovsko posvečenje. Zakrament posvečenja lahko podeljuje samo škof, ki je sam že prejel najvišjo stopnjo posvečenja. Poslanstvo Jezus je apostolom, ki jih je sam izbral, naročil, naj oznanjajo in krščujejo ... Iz Jezusovega naročila sledi, da je duhovnik oseba, ki po zakramentu mašniškega posvečenja opravlja zaupana mu bogo-služna opravila: oznanja evangelij, deli zakramente in tako formira krščansko skupnost. Katekizem katoliške Cerkve pravi, daje »mašnik krščanski duhovnik, ki je prejel drugo stopnjo posvečenja - mašniško po-svečenje. Njegova bistvena naloga je darovanje maše, po tem se tudi imenuje.« K bistvu njegove službe spada podeljevanje zakramentov, razen duhovniškega posvečenja. Sveto birmo lahko podeljuje s škofovim dovoljenjem in v smrtni nevarnosti. Preden se je Jezus poslovil od učencev na dan vnebohoda, jim je rekel: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal« (Mt 28,18-20). V pismu Hebrejcem beremo o duhovnikovem poslanstvu, da »je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga: da daruje daritve ...« (Heb 5,1). Poslanstvo, služenje in naloge duhovnika so v obredu mašniškega posvečenja jasno izraženi. Škof posvečevalec nagovori kandidate za mašniško posvečenje na začetku obreda: »Vi, predragi sinovi, ki boste posvečeni za mašnike,... opravljajte sveto učiteljsko službo po vzoru Kristusa, učitelja. Božjo besedo, ki ste jo sami z veseljem sprejeli, vsem oznanjujte ... Duhovno daritev vernikov boste dopolnjevali s svojo službo in združevali s Kristusovo daritvijo, ki jo boste v svetih skrivnostih na oltarju nekrvavo darovali. Umevajte torej, kar delate; ravnajte se po tem, kar opravljate. Ker boste obhajali skrivnost Gospodove smrti in njegovega vstajenja, si prizadevajte, da boste v sebi zatirali vsako grešno nagnjenje ter hodili po poti novega življenja.« V posvetilni molitvi pa škof posvečevalec moli: »Vsemogočni Bog! Ti daješ časti in deliš vsa dostojanstva ... Apostolom svojega Sina si pridružil za spremljevalce učitelje vere, tako da so s pomočniki v oznanjevanju napolnili ves svet. Zato te prosimo, Gospod, podeli takih pomočnikov ... obnovi v njihovih srcih Duha svetosti, od tebe podeljeno službo duhovništva naj sprejmejo, ... da besede veselega oznanila pridejo v vse kraje sveta ...« G. Anton Vukšinič ob 70. letnici duhovništva (leta 2009). Desno - g. Valentin Batič CM Duhovnik v službi evangelija Škof posvečevalec v uvodu obreda mašniškega posvečenja spomni kandidate, da jih je Bog poklical, da bi postali sodelavci Kristusa in bi ga posnemali z oznanjevanjem evangelija ter obhajanjem svete daritve. »Da bi verniki zrasli v eno telo, v katerem vsi udje 'nimajo istega opravila' (Rimlj 12, 4), je Gospod med njimi postavil nekatere za služabnike, ki naj bi v skupnosti vernikov imeli zaradi svetega reda oblast darovati sv. mašo, odpuščati grehe in naj bi v Kristusovem imenu za ljudi javno opravljali duhovniško službo«. Iz zgoraj povedanega vidimo, da duhovniški poklic ni kot mnogi drugi poklici. Ta poklic se izrecno nanaša na Boga in na delo po Božji volji, da bi ljudje prišli do spoznanja resnice in bi se zveličali. Duhovnik, ki je človek, je na nek način v dvojni službi: Bogu in ljudem. Za duhovnika velja, da »je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga, da daruje daritve...« (Heb 5,1). Naši predniki so duhovnika imenovali 'gospod'. Ponekod je še v uporabi ta izraz. Z besedo ali izrazom 'gospod' se pri duhovniku označuje dostojanstvo službe znotraj Cerkve in vzvišenost duhovniške službe. »Nihče si te časti ne jemlje sam, ampak ga kliče Bog« (Heb 5, 4). Najpomembnejše duhovniško delo je oznanjevanje evangelija in delitev zakramentov. Ko je Jezus dal svojim učencem oblast in jih poslal oznanjat evangelij, je rekel: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen« (Mr 16,15.16). Ko se je Savel spreobrnil in je bil krščen, je takoj začel oznanjati Kristusa križanega. Prepotoval je velik del rimskega cesarstva in povsod oznanjal evangelij, besede življenja. Tako je zapisal: »Blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu, namreč beseda vere, ki jo oznanjamo« (Rim 10, 8). Da je oznanjevanje nujno potrebno za sprejemanje vere, je zapisal isti apostol: »Kako naj verujejo, če niso slišali o njem (o Bogu)? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?« (Rim 10,14). Franc Letonja CM G. Boštjan Lenart oznanja. Midland 2009, foto C. Soršak V Slovenski vladi precej škripa ... • Slovensko gospodarstvo se vsak dan globlje in globlje pogreza v resnično krizo, kateri ni videti dna. Ob koncu leta 2009 je bilo v Sloveniji skoraj 100.000 brezposelnih. Tudi Slovenske železnice skušajo reševati krizo s tem, da bodo v prvi stopnji napotile 1.074 zaposlenih na čakanje, kar pomeni, na začasno nezaposlenost. To je tako imenovani varčevalni ukrep s političnim ozadjem. Ker so železnice državna last, bo morala država nameniti 38,4 milijonov evrov za pokritje primanjkljaja. Prihodnost za slovensko gospodarstvo ni rožnata. Ekonomski analitiki napovedujejo, da bo gospodarska obnova v Sloveniji precej poznejša, kot v drugih evropskih državah. Glavni vzrok za sedanje stanje je pomanjkanje protikriznih ukrepov, in to v pravem času. To dejstvo pa potrjuje, da so ministrstva neodloču-joča. V sedanji politični situaciji so mediji in urad za preprečevanje korupcije glavni povzročitelji naravnost bolestnega stanja v Sloveniji. Pomanjkanje strokovnosti je opaziti tudi v slovenskem pravnem sektorju, kjer vlada preveč upošteva politične metode pri reševanju pravnih nepravil- nosti. Pravosodni minister Aleš Zalar se hoče na vsak način znebiti državne tožilke Barbare Brezigar, češ, da je prekoračila meje svoje pristojnosti. Barbara B. je vsekakor pravna strokovnjakinja in se upira ministrstvu za Pravosodje, da bi uvedel v državno tožilstvo ministrski nadzor. Ministrski poseg bi bil protiustaven. Člen 136. slovenske Ustave dobesedno pravi: »Funkcija državnega tožilca ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi.« Pričakovati je v zgodnji pomladi, da bo prišlo do dolgo pričakovanega razpleta sodnega procesa o 'Patrijah'. Tedaj bo resnica pojasnila in razgalila lažni pravni politični načrt 'velikega poka' slovenske skorumpirane levice. Svetla točka v slovenskem pravosodju je izvolitev Miroslava Mozetiča za podpredsednika Ustavnega sodišča. Pravnik Mozetič je bil večkratni minister v vladah slovenske pomladi. Nasledil bo Cirila Ribičiča, sina zloglasnega Mitje Ribičiča. Arbitražni sporazum s Hrvaško bo zdaj še ostal v miznih predalih. 23. avgust kot dan žalostnega spomina • Evropski parlament je pozval », da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin.« ) je slovensko javnost pozvala k pridružitvi vseevropskemu dnevu spomina na naše žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov: najprej okupacije s strani nacističnih in fašističnih okupatorjev, nato pa revolucije, ki jo je izvajala Komunistična partija. Lizbonska pogodba • Katoliška Cerkev je s 1. decembrom 2009 postala tudi uradna dia-loška partnerica Evropske unije. S tem dnem je v polnosti stopil v veljavo pravni dokument, imenovan Lizbonska pogodba. 17. člen te pogodbe določa, da Evropska unija priznava iden-tičnost in poseben prispevek Cerkva in verskih skupnosti ter Unijo zavezuje, da z njimi goji odkrit, stalen in sorazmerno jasen dialog. S tem je združevanje, povezovanje in sodelovanje v Evropi doseglo novo in kakovostno višjo stopnjo. Spoštovanje človeškega dostojanstva, gospodarstvo v službi človeka, mir, sodelovanje, prijateljsko sosedstvo in solidarnost v Evropi so tiste vrednote, ki jih v zvezi s tem še posebej pozdravlja Katoliška Cerkev in jih želi še naprej pospeševati. Družbeni nauk Cerkve v svetu • Mednarodni inštitut kar- dinala Van Thuana, namenjen širjenju družbenega nauka Cerkve na mednarodni ravni, je izdal prvo poročilo o tem delovanju. Knjiga s 187 stranmi vsebuje različne podatke, ocene in analize o tem, koliko se je na vseh petih celinah storilo na področju širjenja cerkvenega družbenega nauka, izpostavljena pa so tudi najbolj pereča vprašanja in problemi vsake celine posebej. Cerkev na Madžarskem • Leta 1989 je bilo na Madžarskem le osem katoliških šol, danes jih je približno 330. Iz štirih dovoljenih redovnih skupnosti jih je v omenjenem obdobju nastalo več kot dvesto. Število krstov in birm ter obiskov nedeljskega bogoslužja je od srede osemdesetih let ostalo bolj ali manj nespremenjeno. Iz navedenih ugotovitev lahko sklepamo, da je vernost madžarske družbe le pogojno odvisna od aktualnega družbe-no-političnega sistema. (Iz poročila s plenarnega zasedanja predsednikov evropskih škofovskih konferenc - CCEE, nadškof Alojzij Uran) Cerkev in država. Cerkvena stališča do družbenih vprašanj naletijo od države do države na različne odmeve. Pri zastopanju stališč v zvezi z varovanjem in zaščito življenja od spočetja do naravne smrti so bolj uspešne, če se povežejo z drugimi krščanskimi Cerkvami in verskimi skupnostmi, kakor pa če se same 'borijo' za spoštovanje življenja oz. zaščito zakona in družine, je v Parizu poudarilo še več drugih škofov. (Iz poročila s plenarnega zasedanja predsednikov CCEE, nadškof Alojzij Uran). Svetovni dan bolnikov 2010 • Katoliška Cerkev bo ta dan obhajala 11. februarja 2010 pod geslom: Cerkev v službi ljubezni trpečim. Ta dan bosta zaznamovali tudi 25. obletnica izida apostolskega pisma papeža Janeza Pavla II. O odrešenjskem tpljenju in 25. obletnica ustanovitve. Osrednji dogodek svetovnega dneva bo slovesna sv. maša, ki jo bo v baziliki sv. Petra v Vatikanu ob navzočnosti bolnikov, spremljevalcev, zdravstvenih delavcev in odgovornih za pastoralo zdravja v krajevnih Cerkvah, daroval papež Benedikt XVI. Krajevne Cerkve so povabljene, da v pastoralne programe primerno vključijo tudi praznovanje svetovnega dneva bolnikov. Slovenska komisija karita-tivnih dejavnosti • SKKD Cerkve na Slovenskem združuje 15 organizacij, ki uresničujejo kari-tativno dejavnost v Sloveniji in jih je potrdila Slovenska škofovska konferenca. Največja od teh je Slovenska Karitas. V skupno 782 župnijah deluje 401 Župnijskih Karitas. V prihodnjih letih bo na evropskem področju posebna pozornost posvečena dobrodelnosti: leto 2010 je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, leto 2011 evropsko leto prostovoljstva, leto 2012 pa evropsko leto medgene-racijskega sožitja in solidarnosti. (Iz poročila voditelja SKKD, msgr. mag. Anton Pačnik). 110. let starosti • Toliko je praznoval Stanley Lucas, ki naj bi bil najstarejši Evropejec in tretji najstarejši moški na svetu. "Lucas ni bil vpoklican v vojsko, saj je imel težave s srcem in je moral ves čas jemati zdravila. Prav zato je to tudi neke vrste čudež, da je dosegel tako visoko starost," pravi njegova hčerka Phyllis. Lansko spomlad je umrla prejšnja najstarejša Evropejka Florrie Baldwin. Ta je živela kar 113 let in 307 dni. Za najstarejšo na svetu pa je dolgo veljala Japonka Ka-mato Hongo, ki je umrla stara 116 let in 45 dni. Konec sveta • Nasini strokovnjaki zatrjujejo, da leta 2012 ne bo konec sveta, kot to predvidevajo različni internetni viri. David Morrison iz Nase je povedal, da človeštva ne ogroža ogromen planet Nibiru, ki naj bi trčil v Zemljo, prav tako sončna toplota ne bo »scvrla« Zemlje. Poudaril je, da je vse skupaj le fikcija, ki so si jo izmislili ustvarjalci filma 2012, da bi tako čim bolj uspešno propagirali svoj film. Odkrili cepivo proti raku • Na Češkem naj bi raziskovalci odkrili zdravilo proti raku. Novo cepivo naj bi uničilo kancerogene celice ali pa vsaj zavrlo njihovo širjenje v telesu bolnika. Proizvodnja cepiva za zdaj poteka zelo počasi in v manjših količinah. Za eno cepivo morajo raziskovalci in osebje vložiti en teden dela. Na leto lahko proizvedejo zgolj 50 doz cepiva. Cena cepiva bo tako znašala okoli 4.000 evrov. V prihodnje nameravajo povečati proizvodnjo cepiva, saj se zanj zanimajo številna podjetja. Kitajski zid je precej daljši! Dolžina se razteza na 8.851,8 kilometra, kar je precej več od večine ocen, ki govorijo o pet tisoč kilometrih. Merjenje zidu je trajalo dve leti, strokovnjaki pa so si pomagali z navigacijskim sistemom in infrardečo tehnologijo. Dosedanje ocene o dolžini zidu so v glavnem temeljile na zgodovinskih podatkih. Obrambni sistem vključuje 6.259,6 km zidu, 359,7 km jarkov in 2.232,5 km naravnih ovir, kot so hribi in reke. Gradili so ga več stoletij, da bi Kitajsko varoval pred vpadi tujcev. Prvi deli kitajskega zidu so bili zgrajeni pred več kot dva tisoč leti, obnovili in podaljšali pa so ga v času dinastije Ming (1368-1644) zaradi grožnje vdorov severnih plemen. Molitev za Slovenski evharistični kongres Spomnimo se na ta veliki dogodek, v katerega smo povabljeni, da se vključimo tudi Slovenci po svetu. Tudi mi radi molimo molitev, ki jo je pripravila Slovenska liturgična komisija: Gospod Jezus, pomagaj nam s svojo milostjo, da se bomo v času priprave na slovenski evharistični kongres vedno bolj zavzeto in dejavno udeleževali mašne daritve, te z vedno večjo ljubeznijo prejemali v svetem obhajilu in te častili pod podobo kruha kot svojega Odrešenika. Amen. Logotip slovenskega evharističnega kongresa Marija, evharistična Žena, prosi za nas! MISIJON PO KANADI (Advent-božič 2009) V letošnjem adventnem času sem doživel prelomnico v svojem življenju. Tokrat ta prelomnica ni bila v obliki spreobrnjenja, kakor morda pričakujete, ampak se je zgodila v fizičnem pomenu besede, bolj točno, v prostorskem pomenu. Vizitator (provincialni predstojnik lazaristov) g. Pavle Novak me je prosil, da bi v ad-ventnem času oznanjeval evangelij med Slovenci v Kanadi. Po pogovoru z njim sem privolil, kljub temu da sem kot župnik v Bitoli od 24. septembra 2009 moral že prvič dobiti zamenjavo. 4. decembra sem se z letalom iz Trsta, preko Rima, prvič odpeljal prek Atlantskega oceana v največje kanadsko mesto, Toronto. Doslej nisem imel veliko izkušenj z letalskimi poleti, saj sem letel le nekajkrat na območju Evrope, sedaj pa sem prvič zapustil Evropo in pristal v Severni Ameriki. Lazarist g. Amadej Jazbec. Foto Toni B. Na letališču v Torontu me je čakal g. župnik Tine Batič, katerega sem v tistem trenutku zagledal prvič v življenju. Doslej sem ga videl na nekaj slikah, vendar je bilo to dovolj, da sem ga spoznal. Po dobrih treh urah v župnišču Marije Brezmadežne sem že moral oditi na pot proti zahodu Kanade, kjer naj bi v dobrih desetih dnevih obiskal in maševal za slovenske skupnosti. Bil sem namenjen preko Cal-garyja v Lethbridge, vendar je bilo za tamkajšnje območje ta večer napovedano snežno in vetrovno vreme. Ko smo pristajali v Calgaryju, je imel pilot zaradi snega in vetra kar nekaj težav s pristajanjem. Hvala Bogu, smo srečno pristali. Po približno polurnem čakanju na letalo za Lethbridge se je na ekranu pojavil napis, da je let odpovedan. Tako sem moral že kar prvi obisk odpovedati. Poklical sem družino Dimnik v Lethbridge in jih sporočil, da me zaradi vremenskih nevšečnosti ne bo tja. Zakonca Terenta iz Calgaryija pa sta medtem od Tineta Batiča že izvedela, da je let za Lethbridge odpovedan, zato sta me prišla iskat na letališče. Iskreno povedano, se mi je kar prileglo dobiti toplo zavetje in posteljo. Odpeljala sta me k zakoncema Don-nely, kjer sem preživel prvi konec tedna. V soboto sta me Russel in Mary odpeljala na ogled Calgaryja, ki je gostilo zimske olimpijske igre leta 1988. V nedeljo pa sem maševal v slovenski dvorani pred približno 25 ljudmi. Po kosilu sem se že odpravil v Edmonton, kjer sem popoldne zopet daroval sveto mašo. Na letališču sta me pričakala zakonca Brus in me takoj odpeljala v slovensko dvorano, kjer sem daroval sveto mašo. Tukaj so imeli Slovenci tudi božično srečanje, zato jih je bilo pri maši nekoliko več, približno 70. Tako v Calgaryju kot v Edmon-tonu sem doživel hudo zimo s temperaturami pod - 30 stopinj Celzija. Naslednja misijonska postaja je bila Kelowna, kjer me je pričakal sofaran iz moje rodne župnije Galicije, Rudi Herman. Ob tem sem še bolj spoznal, kako je svet majhen, ker lahko nekje v Kanadi srečaš človeka iz domačega kraja. V Kelowni sem imel mašo v cerkvi, kjer se je zbralo štirideset ljudi. Ta dan je bil tudi praznik Brezmadežne, zato smo pri sveti maši razmišljali o pomenu Marijinega Brezmadežnega spočetja. Naslednji dan sva se z Rudijem odpeljala v ZDA, ker sem hotel prestopiti ameriško mejo. V potnem listu sem želel imeti tudi žig, zato sva se z Rudijem približno pol ure pogovarjala z ameriškimi policisti in jim razlagala svoje želje. Po izpolnjenem obrazcu in plačanih šestih ameriških dolarjev sem dobil kar dva žiga v potni list in potrdilo izpolnjenega obrazca. Ko sva se vrnila na njegov dom, sem se kmalu odpravil na letališče, od koder sem poletel v Victorijo. Tam sta me na letališču pričakala zakonca Vučko. Na njunem domu sem dobil 'meni prijetno' izkušnjo hladne sobe, saj sem spal pri enajstih stopinjah Celzija, kar dokazuje toplomer, ki sem ga tudi poslikal. Ob tem sem pomislil, da si človek lahko ob takšnem stanju zelo utrdi svoje zdravje. Po mojem je danes toliko bolezni, ker se vsepovsod grejemo. Če pa bi se utrdili v sobah, kakršna je bila pri Vučkotovih, pa gotovo ne bi bilo toliko bolezni. Kakor v Kelowni, sem tudi v Victoriji imel mašo v cerkvi, kjer se nas je zbralo dvajset. Petek, 11. decembra, je bil v znamenju vožnje proti Vancou-vru. Potoval sem z avtobusom iz Victorije proti trajektu, ki nas je peljal po zalivu Pacifika, nato pa sem zopet nadaljeval vožnjo z avtobusom. V Vancouver sem prispel v poznih popoldanskih urah, kjer sta me pričakala zakonca Rutar. V soboto me je neki Janez, katerega priimek si nisem zapomnil, vozil po Vancouvru in okolici, da sem dobil vpogled v lepote mesta in okolice. Bila sva tudi na enem izmed olimpijskih prizorišč. V nedeljo pa sem maše-val v slovenski dvorani, kjer se je zbralo okoli sto ljudi, kar je bilo največ doslej. Po maši je sledil kulturno-umetniški program. Žal, nisem mogel ostati do konca, ker sem moral iti na letališče in poleteti proti moji zadnji postaji na zahodu, Prince George. Letalo je imelo skoraj uro in pol zamude, tako da smo morali sveto mašo začeti ob 18.30 in ne ob 17.00, kakor je bilo najprej predvideno. Tukaj pa je bilo pri maši v slovenskem domu približno šestdeset ljudi. Spal sem na domu zakoncev Gomboc. Naslednji dan sem s Henrijem Novakom obiskal njegovo žago, ki sem jo občudoval predvsem zaradi tehnike, saj temelji na računalniškem vodenju. Zvečer pa smo obiskali še japonsko restavracijo, kjer sem prvič okušal japonske dobrote izpod rok kuharja, ki je kuhal kar vpričo vseh zbranih. Naslednji dan sem se odpravil v Toronto, kamor pa nisem prispel brez težav. Letalo v Princ Georgeju je imelo skoraj dve uri zamude, tako da sem zamudil letalo iz Van-couvra za Toronto. Poletel sem z naslednjim letalom, vendar brez prtljage. To se mi je prvič zgodilo, zato sem bil precej nejevoljen. Še sreča, da me je tolažil g. Tine Batič, ki mi je zagotavljal, da me bo prtljaga našla. Njegove besede so se uresničile tretji dan, ko je neki človek, zagorelega obraza, pripeljal moj kovček. V Torontu sem imel najprej duhovno obnovo za Slovence v župniji Marije Pomagaj, nato pa še v župniji Marije Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Kot ste opazili, sem svoje bivanje v Kanadi opisal potopisno. Sedaj pa moram pojasniti še svoje občutke. Glede na to, da je bila to moja prva izkušnja, da sem skoraj vsakodnevno potoval iz kraja v kraj, moram povedati, da to doživljam kot pozitivno izkušnjo. Vesel sem, da sem spoznal Slovence, tako sem dobil občutek, da Slovenija ni tako majhna, kakor se zdi na prvi pogled. V drugem delu, ko sem imel duhovno obnovo v Torontu, sem tudi čutil, kako prek oznanjevanja in spovedo-vanja napolnjujem samega sebe. Ta del sem doživljal že skoraj kot naš misijon, ki ga imamo lazaristi od časa do časa po župnijah. Ob tem sem zopet dobil potrdilo, da so ljudski misijoni prva naloga lazaristov. Negativna izkušnja ob mojem bivanju in oznanjevanju v Kanadi pa je, da ljudje tudi danes živijo v veliki nevednosti, predvsem kar se tiče pojmovanja svete maše, svete spovedi in verskih resnic. Bojim se, da k temu prispevamo svoj delež tudi duhovniki, ki ne oznanjamo jasno resnice evangelija, kamor nas pošilja Jezus Kristus. Od časa, ko je živel Vin-cencij Pavelski, so se spremenile samo zunanje okoliščine, verska nepoučenost pa ostaja velik problem tudi danes. Pri tem sta si Kanada in Slovenija zelo podobni. Amadej Jazbec CM IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE, Toronto Božičnica • Na Brezmadežno, 8. decembra, smo imeli sv. mašo tudi zvečer. Po sv. maši je odbor Kat. ženske lige v dvorani pripravil božičnico. Pred izmenjavo darov, ki so jih navzoče prinesle s seboj, smo peli in molili. Spregovorila nam je ga. Rozi Nesich. Nato smo žrebali in izbi- rali dobitke. Vsaka članica je lahko izbrala darilo izpod dre-veščka ali pa že zbrano od kake druge članice. To je povzročilo veliko manevriranja in smeha. Po izmenjavi je bil na razpolago čaj, brezalkoholne pijače, vino in narezek. Mislim, da smo šli vsi domov zadovoljni in veseli. Priprave na praznike • Letos smo bili pred božičem deležni kar dvojnega prodajanja peciva, potic in drugih dobrot. Za to je preskrbela plesna skupina 'Mladi glas' sredi decembra in članice katoliške ženske lige v nedeljo pred božičem. Slovenska šola je s prodajo božičnih zvezd poskrbela za spomin na pokojne in okrasitev cerkve. Seveda smo za okrasitev znova in znova hvaležni naši skrbni sestri Veroniki. Duhovna obnova • Že prej, ko smo začeli z 'uradno' obnovo, je g. Amadej v petek in soboto pred sv. mašo spovedoval. Uradno smo obnovo začeli v ponedeljek, 21. decembra. Pred tem je za angleško govoreče na tretjo ad-ventno nedeljo poskrbel g. Joe Macdonald. G. Jazbec se je trudil, da bi ljudem osmislil versko pot in pri spovedi spodbujal ljudi, da bi zakrament sprave vzeli resneje. Trudili smo se, da bi bilo dovolj spovednikov ljudem stalno na razpolago. Težko pa je izvabiti ljudi v spovednico 'na drugo stran', pa čeprav je pri misijonarju vrsta zelo dolga. Sveti večer in božič • Zelo je obiskana večerna sv. maša na božični večer. Že pred mašo v prijaznem razpoloženju nastopijo s svojim petjem otroci in mladi. Tudi pri sv. maši je bilo petje zelo lepo, posebno ko so se ženskemu zboru 'Naša pesem' pridružili moški glasovi. Prav bo, da nadaljujemo s to sv. mašo kar v obeh jezikih. Polnočnica, kljub temu da je tradicionalna, ni več tako obiskana. Mogoče bi res imeli to sv. mašo nekoliko prej. Božič ima poseben čar. Ko zjutraj stopiš v cerkev, zadiši po svečanem vonju kadila. Nato se prižgejo lučke in svetloba razsvetli svetišče, začutiš veličino praznika. Kako srečni smo, da imamo možnost priti v cerkev, kjer nas Božja beseda nagovori in približa to večno zgodbo o Božji dobroti in ljubezni, ki se tako velikodušno sklanja k nam, zemljanom. Ko se pri maši oglasi še Slovenska božična pesem, človeka dvigne in ga osreči. Če je človek pripravljen sprejeti v Boga v presveti Evharistiji, si ne more predstavljati lepšega praznovanja. Hvala vsem, ki ste pri praznovanju sodelovali in pomagali, da smo praznike tako lepo doživeli. Novo leto • Gospodarski odbor je lepo poskrbel in pripravil dvorano, da smo se poslovili od starega leta ter veselo začeli novo leto. V dvorani se je zbralo 185 ljudi. Ansambel Matije Lebarja je odlično poskrbel za zabavo, ga. Marija z osebjem pa za hrano. Hvala članom odbora, ki so se še posebej potrudili, da se je vse lepo izteklo. Enako hvala Janezu in Mariji, ki sta velikodušno priskočila na pomoč. Nekaj v številkah • V preteklem letu je v naši župniji bilo krščenih 45 otrok (23 deklic in 22 dečkov). Poročilo se je 18 parov (trije slovenski in 15 mešanih). Umrlo je 34 ljudi (18 moških in 16 žensk). Prvo sveto obhajilo je prejelo 12 otrok (en letnik), zakrament svete birme pa 29 mladih (dva letnika). Za praznike je obiskalo našo cerkev 2,573 ljudi. Zakrament sprave je prejelo 386 vernikov. Valentin Batič CM, župnik PRI MARIJI POMAGAJ v Toronto Na tej župniji je potrebno pohvaliti vse župnijske sodelavce, ki se trudijo, da bi stvari bile urejene in čim lepše. Teh sodelavcev ne bomo naštevali poimensko, jih je kar dosti in je vsakdo vreden pohvale ter spodbude za nesebično delo, ki ga opravlja. Njih nagrada je in ostaja Božja ljubezen, ki jo toliko bolj prejemajo, kolikor bolj jo delijo drugim. Sedaj je nedeljska sv. maša samo ob 10h, toda lepo obiskana in doživeta. Pevski zbor redno vadi in poje pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah. Združuje lepe stare pesmi (zborovske) in ljudsko petje. Hvala njim za poseben način češčenja Boga, ki je obenem čudovita molitev. Tudi druženje po svetih mašah je dragoceno in spodbudno za mnoge. Za postrežbo se mnogi zelo potrudijo. Bogu hvala, če bomo vse možnosti, ki jih imamo, radi izkoristili za župnijsko skupnost. Božičnica, ki jo je organizirala Kat. ženska liga, je lepo potekla in prinesla veliko veselja mnogim. Hvala vsem sodelujočim in dobrotnikom. Toni Burja CM IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu Priprava na praznike • Na božične praznike se pripravljamo različno. Poznamo zunanjo (materialno) in notranjo (duhovno) pripravo. Na zunaj se pripravljamo s krašenjem in osvetljevanjem domov, postavljanjem smrek in jaslic. S tem so nekateri pohiteli. V naši cerkvi smo postavili smreko in jaslice v ponedeljek, 21. decembra. Jaslice je uredil g. Vinko Petkovšek, pomagala mu je hčerka Elizabeth, ki je okrasila smreko. Duhovno obnovo smo tudi imeli, kljub temu da 'letos' župnik ni imel nobenega pomočnika. Svete maše v pripravi so bile z nagovorom in priložnostjo za spoved pred mašo zjutraj in zvečer v ponedeljek, torek in sredo. V četrtek je bila sveta maša samo zjutraj, zvečer pa polnočnica. Število obiskovalcev polnočni-ce pada. Letos jih je bilo le kakšnih sto. Na sveti božični dan je bil obisk pri mašah boljši kot ob nedeljah. Tako po polnočnici kot na sveti dan smo si s hvaležnostjo voščili svete praznike. Silvestrovanje • Cerkveni odbor naše župnije je organiziral silvestrovanje. Zadnji dan leta je bila ob 6. uri zvečer sveta maša v zahvalo in za dobrotnike naše cerkve. Po maši so nekateri odšli domov, drugi pa v dvorano. Tu so se jim kasneje pridružili prijatelji in znanci, da so skupaj pričakali novo leto. Ko je ura pokazala, da je nastopilo novo leto, smo si zaželeli, da bi ga preživeli zdravi in veseli. Župnik je na novo leto ob najrazličnejših voščilih vsem zaželel, da bi nas spremljal božji blagoslov in da bi si še naprej radi prizadevali za krepitev vere, upanja in ljubezni. Novo leto • Za novo leto nas je pozdravil župnijski list v novi 'obleki'. Nedeljo za nedeljo nas bosta nagovarjala sv. Vincencij Pavelski in sv. Ludovika de Mari-llac, katerih 350-letnico smrti obhajamo letos. Nagovarjala in vabila nas bosta, naj s krotkostjo opravljamo svoja dela, da bomo koristni in prijetni bližnjemu. Župnijska statistika • Župnijske knjige nam povedo, kako je potekalo življenje v letu 2009: - Milost svetega krsta je med Božje otroke in v župnijo privedla dva otroka; Letos obhajamo petdeset let obstoja Slovenske šole pri župniji Brezmadežne s Čudodelno svetinjo. Ta čas lahko označimo kot dobo rasti, uspehov in raznolikih izzivov. Gonilna sila delovanja je želja po ohranitvi slovenskega jezika, običajev in stikov z matično domovino. Ta želja po slovenski identiteti se kaže v drugi in tretji generaciji slovensko-kanadskih otrok, ki obiskujejo Slovensko šolo. Predhodnica te šole je bila Slovenska šola pri Mariji Pomagaj v Torontu, ustanovljena leta 1953. Gospod Janez Kopač, - Prvega svetega obhajila v letu 2009 ni bilo; - Zakrament svete birme je prejelo osem mladih (trije dečki in pet deklet); - Zakrament svetega zakona je sklenil en par; - S pogrebno sv. mašo smo se poslovili od sedmih župljanov (pet moških in dveh žensk). Franc Letonja CM, župnik takratni kaplan je postal njen prvi ravnatelj. V šolo je bilo v začetku vpisanih približno 25 učencev. Razdeljeni so bili v dva razreda. Število učencev je raslo in doseglo višek leta 1960, ko je imela šola 122 učencev, pet razredov, otroško knjižnico in otroški pevski zbor. Takratni ravnatelj lazarist g. Tone Zrnec je s pomočjo učiteljskega zbora sestavil slovenske učbenike za učenje slovenskega jezika za otroke v Kanadi. Njegova učbenika 'Materina Beseda' ter 'Veseli Dom' sta bila osnovna učna pripomočka skozi številna leta šolskega delovanja in sta 50 LET SLOVENSKE ŠOLE pri Brezmadežni, Toronto aktualna za učenje še danes. Zaradi naraščanja slovenskega prebivalstva v Etobicoku in v Mississaugi se je na pobudo slovenskih lazaris-tov leta 1959 začela gradnja župnijskih prostorov Marije Brezmadežne na Brown's Line. Istega opravljenih sed^ razredi рЈфИ Prva stopnja, leto 2008-2009. Foto Milan Vinčec leta je pouk slovenskega jezika začel potekati v Etobicoku, v prostorih župnije Kristusa Kralja, pod vodstvom lazarista g. Janeza Kopača. Po končani gradnji leta 1961 pa se je šola preselila v prostore zdajšnje župnije. Število vpisanih otrok v Slovenski šoli na Brown's Line je raslo iz leta v leto. Od trideset učencev, vpisanih prvo leto, je naraslo na 170 v letu 1969. V sredini 70-ih let je šolo obiskovalo približno 240 učencev. Takratni prostori niso več zadostovali potrebam in tako je prišlo do dograditve šolskih prostorov nad cerkveno dvorano, kjer Slovenska šola domuje še danes. Pouk v Slovenski šoli je potekal v sedmih razredih. Starost otrok je bila od šest do dvanajst let. Učni program je vseboval učenje besednega zaklada, branje, slovnico, literaturo, zgodovino, zemljepis in glasbo. Učenci so po uspešno diplomo. Poleg rednega pouka so imeli otroci priložnost sodelovati v raznih drugih dejavnostih. Vsako leto pripravijo igro Svetega Miklavža ter se po razredih predstavijo s kratkim programom ob koncu šolskega leta. Tretja stopnja, leto 2008-2009. Foto M. Vinčec Med zaslužnimi voditelji tega obdobja so bili g. Franc Cerar (1963 - 1982), g. Gerhard Pikl (1983 - 1992), ga. Mili Markun (1992 - 1994), ga. Majda Krošelj (1994 - 1997), g. Blaž Potočnik (1997 - 2002), ga. Sonja Kolenko (2002 - 2006) in lazarist g. Roman želja po priznanju slovenskega Travar (2006 - 2008). Nato je pre- jezika v širšem prostoru. vzela to vlogo sedanja ravnate- Naslednja ravnateljica ga. Mili ljica ga. Marta Jamnik-Sousa. Markun je uvedla v sistem SloG. Cerar je kot prvi ravnatelj venske šole otroški vrtec kot pre-Slovenske šole ustanovil mladin- hodni razred med otroškim ski pevski zbor, njegovo vodenje kotičkom (otroci od 3. leta) in pa zaupal g. Blažu Potočniku. rednim prvim razredom. Skozi dolgoletno vodenje šole je Osamosvojitev Slovenije leta g. Cerar pripravljal učne načrte. 1991 je prinesla pozitivne spre-Organiziral je tudi vsakoletna membe tudi za Slovensko šolo srečanja s starši ter nastope pri Mariji Brezmadežni. Pomenila je izboljšanje povezave in sodelovanja z matično državo ter povečano podporo le te. Pod vodstvom tedanje ravnateljice Majde Krošelj je bil leta 1996 organiziran in izpeljan prvi izlet maturantov Slovenske šole v Slovenijo. Učenci so se tam pridružili argentinskim maturantom na dvotedenskem izletu po Sloveniji. Temu je sledilo potovanje maturantov leta 1998. Od leta 2000 Slovenska Slovenske šole za Miklavža in država nudi maturantom Slo-materinski dan. venske šole poleg spoznavanja Pod vodstvom drugega ravna- lepot Slovenije tudi dvotedenski telja g. Gerharda Pikla je Sloven- tečaj slovenskega jezika. Med ska šola zaprosila Ministrstvo za ravnateljevanjem g. Blaža Po-šolstvo v Kanadi za priznanje točnika in na pobudo gospe slovenskega jezika kot predmeta Christine Genorio je Slovenska na srednješolski ravni. To priz- šola dosegla, da je ta tečaj pri-nanje je bilo odobreno leta 1986 in znan kot drug tuj jezik tudi na od takrat prejmejo učenci Slo- kanadski šoli. Tako danes dijaki venske šole kredit iz slovenskega Slovenske šole dobijo ob zaključ-jezika na redni srednji šoli. Tako se ku šolanja priznanje slovenskega je v osemdesetih letih uresničila jezika z dvema srednješolskima Druga stopnja, leto 2008-2009. Foto M. Vinčec Deseti razred, leto 2008-2009. Foto M. Vinčec kreditoma. Ontarijsko Ministrstvo za šolstvo je Slovenski šoli leta 2000 podelilo kulturno nagrado na Mednarodnem simpoziju v srednji šoli Don Bosco. Nagrado je sprejel takratni ravnatelj g. Blaž Potočnik. Od takrat se kreditni razred Slovenske šole vsako leto udeleži tega simpozija. Vodstvo Slovenske šole je leta 2002 prevzela ga. Sonja Kolenko. Uvedla je sistemsko spremembo iz razrednega na stopenjski pouk. V tem času je Slovenska šola začela s prodajo božičnih zvezd, ki se nadaljuje še danes. Leta 2004 je bila na predlog učiteljskega zbora organizirana prva maturantska Gala. Ta slovesni večer je od tedaj naprej postal tradicija. Vsaki dve leti se maturanti, po vrnitvi iz Slovenije, poslovijo od slovenske šole s pesmijo in plesom na Gala večeru. Izboljšana povezava s Slovenijo je spodbudila Slovensko šolo k uvedbi sprememb v načinu učenja. Klasično usmerjeno učenje s poudarkom na slovnici ni več izpolnjevalo potreb slovenskih otrok. Na začetku so Slovensko šolo obiskovali učenci, katerih starša sta bila oba Slovenca. Danes je to bolj izjema. Vedno več je otrok, od katerih je le eden od staršev slovenskega rodu. Poleg tega deluje Slovenska šola v okolju, kjer starši vedno manj komunicirajo v slovenskem jeziku. Tudi učitelji Slovenske šole niso več vsi iz prve generacije Slovencev. V odgovor na to situacijo je Slovenska država organizirala seminar za učitelje slovenskega jezika. Vsi učitelji Slovenske šole so obvezani udeležiti se vsaj enkrat tega seminarja za krepitev slovenščine in za posodobitev metod učenja. Od leta 1996 je večina učiteljev Slovenske šole že izkoristilo to možnost. Poleg posodobljenih metod učenja si Slovenska šola prizadeva za posodobitev učnih sredstev. Leta 2006, ko je vodstvo šole prevzel g. Roman Travar, je Slovenska šola pridobila šest prenosnih računalnikov za učinkovitejše učenje slovenskega jezika po razredih. Finančna sredstva za njihov nakup je podarilo Ministrstvo za Slovence po svetu. In kje je Slovenska šola danes, to je, 50 let kasneje? Vpisanih je približno sto učencev. Najmlajši začnejo v vrtcu v šestem letu starosti. Poleg pouka slovenskega jezika, verouka in petja, učenci sodelujejo v raznih kulturnih dejavnostih. Pripravijo Miklavževanje, praznovanje pusta, naredijo 'butarice' in berejo 'Pasijon'. Ob koncu šolskega leta napišejo letno šolsko poročilo imenovano Letopis in se po stopnjah pripravijo na zaključno prireditev. Pod vodstvom g. Milana Vinčeca ima Slovenska šola letos po dolgem času spet otroški pevski zbor. Delovanje Slovenske šole ni brez izzivov. Leta 1994 je Kanada odpovedala finančno pomoč vsem etničnim šolam v Kanadi. Slovenska šola se finančno vzdržuje pretežno s šolnino. Tekoče delovanje pa ne bi bilo mogoče brez podpore mnogih v sloven- ski skupnosti. Predvsem se Slovenska šola zahvaljuje župniji Marije Brezmadežne, Slovenski in Krekovi banki ter vsem ustanovam in posameznikom za njihovo radodarnost. Za podporo pri delovanju Slovenske šole in tečajev v Sloveniji se Slovenska šola zahvaljuje Ministrstvu za Slovence po svetu, Ministrstvu za šolstvo v Sloveniji ter društvu Slovenija v svetu. Za aktivno 50-letno delovanje Slovenske šole gre iskrena zahvala vsem učiteljem, pomočnikom in udeležencem Slovenske šole ter našim župnijam in drugim slovenskim ustanovam za njihov čas, trud in požrtvovalnost. S ponosom lahko gledamo nazaj na petdesetletno delovanje Slovenske šole. Njeno poslanstvo ostaja nespremenjeno, to je, ohranjanje slovenskega jezika in kulture v Torontu in okolici. Slovenska šola bo nadaljevala z obujanjem in negovanjem ponosa na slovensko dediščino med mladimi. Mnogi so to danes že otroci bivših učencev. S tem je potrjen namen Slovenske šole med slovensko skupnostjo za prihodnost. Učiteljski zbor V letu 2009 dobra novica iz Baragove dežele Pi P1 l n raznovanje Baragovih dni na krajih, kjer je božji služabnik deloval, vsakega romarja osebno nagovarjajo. Ne moreš si kaj, da bi se ne zamislil, kako je misijonar Baraga prepotoval velike razdalje dežele, ki sedaj nosi njegovo ime. Najsi bo hoja s krplji po snegu ali vožnja v ozkem kanuju po jezeru, njegova pot je bila namenjena indijanskemu človeku. Zanje je obiskoval Evropo in domovino, da bi jim kot dober pastir in škof priskrbel potrebnih misijonarjev in sredstev. Njegova skrb je bila Indijancem natisniti slovar in slovnico, jim tako dati samozavest in ovrednotiti njihovo zgodovino, značaj, šege ter običaje. Preko vsega tega jih je z dobro novico Jezusa Kristusa uspešno osvobajal praznovernega strahu. »Imam dobro novico. Proces beati-fikacije božjega služabnika škofa Friderika Ireneja Baraga se približuje srečnemu zaključku,« je bila osrednja izjava nadškofa Alexandra K. Sample iz škofije Marquett, kateremu smo glasno zaploskali, vstali in rekli: »Bogu hvala.« Kmalu bo 180 let, odkar je Baraga prišel v Ameriko, 140 let od njegove smrti in več kot 80 let od ustanovitve Baragove zveze. So bili letošnji 60. Baragovi dnevi od 26. do 27. septembra 2009 res zadnji pred slovesno razglasitvijo njegove svetosti? Slovenci iz Lemonta, Chicaga, Clevelanda, Toronta in Hamiltona ter drugih krajev verjamemo nadškofovim besedam. Baragov svetniški zgled nam namreč neprekinjeno razsvetljuje življenjsko pot. Toliko bolj če se naša molitev in pesem povežeta v obhajanje sv. evharistije v katedrali sv. Petra, kjer se nahajajo relikvije Slovenskega škofa. Naše molitve na Baragovo priprošnjo ne pojenjajo in v zadnjem letu se je Baragovi zvezi pridružilo kar 500 novih članov. Rezultat 7* Ј^гел*^ m Skupina romarjev iz Toronta molitve so številna osebna uslišanja ter 5 čudežev, od katerih sta dva povsem primerna za beatifikacijo. Nadškof je svojo izjavo podkrepil z besedami novega postulatorja Baragove beatifikacije dr. Andrea Ambrosi. Postulator je pred kratkim obiskal škofijo Marquette in se prepričal o čudežih na Baragovo priprošnjo. Ob njih je glede na svojih 300 rešenih primerov beatifikacij zatrdil, da je proces Baragove beatifikacije blizu konca. Tudi iz Slovenije so prišle dobre novice. V imenu Slovenske škofovske konference je romarje pri slovenski maši ob navzočnosti omenjenega ameriškega nadškofa in treh pomožnih škofov nagovoril duhovnik mag. Igor Luzar. Razveselil nas je z napovedjo bližnje razglasitve mučenca Lojzeta Grozdeta. V svoji pridigi je ponovil znane besede papeža Janeza Pavla II.: »Svetost je sila, ki spreminja svet.« Povabil nas je, naj zvesto vztrajamo v molitvi, iz katere je slovenski narod rasel in obrodil bogate sadove svetosti, miru in blaginje. Naša molitev naj bo v letu duhovnikov namenjena za trdnost in svetost naših družin, iz katerih bodo rasli duhovni in redovni poklici, ki bodo 'svetili' vrednote prihodnjim rodovom. Želeti si je svetnikov, ki nas bodo osvobodili pred strahom osamljenosti in praznoverjem potrošništva. Naša domovina potrebuje nove misijonarje, ki bodo kot škof Baraga naši deželi prinašali konkretne sadove dobrih novic. Iz oddaljene Floride v ZDA pa ni prišla samo dobra novica. Od tam je prispel na Baragove dneve letošnji nagrajenec Baragove zveze, to je duhovnik g. Aloysius Hribšek. Njegova življenjska pot je zaznamovana z begom pred smrtjo iz domovine po drugi svetovni vojni ter z ljubeznijo in zvestim služenjem izseljenim Slovencem. Zanj in za Slovence, katerim je bil poslan, sta bila skupna tolažba in veselje Baragova prisotnost na tej novi celini, na kateri je Božjo voljo pred stoletjem iskal prav slovenski svetnik. Poleg dobrih novic in duhovnih spodbud, ki smo jih romarji prejeli v Baragovem škofijskem mestecu Marqette, ne bomo pozabili veselega prepevanja glasbenih gostov. Moški oktet Kres iz Cerknice ter pevski zbor iz Lemonta sta znala povzdigniti tako bogoslužje kot tudi dobro voljo pri večerji. Slovenska pesem je namreč v oddaljeni Ameriki sama po sebi dobra novica. г g. Boštjan Lenart Iz Baragove zveze so poslali zahvalo romarjem avtobusa s Toronta. Iz te zahvale objavljamo naslednje: »Thank you as your gift of support for the cause of our first bishop, Bishop Frederic Baraga in the amount of$ 2,595.00. It was such a wonderful weekend at Baraga Days and thank you for giving of your time to attend and your efforts and expense to travel to Marquette. We would have no celebration, if not for people like you. .As you know, prayers are important, so we ask you to remember the cause of Bishop Baraga in your prayers. There is a new thrust and excitement as I feel like we are moving forward toward canonization, with our new postulator, Dr. Andrea Ambrosi in Rome. We have brochures, prayer cards and materials free for the asking... You canalsovisitourwebsiteatfredericbaraga.org.« , „ _ , J o o Elizabeth Delene Archivist. Editor The Baraga Bulletin Molitev v letu duhovništva Do praznika Srca Jezusovega, 19. junija 2010, nadaljujemo z letom duhovništva in priporočamo naslednjo molitev: Jezus, večni veliki Duhovnik, ohrani svoje duhovnike v zavetju svojega presvetega Srca, da jim nihče ne bo mogel škodovati! Ohrani neomadeževane njihove maziljene roke, ki se vsak dan dotikajo tvojega presvetega Telesa. Ohrani čiste njihove ustnice, ki jih je pordečila tvoja dragocena Kri. Ohrani čisto in sveto njihovo srce, ki je zapečateno z vzvišenim znamenjem tvojega slavnega duhovništva. Naj rastejo v ljubezni do tebe! Obvaruj jih vsega posvetnega! Daj jim z oblastjo spreminjati kruh in vino tudi moč spreminjati srca. Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadovi in podari jim nekoč krono večnega življenja. Amen. Sv. Terezija Deteta Jezusa ZAHVALA V ponedeljek, 26. oktobra 2009, je v Domu Lipa umrla naša mama, stara mama in pra-staramama Ana Kokelj. Rodila se je 25. julija 1919 v Račevi, Slovenija. V Kanado je prišla leta 1954 za možem Pavlom Koke-ljem, ki je umrl 20. junija 1998. Iskrena hvala g. Toniju B. za zakrament sv. maziljenja, molitve v pogrebnem Zavodu, sv. mašo in druge obrede. Hvala or-ganistu Andreju Pahulje in pevskemu zboru. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od naše mame v pogrebnem Zavodu, v cerkvi in na pokopališču. Hvala vsem, ki ste izrazili sožalje, namenili molitve ali darovali za sv. maše, Dom Lipa, cvetje in drugo. Draga mama, počivaj v Božjem miru! Žalujoči: otroci Milka, Franc, Mani, Andrej in Dora z družinami; drugi sorodniki, pokojni mož Pavel, prijatelji ter bratje Vinko in Janez Lukančičz družinami v Sloveniji. ZAHVALA Rojene po prijaznih, skromnih domovih iz vseh koncev naše domovine, razseljene po vsem svetu, sprejema mati Zemlja svoje otroke. Kajti iz prsti so bili vzeti in se vanjo vračajo. Tako se je 2. novembra 2009 poslušno vrnil Jože Žoldoš. Sprijaznjen z usodo in spravljen z Bogom je mirno zaspal v novo življenje, v krogu svojih ljubljenih, kot dragi mož, oče in dedek. Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali na domu in v bolnišnici, molili zanj v teh letih trpljenja. S temi žrtvami ste mu pomagali lajšati ne samo telesne bolečine, ampak tudi duševne, ki jih je mirno prenašal med večletnim trpljenjem. Bogu hvala za vse! Bog povrni gg. Ivanu Plazarju in T. Burji za obiske doma in v bolnišnici ter za podeljene zakramente. Iz srca iskrena hvala g. Ivanu Kranjcu, župniku v Murski Soboti v Prekmurju. Zastopal je vse druge iz rodne domovine, toliko ljubljenih sorodnikov, prijateljev in znancev, ki bi radi prišli na slovo, a je bilo nemogoče. V Črenšovski cerkvi so zvonovi žalostno naznanjali njegov odhod v večnost, a tudi veličastno doneli v pričakovanju slave pri Bogu. Iz zadnjega slovesa oziroma darovane sv. maše za dragega Jožeta se zahvaljujemo gg. Ivanu Kranjcu in Ivanu Plazarju, da sta v naša srca z besedami tolažbe vlivala novo upanje. Hvala tudi somaševal-cem, gg. T. Burji, J. Nosanu in Fr. Johnu Borean (iz župnije St. Clare of Assisi). Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga ob slovesu zasuli z rožami, mu darovali svete maše, izrekli svojcem sožalje, molili ter darovali za Cancer Society, Dom Lipa ali druge dobrodelne namene. Bog povrni vsem za udeležbo pri sv. maši in spremljanje na njegovi zadnji zemeljski poti. Lepa hvala organistki Rozi Stodulski-Fo-tivec in nosilcem krste. Svojo hvaležnost izražamo tudi ge. Mariji Soršak in sodelavkam za pripravljeno pogrebščino ter gospem za darovano pecivo. Dragi Jože, počivaj mirno v kanadski zemlji. Naj se tvoje srce raduje v Gospodovi svetlobi! Žalujoči: žena Agata; otroci Cvetka (Paul), Jožef (Kathy), Stanley (De-nnise), Rosemary (Grant), Danny (Theresa); vnuki Matthew, Robert, Stephen, + Chirstopher, Michael, Andrew, Aaron, Ariel, Arik, Aurora, Timothy in Joseph. ZAHVALA Dne 5. januarja 2010 je zaspala v Gospodu draga mama, stara mama in sestra Kristina Gorjup Cushing v starosti 69. let. Zahvalimo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od rajne Kristine. Hvaležni smo g. Timonty Jones za lep govor, pa tudi hčerki Lidiji za poslovilni govor v pogrebnem Zavodu. Iskrena hvala hčerki Silviji za lepo ureditev vsega potrebnega. Bog povrni za podarjene sv maše, rože in darove v druge namene. Pa tudi za lepo urejeno pogrebščino. Kristina, počivaj v Božjem miru. Žalujoči: hčerka Lidija z družino, hčerka Silvija, sestri Melita v Kanadi in Marija v Sloveniji; sestrična Joža, poročena Svetek, Milka, poročena Vukšenič v Avstraliji, pa tudi Anton Eržen ter drugi sorodniki in prijatelji v Kanadi in Sloveniji. ZAHVALA V četrtek, 21. januarja, je prenehalo biti srce moža in očeta Staneta Pahulje. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v bolnici in na domu ter zanj molili v tem za nas težkem času. Iskrena hvala g. Tinetu Batiču in g. Toniju B. za obiske v bolnici. Slednjemu tudi za pogrebno sv. mašo in g. Johnu Nosanu za udeležbo pri njej. Hvala sestri Kristini za molitve. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, ki so bili v žalostnih dneh z nami, in vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše. Hvala nosilcem krste, bralcem in ministrantu. Hvala Andreju za veliko pomoč pri vsem, tudi za vse prečute noči pri stricu. Hvala vsej tvoji družini in vsem moškim, ki so peli. Hvala kuharici Mariji Hozjan in gospem za pripravo pogrebščine ter drugim za pomoč v baru. Hvala vsem darovalcem svetih maš, cvetja, peciva in za Cancer Society. Dragi Stane, mož in oče! Vsi te bomo pogrešali, bodi z Jezusom in Marijo ter večna luč naj ti sveti. Žalujoča žena Ella, sin Toni, hči Erni, sin Peter z vnukinjama Dominique in Rebecca ter sin Mark; v Sloveniji brat Vinko; Zinka Pahulje, žena pokojnega brata Janeza, njihovi otroci Marinka, Janez in Andrej z družinami ter vsi sorodniki v Kanadi, Sloveniji in Argentini. SLOVENSKI MISIJONARJI IN MISIJONARKE NA MADAGASKARJU IN MALAVIJU, V ZAMBIJI IN RUSIJI se iz srca zahvaljujejo vsem dobrotnikom za duhovno in materialno pomoč in želijo blagoslovljeno leto 2010 Apostolski krožek (416) 255-2721 GLAS KANADSKIH SLOVENCEV prisluhnite nam vsako nedeljo na CHIN FM 100.7 od 5. do 6. ure pop. Marija Jevni1ek tel: 905-461-9818; Fax: 905-461-9853 e-mail: mariaj69@rogers.com GLASILO Cvetka Kocjančič, odgovorna urednica e-mail: cvetkakocjancic@theslovenian.com Frank Brence, upravnik in izvršni urednik tel: 416-281-6794 e-mail: frankbrence@theslovenian.com Veselo in blagoslovljeno leto 2010 vam iz srca želimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora JBG DESIGNS Želi vsem odjemalcem, prijateljem, ^ ^ znancem milosti polno leto 2010 yr Website: www.jbgdesigns.com FAMILY MEAT & DELICATESSEN 278 Brown's Line, Toronto, Ontario Tel.: (416) 255-1098 želi vsem strankam in prijateljem božjega blagoslova v letu 2010 in se toplo priporoča za obisk Richard in Mary Vitrih LAVRISA CARPENTRY LIMITED Vošči vsem znancem, rojakom in prijateljem srečno leto 2010 FRANK LAVRIŠA 140 Donnelly Drive, Mississauga, Ontario, L5G 2M4 Tel.: (416) 271-0890 Etobicoke Sheetmetal Etobicoke Mechanics Družine Blas želijo blagoslovljeno leto 2010 Tel: 416-743-3522 Fax 416-740-3647 12 Taber Rd. Etobicoke ON M9C 3A4 Division of 398362 Ontario Limited ^Silver Star Д-у^ Metal Fabricating Inc. Tel: (905) 671-1143 www.silverstarmetal.com Fax: (905) 671-1143 sales@silverstarmetal.com Alojz Lebar in družina želita vsem prijateljem in znancem srečo v letu 2010 TOP GRADE MOLDS LTD. in družina Jože Slobodnik želijo vsem Slovencem in prijateljem blagoslovljeno in mirno leto 2010 929 Pantera Dr., Mississauga, Ont., L4W 2R9 ANDREJ MARKES ODVETNIK IN NOTAR želi blagoslovljeno leto 2010 BEACH, HEPBURN LLP Suite 1000, 36 Toronto St. Toronto, Ont., M5C 2C5 Tel.: (416) 350-3655 Fax.: (416) 350-3510 E-Mail: markes@beachlaw.com v v Slovenski advokat in notar ANTHONY KLEMENCIC z družino vošči klientom, rojakom in prijateljem obilo božjega žegna v letu 2010 770 Brown's Line, Toronto, M8W 3W2 Telephone (416) 255-7500 Fax (416) 255-6667 JOZE DERMASTJA z družino želi vsem Slovencem, Slovenkam, prijateljem in znancem blagoslovljeno in uspeha polno leto 2010 1366 Yonge St., Toronto, Ont., M4T 3A7 Telephone (416) 239-2140 Dr. Franc STEPEC OPTOMETRIST želi vsem rojakom in klientom v letu 2010 zdravja in sreče QUEENSWAY PROFESSIONAL CENTRE 190 Sherway Drive, Suite 309 Etobicoke, Ontario, M9C 5N2 Tel.: (416) 622-2020 Kaj je optimizem? Če v restavraciji naročiš ostrige in upaš, da boš našel biser, s katerim boš plačal. - • - Bral sem da kajenje škodi zdravju. Odločil sem se, da ne bom več bral. - • - Tvoji zobje so kot diamanti... ne tako lepi, ampak tako redki. - • - Petelin navsezgodaj zapoje... ker potem ne pride več do besede. - Kaj je veliko, kaj malo? Opeka za hišo, ali na glavo. - • - - Še nikoli nisem videl, da je človek ratal iz opice. Da človek rata opica, pa vidim skoraj vsak dan! - • - - Zakaj je Bog dal enim lase, drugim ne? Ker je ene 'falil' in potem z lasmi pokril. - • - - Ali imate knjigo: "Moški glavni v hiši?" - Gospod, pravljice so na otroškem oddelku! - Tisoč knjig sem prebral in pri nobeni se nisem tako zjokal, kot danes pri prazni bančni knjižici. - • - - Vse, kar imam, sem nakradel. Samo šolo in izpit za avto sem kupil. - • - - Natakar vpraša: "Vam razrežem pico na 4 ali 8 kosov?" - "Kar na 4, ker 8 ne bommogel pojesti." - • - - Koliko jih dela v vatikanu ? - Približno polovica. Imamo vse, česar ne potrebujemo. Prazne glave splavajo slej ko prej na površje. TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD. 1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat. Slovenski okulist se priporoča Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) 28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 CATHOLIC CEMETERIES ARCHDIOCESE OF TORONTO www .catholic-cemeteries .com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912 DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7 ADDRESS Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • January 2010 BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $20.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Božja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7. Slovenia Credit Union 725 Browns Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871 TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall _Tel: (416)531-8475_ 23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511 HRANILNICA IN POSOJILNICA VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG V pomoč članom in Slovenski skupnosti. Vabimo vas, da nas obiščete. www.sloveniacu.ca S KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI 747 Browns Line 611 Manning Ave. Etobicoke, Ontario Toronto, Ontario M8W 3V7 M6G 2W1 (416) 252-6527 (416) 532-4746 VLOGE INVESTICIJE POSOJILA ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE • Hranilne • RRSPs/RRIFs • Osebna • Za potovanje • MasterCard • Vezane • Delnice • Hipotečna • Hiše/Avtomobile • Online Banking • čekovni račun • Mutual Funds • Gradbena • Posojila • Menjava $US • TFSAs • RESPs • Line of credit • Hranilne vloge • Bančni avtomat Website: www.krek.ca (ATM)