Učenke v petih, delih sveta. (Francoska akademija odlikovala je to delo s ceno «Monthyon» 10000 frankov.) Ljubljana. Založil in prodaja J. Giontini v Ljubljani. 1886 . /Jj ^ C^OO^ČLIC? Tiskala lg. pl. Kleinmayr * Fed. Bamberg v Ljubljani. Darinka, mala Črnogorka. i. Žene na Črni Gori. — Moj brat Peter. — Domačin in domačina. V domovini moji je mala dežela, pokrita z ogromnimi in visokimi gorami, od katerih je ime svoje «Črna Gora» prejela. Narod naš je siromašen, kot zemlja, na kateri prebiva, toda velik po svoji hrabrosti in podjetnosti. Pravoslavni Črnogorci, kakor otočec sredi razburjenega morja, ohranili so si svojo samo- stalnost proti navalom turške sile. V tej stoletni borbi so mnogokrat sijajno porazili silne neprijatelje, da-si je časih bojna sreča jih na pol zapustila, toda vselej je bila prisiljena z handžarom v-žuljavi roki črno¬ gorski, da je ostala zvesta svojim zastavam; zaradi tega uživajo Črnogorci do denašnjega dne svojo nezavisnost. Sredi teh krepkih gorjancev, čijih glavni posel je vojna, ki nikedar ne odhajajo z doma, da bi se ne oborožili prej varno in l* 4 skrbno, stališče žene ne more biti preveč prijetno. V ostalem pa Črna Gora meji z deželami, v katerih je žena podvržena despo- tičnim (samosilnim) običajem. Večina domačih opravkov izročena je na¬ šim ramam. Same nosimo bremena in vodo iz vodnjakov, da, celb polje same obdelu¬ jemo. Prost čas nam služi v to, da šivamo, pletemo, tkamo in všivamo zlate lepotinke na obleke, katere vzbujajo občudovanje tujcev. Očetje naši in možje z nami malo go- vorč, imajo preveč opraviti s skrbmi za pri¬ dobitev živeža za rodbino v tej nerodovitni deželi. Mi pa pokorno in vestno opravljamo in spolnjujemo svoje dolžnosti — mnogo¬ krat jako težavno — brez obotavljanja in mrmranja. Zato smo pa tudi vladarice domačnosti. Bratje naši pazijo na nas s posebno než¬ nostjo, in sinovi se spoštljivo proti nam ob¬ našajo. Gremo kamor in kadar se nam ljubi, ne da bi se morale bati nevljudnega pogleda svojih mož. Pri Črnogorcih je spoštovanje do žene jedna prvih dolžnostij vsacega vljud¬ nega človeka. Ob vojskinem času bi vojak zgubil vso čast, kateri bi se drznil stre¬ ljati na isti kraj, kjer se je prikazala žena. A celd neprijateljem našim je to kaj dobro znano; in takd se pripeti, da se Albanci v 5 trendtji naj večje nevarnosti čestokrat skri¬ vajo za svoje žene, ker so prepričani, da nihče ne bode na-nje streljal. Kako je z poučevanjem deklic v taki deželi, se lehkb da misliti. Kakor sem uže omenila, je glavni naš posel: šivanje, ple¬ tenje, všivanje ter oskrbovanje domačih in poljskih del; čemu bi torej trebale literarne naobraženosti? Še le nekoliko let je temu, odkar je v tej zadevi nov veter potegnil preko naših nepristopnih gora. Uže začenja naša nade¬ budna dežela uznavati prednosti, katere pri¬ naša omika vsacemu narodu, on neče te prednosti prepustiti svojim neprijateljem. Za¬ radi tega je lepo število deških in dekliških šol pričelo svoje blagodejno delovanje. Bila sem jaz prva deklica, ki sem uživala tako blagodarno spremembo naših razmer. Starši moji bivali so v bjelopavloviškem okraji, najrodovitnejšem in najbogatejšem na Črni Gori. Tamošnji vrhovi niso tako ska- loviti in pusti, kakor drugod po naši deželi; dosti je ondi vode, obilo gozdov in sočnatih pastvln; v obče so tam vsa znamenja in sledovi srečne Švice. Vladika, knez črnogorski, ima ne daleč naše vasi svoj letogradič (leto¬ višče), kjer se vzdržuje vsako leto nekaj časa ter zabava z lovom na raznotero zverjad. 6 V oni vasi, ki je štela pet ali šest nizkih in dolgih koč, prebivala je izključivo rodbina, h kateri sem jaz spadala. Take občine, ki imajo člene jedne same rodbine, imajo svojega patrijarha, «doma- čina», ki je bil prostovoljno izvoljen ter so mu vsi neomejeno pokorni. On upravlja domače zadeve, ter sploh skrbi za potrebe vseh. Žena njegova, «domačina», vodi do¬ mače gospodinjstvo. Skrbi dalje tudi za iz- gojo dece, katero sama vzgojuje in v molitvi poučuje. V zimskih večerih jim pripoveduje pri gorkem ognjišči junaške čine rodoljubov, starodavne povedke, uči je peti pesni iz zbirke naših narodnih pesnij (pesmarice). Pripovedovanje in pesni, prošinjene ro¬ doljubnim navdušenjem, ki vzbuja obraznost dečkov in deklic, pripravljajo je uže za nežne mladosti k junaškim činom in požrtvoval¬ nosti za domovino. Tudi jaz sem bila v svoji mladosti takti odgojevana. Mati moja — domačina — bila je jako ljubezniva, vrhu tega je pa skrbela, da smo se učili vsakeršnega dela, sama nam je služila za vzorni vzgled. Oče moj, domačin, smatran je bil naj- premožnejšim občanom Črne Gore; bil je 7 senator, ter užival kneževo zaupanje vsled mnogih uslug, katere mu je bil skazal v turških vojskah. Vzlic temu je skromno živel med nami; neprestano je pazil, da je vsak po svojih močeh pripomogel k občinskemu blagobitju; časih nas je pa moral tudi osta- viti, kadar so deželne zadeve zahtevale nje¬ govo prisotnost na Cetinji, v našem glavnem mestu. Menila sem torej, da sem uže obsojena, kot večina črnogorskih devojk te dobe, k popolni nevednosti; a previdnost božja pre- rnenila je usodo mojo. Najstarši brat moj, Peter, ki je mene zelo rad imel, učil se je na Cetinji v samostanu, hotel je namreč postati pop, t. j. duhovnik pravoslavne vere. Mimogrede bodi omenjeno, da so popje pod¬ vrženi vojaški službi kakor vsak drugi Črno¬ gorec. Večna borba, katero imamo s pri¬ vrženci mahomedanske vere, zahteva vse sile celega naroda; a tudi mi devojke se dejanstveno udeležujemo teh bojev. V vojni donašamo vojakom streljiva, po¬ ročamo važne novice, obvezujemo ranjence in strežemo bolnim; pri izvrševanji svojih dolžnostij treba nam mnogokrat i istega po¬ guma kot bojevnikom. Toda vrnimo se nazaj. 8 Hote postati duhovnik, moral se je Peter marljivo učiti; zaradi tega je s svojimi več¬ nostmi vidno nadkriloval vse ostale sodruge svoje starosti. Čestokrat nas je obiskaval in pri tacih priložnostih na očetovem domu pripovedoval nam je o Bogu, Materi božji, svetnikih ter nam je kaj čital iz «Pesmarice». Narodne pesni je umel s tako spret¬ nostjo prednašati, da je vselej vzbudil po¬ zornost odraščenih in malih. Zlasti jaz sem se vselej tresla samega navdušenja; trudila sem se naučiti mnogo pesnic iz te dragocene zbirke. Peter, čegar ljubljenka sem bila, mi je v tem oziru pomagal, kolikor je mogel. Da bi pa zato potrebovala precej časa, da se vse naučim na pamet, učil me je poleg tega i čitati. Kazala sem pri tem tako mar¬ ljivost, da sem v kratkem času zelč napre¬ dovala. Kmalu sem znala sama čitati ter sem predčitavala drugim domorodne pesni. Poseben dogodjaj je bil to v naši hiši, v kateri je takrat bivalo trideset oseb. Sestre moje in bratje dali so mi občutiti svojo mržnjo, kajti po njih mnenji se to ne slaga z davnimi odnošaji. Največ me je še težila nevšečnost očetova, domačina, pred katerim se je vse treslo. Necega večera, ko sem se zopet veselila s knjigo v roki svoje umet- 9 nosti, pogleda n£-me zamračeno in prihod¬ njega dne naložil mi je zelo težko delo. Ni sicer ničesar očital, ali razumela sem dobro, kaj pomeni njegov ostri pogled; jokala sem celo noč. Od tega časa sem se varovala pred- čitavati v njegovi navzočnosti. V kratki dobi doživela sem mnogo občutljivejši dokaz, kako malo je cenil žensko izobraženje. Črnogorski vladika založil je na Cetinji dekliško šolo, v katero so nekatere odlične rodbine vojvodske, serdarske, senatorske itd. pošiljale hčerke svoje. I v moji navzočnosti govorilo se je jeden- krat o tej novi napravi, izrazila sem pri tej priliki gorko hrepenjenje, da bi rada prišla na Cetinje, kjer mi je možno, odgojo svojo popolniti. Dobro sem poznala stanje imenja v na¬ šem gospodarstvu in potrebni troški zame bi se dali kmalu nagraditi, toda kako pri¬ dobiti očetovega dovoljenja 1 ki mi baš v tem oziru ni bil naklonjen? Kri mi je silila v glavo pri teh mislih, kajti bila sem prepri¬ čana, da mi mati celd dovolili ne bodo, s to prošnjo obrniti se do očeta. Poprosim torej svojega brata Petra; on, kot najstarši med možkimi, imel je več vpliva pri do¬ mačinu, in ker je bil vsestransko izobražen, 10 je torej tudi uznaval dobroto in korist šol¬ skega pouka. Vrli Peter je rad sprejel to posredovanje ter povedal očetu mojo namero, toda ta je odločno in po polnem odbil mojo prošnjo. Brat je hotel oporekati; domačin pa, vedno nepremičen v svojih ukrepih, zaprl mu je usta. Užaljeni Peter mi razloži, naj niti ne mislim na to, da bi premenila voljo rod¬ binskega načelnika. Dasiravno še le deset let stara, občutila sem veliko žalost. V tolažbo te nesreče nisem imela nikogar, komur bi bila mogla to potožiti ter sem si s plakanjem lajšala svojo bolest. Niti iskrice nisem torej imela upanja, da se mi uresniči moja namera, ko se ne¬ nadoma prigodi nekaj posebnega, ki je imelo na mojo bodočnost velik vpliv. II. Koz6 in domoljubna pesen. — Srečanje. — Turški roparji. — Odločnost in predrznost. Bilo je v začetku bližajoče se zime, ko so vsi členi naše naselbine pospravljali na polji. Jaz, da-si sem bila senatorjeva hči, imela sem oskrbovati koze, katerih se je na stotine paslo po skalah, precej oddaljenih od 11 doma. Te živalice so bile jako svojeglavne in nevbogljive, kakeršnih morda ni na vsem svetu jednacih. Zaradi tega se za nje nisem dosti brigala; navadno sem se vsedala v ajdo pod kak grm in imaje v roči ^Pesmarico* občudovala sem bolj plemenite čine naših slavnih junakov, na drugi strani zopet ne¬ običajno požrtvovalnost naših žena, nego divje rajanje svoje črede. Necega večera, ko sem se tako celi dan bavila v gorah, sklicavala sem koze, da bi se ž njimi vrnila v vas. Solnce se je 1 naglo skrivalo za gorske vrhove in nazaj grede tre- bali smo najmenj pol ure. Ker sem uže skoro vse pesni znala na pamet, zapojem jedno s takim čutom in navdušenostjo, da je moj otroški glas odmeval od gozdov in skalovja. Še sanjalo se mi ni, da bi me mogel kedo poslušati v tej samoti, kar naglo stopi iz gošče mož s puško ter korači naravnost proti meni. Tako se prestrašim, da niti besedice ni¬ sem mogla spregovoriti. Bilo je to blizu turške meje in v tistem času so čestokrat Albanci prilomastili v naše kraje. Pri takih kratkih in naglih napadih posameznih čet ne- prijateljskih godili so se grozni umori in strašna roparstva. 12 Možno, da je ta človek Turek, ki hoče vkrasti koze ter me pri tej priliki ubiti, kajti pri jednakih pomejnih sukobih se niti otroku ni prizaneslo. Prvi pogled na moža me je pa vender umiril. Neznanec izgledal je kot lovec in spomnim se, da sem po dnevi čula nekoliko strelov, ki pa niso bili slični strelom naših črnogorskih pušk. V tem mnenji potrdil me je še beli pes, ki je pritekel za njim; le-ta, mestu da bi mi zobe pokazal, kakor delajo naši ovčarski psi, stiskal se je k meni in se mi prilizoval. Toda i lovec je izgledal vljudno in je nehotč vzbujal zaupanje; možno, da je spadal k družini kneza, ki je skoro jedno miljo od todi prebival. Obleka njegova se je razločevala povsem od dragocene obleke naših gorjancev, ki je neredko vse njihovo imenje. Bil je lep in mlad mož. Imel je na sebi belo suknjo, džamadan ali križan telovnik, rudeč, kožen pas, za katerem je tičalo polno orožja. Na glavi je imel rudečo čepico in na nogah lovske škornje. Toda džamadan njegov ni bil bogato se zlatom pretkan, kot je to v navadi, temveč imel je le priprostega iz svile. Da i pas, mestu da bi tičal v njem hanžar s srebrnim ročajem ali samokresi, z dragokamni posuti, s katerimi krasi in 13 lišpa večina Črnogorcev svoje orožje, imel je le priprosto kartušo. Puška njegova bila je novodobna dvojka risanica. Vzlic tej pri- prostosti se nij mogel človek ubraniti, da ne bi občutil spoštovanja do onega ptujca. Približavši se k meni, reče smehljaje: «Ti si vrla deklica! Kakd lepo prepevaš pesni črnogorske! Za spremljevanje ti manjka še gosli. Glas imaš lepo doneč, zvočen, in zdi se mi, da umeješ tudi krasne čute, koje opevaš.» — Bila sem iznenadjena in ganjena, vender sem stopila k neznanemu možu, poljubila mu roko ter ga pozdravila, kot je pri nas običaj. Lovec je ljubeznivo na-me zrl. Ko zopet poprimem svojo preslico, skri¬ vajoča knjigo pod predpasnik, nagovori me ves začudjen: «Torej ti znaš tudi čitati?» Zarudim in pokimam z glavo. «To je dosti važno v naši deželi, zlasti pri deklicah; toda nadejam se, da se to premeni. . . Kakč se imenuješ, hčerka?* Imenovala sem mu svoje in očetovo ime. Pokliče psa ter sej vrne v gozd. Ko mi izgine izpred očij, stala sem na mestu nepremično. Bala sem se, nisem-li zakrivila kake nespodobnosti. Zberem koze ter se napotim ž njimi domov. Gorskih vrhov senca begala in podolževala se je po pla¬ nini, redka meglica počela se je dvigati iz dolov. Ko slučajno pogledam v stran, zapazijo moje oči v gošči nekaj leskečega, kar so prouzročevali solnčni žarki. Postojim; predmet ta se jame gibati ter meni pri¬ bliževati. Naglo se razprostrti veje in pred manoj stal je velikansk Turek, za katerim so rili drugi. Leskeči predmet, ki je budil mojo pozornost, bila je dolga puška albanska, posuta z dragimi kamenčki. Pogled na rumen turban me po polnem premeni: na mesto otroške boječnosti polastil se me je čut sovraštva in srda, kajti mi deca črnogorska uže z materinskim mlekom dobivamo odpor proti Turkom. Še na misel mi ni prišlo, da bi pobeg¬ nila , toda stala sem tu iskrečih očij in krčečih pestij, pričakovaje svojo poslednjo uro. Izgubila sem ves up rešitve. 15 Ti Turki albanski, ki so oboroženi pri- hruli na naše ozemlje, biti so roparji. Skri- vaje se med skalovjem in grmovjem, niso mogli imeti druzega namena, nego ropati ter mi ukrasti moje koze, koje sem hotela braniti se svojo preslico s pogumno od¬ ločnostjo. Dolgo nisem ostala v negotovosti. Med tem, ko so se od vseh stranij prikazovali Turki — bilo jih je najmenj 12 do 15 — pri¬ stopi k meni tisti Turek, ki se je najprve bil prikazal, menda njih načelnik, ter kriči, bodalo naperjeno proti meni: — «Gjaver, če le besedico črhneš, te zabodem!» Gledala sem mu pogumno naravnost v oči. Bil je, kot sem uže prej omenila, veli¬ kanske rasti; goste, črne brke so njegovo divjo zunanjost še vzmnoževale. Poleg puške in bodala, s katerim mi je pretil, imel je še več samokresov za pasom. Še ganila se nisem z mesta, a niti od¬ govorila mu ne. «Poslušaj, deklica», jame zopet govoriti z menoj, toda nekoliko mirneje, — «nič ža¬ lega se ti ne bode zgodilo in tudi koz ti ne ugrabim, če mi poveš, kam je šel črno¬ gorski knez.» «Knez ?> vprašam ga; — «ne poznam ga.» 16 «Kaj? Vsaj si sedaj govorila ž njim, slišali smo vaji jako dobro tam z one sive skale, za katero smo se skrili.» Na ta način sem torej zvedela, da je bil prijazni lovec, katerega sem srečala, naš vladar sam. Ta vest me je tako okrepila, da bi se bila dala rajši na drobne kosce razsekati, nego pa izdati našega kneza. Odločno tedaj odgovorim Turku: «Če morda menite lovca, ki je poprej todi šel. povem vam, da je ta krenil v to stran!» — Pri teh besedah sem mu pokazala popolnem drugo pot, nego 6no, po kateri je koračil naš knez. Načelnik te tolpe jame se posve¬ tovati s svojimi pajdaši; gotovo se moja izpovedba ni vjemala in soglasila s tem, kar je povedal jeden izmed Turkov, kajti vrne se k meni ter zareži: — «Varaš nas, lažnjivka; knez ni mogel iti v to stran . . . Zaklinjam te! če boš la¬ gala, odrežem ti glavo ter tvoje telo vržem v hrano psom in krokarjem.» — «Kakor vam drago >, odgovorim mu hladnokrvno. — Posvetoval se je zopet ; svojimi tovariši; videlo se je, da je v za dregi; slutila sem, da mu ta kraj ni še p< polnem znan. Načelnik se zopet obrne k meni: 17 — «Vsaj letovišče nam moreš pokazati, kjer prebiva knez? Nekje blizu mora biti, to vemo!» — «Nahaja se na tej strani*, pravim, ter pri tem pokažem v daljavo, da nihče ni vedel pri čem da je. — «Pelji nas tja. Ako nas pa name¬ ravaš kam drugam peljati, boš nesrečna.* «Ne grem z vami, koz ne smem za¬ pustiti.* Tej prostomiselnosti se je moral Turek smejati. — «E, kaj tvoje kozel* vikne, — «naj jih vzame Asrail! Morda vašega kneza za¬ lotimo v njegovem letovišči.* Da bi pa razumeli, čemu je treba v tej deželi veščega vodnika, moram omeniti, da na Črni Gori ni rednih, prikladnih cest kot pri nas, ampak ondi so komaj vidne stezice, ki se križajo in raztezajo na vse strani. Zlasti onega večera ni bilo možno v tem gozdatem kraji iti dalje brez vodnika. Delala sem se, kot bi'"se udajala svoji usodi, in uverjena, da bo čreda moja uže sama našla pot domov, rečem mirno: «Hočete-li torej videti letovišče kneževo? Pokažem vam je in gotovo, kot ste rekli sami, bomo kneza srečali na tem kraji . . . Idimo torej!* Berthet, Učenke. 2 18 Ta hitra premena vzbudila je še večji sum med družbo. Vodnik njen mi pravi, preteč: «Morebiti se zanašaš, da nas kam za¬ pelješ in potem pobegneš; ali pri prorokovi bradi! ne pustimo te izpred očij.» Na to potegne izza pasa dolg motvoz, s katerim mi je zvezal roki. Hoditi in voljno se gibati mi je bilo sicer možno, toda na beg še pomisliti nisem smela. Ta turška previdnost je bila pač ne¬ potrebna, kajti bila sem takrat stara jednajst let, in na motvozu peljal me je velikan, ki bi me bil lehko z jednim mahljejem pre¬ sekal. Kazala sem tedaj tolpi pot dalje v samotno pokrajino in najnevarnejšo v tej celi okolici. Menila sem, med tem časom ko Albance popeljem daleč kam, se bo knezu posrečilo, da pride srečno domov. Da-si sem bila mlada, vedela sem vender dobro, da je to jako nevarna igra, katero sem uganjala s tolpo. Bila sem v ro¬ kah surovih divjakov, ki bi se bili jako malo brigali, če me umore. Žrtvovala sem svoje življenje; priprav¬ ljena sem bila umreti. V duhu sem molila, da bi mogla vsako trenotje stopiti pred Boga. Lopovi se niso po polnem zanašali na-me ter so bili vsled tega zelo previdni. 19 Med tem, ko je črni načelnik mene stražil z nekoliko možmi, porazdelili so se ostali in se razšli, da bi zasledovali na desno in levo. Posamezni so se tudi plazili po grmovji ter lezli po skalah. Kamor je oko človeško moglo videti, ni bilo možno v celi pokrajini opaziti člove¬ škega prebivališča ni žive duše. Najžalost- nejša samota, v katero sem privedla Turke, morala je v njih zbuditi misel na mašče¬ vanje. Koračili smo brez prestanka dalje; do¬ mnevala sem si, da se mi je posrečilo, pre¬ prečiti gnjusno namero teh banditov. Hvalila sem Boga, da me je izvolil v osvobojenje kneza; spomnila sem se, da bo kak naš pesnik po moji smrti zložil pesen, katera bo potem objavljena v novi izdaji « Pesmarice.* Misel ta dajala mi je pogumnost, kar nenadoma poči ne še 100 korakov od nas puška. Vsi postoje. Toda ta strel ni mogel biti izstreljen iz črnogorske puške, nego iz take nove sestave. Gotovo se je kje blizu nahajal knez, katerega sem si mislila po polnem kje drugje. Možno, da je, zalezujoč lisico ali zajce, zašel celd sem do te od¬ daljene samote. V tem mnenji me je potrdilo lajanje psa, ki je sledil ranjeno divjačino. 20 To me zelo prestraši. Hoteč rešiti ljub¬ ljenega gospodarja, nakopala sem mu ne¬ varnost; hoteč Turke odvrniti od njegove sledi, vodila sem je in pot kazala naravnost k njemu. Tolpa tolovajska ni mogla prikrivati svojega veselja; vsi se zbero, da bi se posvetovali o napadu na kneza. — «To je on!» pravi poluglasno načelnik; «to dete nas je dobro vodilo. Pričakoval sem, da nas izda in da bodem prisiljen raz¬ biti mu črepinjo. . . . Alah je velik! Ptiček je v naših pesteh .» Naglo je razdelil povelja; morilci so se tiho razpršili na vse strani, da bi kneza vjeli in potem umorili. Ko se zopet vzdramim iz prvega strahu, šine mi v glavo misel, da je skrajni čas, plemenitega lovca opozoriti na to, kaka ne¬ varnost mu preti. Toda kako? Načelnik s tremi lopovi stražili so me, kot oko v glavi. Na najmanjši krik bi mi bili s handžarom odrezali glavo. Konečno pa, kedč ve, ali bi bil knez čul slab moj glas? Pospešili smo naše korake. Pred nami je še vedno lajal pes. Dolgo ni moglo trajati, a lovec je moral biti v njihovem zajetji. Šine mi v glavo srečna misel. Korakaje v temnem gozdu približam se v goščavi k načelniku Turkov, ki je pod pazduho nesel 21 ogromno puško; brzo pritisnem s prstom na petelina ter ustrelim. Vzduh se vsled močnega poka silno pretrese ter vzbudi sto¬ teren odmev v prostranem skalovji. Načelnik obstane in jezno zakolne; vsi njegovi tova¬ riši se hitro zbero okolo njega, meneči, da jim je dal znamenje. Nastala je kratka zamuda, in zdelo se mi je, da je bil jeden izmed njih ranjen, kajti čula sem slabo stokanje. To me pa ni zanimalo. Morda me je pa vender-le kedo iz te tolpe zapazil! Možno, da je udarila moja zadnja ura; sklonila sem glavo ter pričako¬ vala smrt. Toda smrt se ni prikazala. K sreči je turški načelnik mislil, da je zadel s puš¬ kinim petelinom ob kako vejo. Moja dozdevna odkritosrčnost odvrnila je od mene ta sum. Bodi si kakor hoče, načelnik nabije zopet svojo puško, in mi smo z nova dalje kora¬ kali v zasledovanji. Bila sem privezana v tej tolpi torej sem morala ž njimi po gozdu dalje, kamor so oni hoteli. III. Perjanici. — Vdeležba moja v boji. — Kje sem? — Plačilo. Vedela sem dobro, da moja zvijača ne more ostati brez učinka in da bo knez gotovo opozorjen na dano znamenje. 22 Lajanje psa utihne in lopovi so vsled tega zgubili pravo sled. Zopet enmalo postoje, da pogledajo okolu sebe. V tem trenotji se čuje iz daljave glasan vriše, ki je najbrž pohajal od domačih ljudij. Ker so bili Turki dobro oboroženi, niso tudi mislili na beg. Načelnik z dolgimi brkami se obrne k tolpi ter jim pravi: «To mora on biti . . . . najbrž je več lovcev vkupe. Toda kakeršna usoda je komu namenjena, tej tudi ne uide . . . AlBoracq . . .! Ne prizanašajte nikomur!* Vzdigne roko ter hiti dalje, tolpa turška pa za njim. Vsi so tako hitro korakali, da sem le s težavo mogla njim slediti. Čez nekaj časa začne se gozd svetlih; ko prispemo na rob gozda, pokaže se mojim očem nepriča¬ kovan prizor. V globokem prelazu, kacih petdeset ko¬ rakov od nas, stalo je malo krdelce oboro¬ ženih mož; toda bilo jih je mnogo menj nego turških roparjev, med katerimi sem bila vjeta. Knez, katerega sem takoj spoznala po obleki, stal je sredi med njimi mirno, opiraje se ob svojo puško; tem živahneje se je pa gibala družba njegova. Po njihovi blesteči jednaki obleki in po peresu na čepici spoznala sem, da so to «perjanici* (kaba- dahije), t. j. telesna straža, katero sem vselej rada gladala. Najbrž so zvedeli o navzočnosti 23 nekoliko sumljivih Turkov na našem ozemlji ter so hoteli poiskat kneza, ki je tega dne sam šel na lov. Strel, katerega je izstrelil knez in jaz v gozdu, naznanil jim je, kje je gospodar; naglo se zberd krog njega. Knez ni bil čisto nič prestrašen, temveč smejal se je taki skrbljivosti svojih braniteljev. Ko ti zapazijo nas ob robu gozda, obstopijo tesno svojega vladarja, kličoč: «Četa, četa semkaj!» ter so se tekoj pripravljali k streljanji, toda knez veli, naj počakajo, da bi se prej prepričal, kaj sploh nameravajo tujci. Namero svojo so Turki jako jasno pokazali, kajti jedva ugledajo Črnogorce, uže ustrele nanje z svojimi bolj grmečimi nego nevarnimi puš¬ kami, ne da bi bili koga ranili ali zadeli. Toda'perjanici niso jim ostali odgovora dolžni, kot bi trenil zvali se jeden Turek mrtev na tla, a drugi zopet težko ranjen. V pričetem boji se je nadaljevalo. Kako hitri preobrat! Sredi ognja in dima nisem čutila nobenega strahu ali bojazni. Da-si sem bila mlada devojčica, pogumni značaj naroda našega me je ovladal. Ne brigaje se za lastno nevarnost, skrbela sem povsem za varnost našega ljubljenega vla¬ darja. 24 Tudi mi ni še na misel prišlo, da bi pobegnila, da-si je načelnik Turkov, da bi se mogel prostejše gibati, spustil motvoz, na katerem me je vodil. Ker je uvidel, da njegovi pajdaši še vedno nič ne opravijo, ves besen kriči: — «Glupci! Merite na kralja djavrov! Ne brigajte se za druge! . . . Pozor!* Sam pa pomeri na kneza, ki je z zanič¬ ljivostjo opazeval to počenjanje, ne da bi se bil skrival. Toda nakrat me popade jeza; naglo po¬ grabim pest prsti ter jo vržem Turku v oči, potem se vržem pod njegove noge, da bi padel. Ali to se mi ni posrečilo. Strel zleti v zrak, ne da bi bila krogla koga zadela. Turek grdo na to zakolne ter me hoče zgra¬ biti, toda v tem trenotji se zvali v prah moj sovrag, zadet od črnogorske krogle. Toda, tudi jaz občutila sem na prsih skelečo rano, in nezavedna se zgrudim na tla. Še le drugi dan zjutraj se zopet zavem. Ležala sem na krasni postelji v prostrani, svetli sobi, meni po polnem neznani. Mestu velike, običajne hišne oprave in belih sten, po katerih so — po ruski šegi — samo svete podobe razobešene, videla sem krasno pohištveno opravo, kar pa nisem razumela. 25 Dvignem se na postelji po konci ter ču¬ deč se pogledavam krog sebe; dve osebi sta si nekaj šepetali pri oknu v ušesa, potem se približate meni. Jedna teh dveh oseb bila je črno oblečena, najbrž je bil to zdrav¬ nik, druga oseba bila je moja mati, doma¬ čina naše rodbine. Pri pogledu na mojo mater se zopet zavem. Ko zapazim na njenen obličji neko res¬ nobo, bojazljivo viknem, rekoč: «Mati, mati, zgubila sem vso čredo . . . Kaj poreče do¬ mačin ?» Mati odgovori z usmevom: «Bodi brez skrbi, hči moja. Je vže vse dobro, da si se le spomnila koz.» V duhu sem se trudila na vse spomniti. Da-si sem bila zelo utru¬ jena, nisem vender čutila nijednih bolesti j. Zdravnik pozorno opazuje mene, potipa mi žilo ter konečno pravi: «Mrzlica jo je uže po polnem opustila, bolnica potrebuje pa še počitka .... Uzrok bolezni bil je silni vtis, kateri je premagal to dete.» «Če bi jo bila zadela krogla, končala bi bila na vse veke njeno mlado življenje; k sreči je provzročila le neznatno rano . . . Uboga deklica zahvaliti ima svojo rešitev samo tej knjigi, katero je vedno nosila na svojih prsih!» —- Zdravnik je pri tem po- Berthet, Učenke. 2* 26 kazal na zvezek pesnij (Pesmarico), v kojem je bila zavita težka krogla. Rada bi bila prašala zdravnika za po- jasnjenje, ki je zopet nadaljeval: «Obljubil sem svoji veliteljici, da jej brzo povem, kako se počuti bolnica ter jo moram umiriti.» Na to odide. Ostali sve v sobi same z materjo, pred katero me ni bilo tako sram, kot pred drugimi. Vprašam jo radovedna: «Mati, kaj se je pa vender z menoj zgodilo in kako sem prišla v to sobo?* «Umiri se», pravi mati, objemši mene, — «menim, da si se dobro obnašala a do¬ mačin je po polnem zadovoljen s teboj. Včeraj zvečer prinesli so te perjanici skoro mrtvo. Po noči so nas klicali k tebi, in glej, hvala Bogu! uže si ozdravljena.* «Kje pa so ti hudobni Turki?* «Vsi so do zadnjega ubiti.* «Oh, to je dobro! ... Toda, kje pa sem?» V tem trenotji stopita dva moža v sobo. Za božjo voljo! V jednem izmed teh mož spoznala sem kneza; druga oseba, ki je v meni vzbujala baš tako bojazen kot spošto¬ vanje, bil je moj oče, oblečen kot senator v svoj krasni džamadam, obšit s zlatom. Strahu sem zarudela ter se skrila v postelji pod odejo, a niti predrznila se nisem, da bi bila s kom govorila ali da bi si upala dihati. 27 Knez pristopi k meni ter me poljubi na lice. «No, dete moje*, vpraša ljubeznivo, — «ali ti je uže bolje? Videl sem včeraj, kako si kot razsrjen ris skočila v obraz onemu potepuhu baš v istem trenotji, ko je na-me pomeril; tako si od mene odvrnila smrto¬ nosni strel. Zaradi tega sem tudi ukazal, ko smo sodili po vsem pravu te lopove, da so te prinesli v moj grad . . . Bilo bi jako ne¬ usmiljeno, tako vrlo deklico kot si ti, pu¬ stiti brez vsake pomoči!* «Visokost», seže mu hitro v besedo oče moj v svoji razburjenosti, . . . . ^plemenita Vaša gospa je preveč ljubezniva do moje hčere_, saj je storila samo svojo dolžnost.* «Skazala' si mi velikansko uslugo,* — odgovori knez, — «nikedar tega ne poza¬ bim .... Sploh sem se pa čuval. Strel, ki se je po naključji sprožil ter odmeval v gozdu, ne vem po kakem naključji, bil je znamenje moji telesni straži, ki se je na to tekoj zbrala okolu mene.* «Strel ta se ni po naključji sprožil iz puške kacega Turka,* oglasim se. «Kako se je torej to zgodilo?* Spregovorila sem prav pogumno, kajti morala sem mu odgovoriti. 28 Knezu povem, kako sem ga hitro za¬ pazila ob robu gozda in kako sem brzo sprožila puško, s katero je bil Turek oborožen, da bi ga še o pravem času opozorila na n eprij atelje. «Tedaj si mi, draga moja, skazala še večji uslugo, nego sem mislil. Oni prvi strel zdramil me je k pozornosti ter mi je po¬ slal pomočnike. Pri moji veri, ta deklica je bila odločna in duhovita!» «Knežja milost Vaša me bo storila ošabno!* odgovori moj oče, ki ni mogel pri¬ krivati veselja nad mojim vedenjem. Po tem se je knez o nečem razgovarjal na strani z mojim očetom in materjo. Mati je spoštljivo pritrjevala; toda oče, kazaje vselej svojo brezobzirno nezavisnost i v pogovoru s knezom, zdel se mi je od¬ pornim. Vender se po malem prestanku pri¬ bliža k meni, ter mi reče nestrpljivo: «Torej, Darinka, ko se ozdraviš, šla boš na Cetinje; tako želi knez naš. Postala boš tam olikana, kot se to zdaj zahteva. . . . Vedel sem dobro, da mi boš delala sitnosti, ko te je uže začel Peter učiti čitanja! Stari odnošaji ginejo, v kratkem bodo žene naše olikane. * Knez ni hotel baš oporekati nekaterim nazorom starega gorjanca. Predno je odšel, 29 reče meni s prav ljubeznivim glasom: «Da, le pridi Darinka, k nam v glavno mesto, in kneginja, soproga moja, skrbela bo za tvojo odgojo. Zdaj pa vsprejmi to-le novo knjigo mestu one, katero ti je uničila krogla iz puške perjanikove.» Čez nekoliko dnij pošljejo me na Cetinje, da bi tam pričela svoje študije. Sestre moje in sestranke bile so vsled tega jako otožne. Pustile so se še le umiriti, ko jim obljubim, da je pozneje vse naučim, kar bom sama umela. Toda nad vse je pa obradostilo da¬ rilce, katero sem prejela od kneza, da na¬ vdalo je vso našo rodbino s ponosom in veseljem: to je krasni in dragoceno vezani zvezek pesnij, v katerega je dobra naša kneginja zapisala lastnoročno nekoliko besedij. Dafna, mala Grkinja. i. Bajeslovje. — Lišp iz zlatih penezkov. — Lepopisec. Grško, dospevši v starem veku do tako visoke stopinje slave in moči, bilo je nekedaj zibel evropske izobraženosti, a ni bilo na dobrem glasu glede ženske vzgoje. Male Špartanke morale so se sicer vsled ostrega zakona Likurgovega telovaditi, kakor njih bratje, dalje boriti in tekati za stavo i. t. d.; toda za čitanje, pisanje in krasne umetnosti se niso dosti brigale. Male Atenčanke so bile nežnejših nravij, da-si se niso zdele biti učenejše. Redkokedaj so ostavljale gynaeceum ali žensko sobano, v kojih so v prisotnosti svojih mater in nekoliko dekel, kakor Helena in Penelopa, predle volno ter tkale za rod¬ binske potrebe. Ko si je Aleksander Veliki osvojil velike dele sveta ondaj znanega, se je oblačil le v ono obleko, kojo je tkala in šila njegova lastna mati. Ta način vzgojevanja grških žena za stare dobe ni bil torej vzor ženske vzgoje 31 poslednje dobe. Do nedavno, ko si je Grško pomoglo do nezavisnosti, živele smo, kakor žene na vzhodu, skoro v sužnjem stanu. Za naših dnij pojavlja se hvalevredni trud, da se povzdigne poučevanje dekliško in deško. V Atenah je zdaj prostoren zavod, nazivan Arsakion, v kojem se izobražujejo dekleta. Vsako leto ostavi ta ustav devet sto izobra¬ ženih oseb, izmed kojih se nekatere, dovršivši svoje študije, vrnejo k svojim rodbinam; druge pa zopet sprejmo kako službo v bo¬ gatih hišah, ali pa postanejo didaskallise ali učiteljice. I jaz sem dolžna zahvalo za vse, česar umejem, neki didaskallisi, živeči v Livadiji, mojem rodnem mestu. Kako bi mogla grška mladina ostati nebrižna, ko je domovina njena, na kojo more biti ponosna, polna zgodovinskih, mito- logičnih in pesniških spominov? Pri nas se deca obojega spola radi vsega uče, kar pripominja na slavno minolost Grčije, zlasti pa k tradicijam one pokrajine, v koji bivajo. Čutila sem narodno zavednost kakor moji mali rojaki, in dovolite, da vam povem z nekolikimi besedami o položaji, o dogo- djajih in povedkah mesta, v kojem sem pre¬ živela srečno svoje mladosti dobo. Livadijaje jedno izmed najprvih mest Beocije, leži v 32 podnožji Helikona, krasne gore, nekdaj po¬ svečene muzam, čijih kipi so stali na njenem temenu. Nedaleč Helikona štrli v nebo Parnas, še višji gora in slavneja, kojo so stari pra¬ dedi odkazali v bivališče Apolu, bogu pes¬ ništva. Ime Parnas ostalo je v leposlovji znak pesništva, vsled tega pomeni «na Parnas stopiti * toliko, kakor postati pesnikom. V daljšem pripovedovanji te povedke se seznani čitatelj z istinitim položajem te razglašene gore. Mesto Livadija leži na uhodu temne in ozke doline, skalami obrobljene, v kojem celo leto veje ledeni veter, znan uže iz grškega bajeslovja. Iz tega divjega grla, zaraščenega z jel¬ kami, vliva divji potok Heroinski svojo vodo v Kopajsko jezero. Heroinski potok izvira iz dveh vrelcev: iz «Studenca spomina» in iz «Studenca pozabljenosti.» Iz tega naročaja je ugrabil Pluto, bog pe¬ klov, Proserpino. Se dandanes se kaže skala, za kojo je rojenica Hercira skrila gos, katero je Proserpina, njena družica, iskala. Nekoliko dalje na drugem konci doline, sredi velikan¬ skih skal, je videti lopo, čije uhod je deloma zasut s peskom in podrtinami. Ta lopa se 33 imenuje «podsvet Trofonijev», kjer se je v starem veku hranila čudodelna skrivnost; sem so z grozo prihajali ljudje na posveto¬ vanje, kajti čudotvorna skrivnost je bila ne¬ usmiljena do vernih, ki so se le-sem zatekali. Toliko navajam samo za poskus iz jednega kota Grčije. Kako bi bila mogla grška deca ostati nebrižna za spomine, ki so bili raz¬ glašeni po vsem svetu? Toda pustimo minolost in oglejmo si sedanjost. Livadija stoji v jako rodovitnem kraji. Bele hišice z ličnimi rudečimi strehami raz¬ postavljene so med cvetlicami in drevjem na podnožji Helikona. Trgovina in obrt po¬ deljujeta jej dosti blagobitja. Ulice Minervine, po kojih so nastanjeni večinoma trgovci, podobne so povsem glav¬ nim ulicam večjih obrtniških mest evropskih. Moj oče s priimkom Stravopul je tudi sta¬ noval se svojo rodbino v Minervini ulici in je spadal med najimoviteje trgovce mesta Livadije. Imel je obširne zaloge volne, kojo je v okolici Livadije kupoval in v Atene pošiljal. Njegovo poslovanje je zahtevalo neprestane delavnosti. Vedno je potoval, jahajoč na konji po okolnih pristavah in vaseh. Zaradi tega je slul na mnogo milj po okolici bogatašem, da-si je treba opozo- Berthet, Učenke. a 34 riti, da se v tako ubožni deželi, kakor je naša, navadno precenjuje bogatstvo. Bil je še mlad in prijetne zunanjosti, kajti s tem se naši rojaki sploh odlikujejo. Oblačil se je v dragoceno narodno obleko: nosil je belo sukno, telovnik s širocimi rokavi; glavo je dičil rudeč fes, noge so tičale v visokih škornjah. Tako oblečen jašil je po gorah in lesovji; njegov samokres in handžar za pasom sta naznanjala, da bi ne bilo dobro ga razžaliti ali razljutiti. Mati moja, da-si še mlada, je bila jako skromna in tiha oseba. Omenila sem uže, da med ženami grškimi vladajo še dandanes vse navade vzhodnih narodov; one se kar tresejo strahu pred svojimi možmi. Zaradi tega je žena Stravopulova živela zaprta v svoji hiši ter je upravljala z veliko previdnostjo vse, ne zmeneč se za razmere trgovinske njenega moža. Moj oče je sam za vse skrbel, in je bila torej tudi moja vzgoja jedna njegovih najprvih skrbij. Kakor oče ljubila me je i mati, njeno jedino dete, z jednako ljubeznijo. Oče Stravopul se je porodil in bil vzgo- jevan v kruti dobi vojskini med Grki in Turki in je vsled tega, kar žalibože moram 35 priznati, imel jako skromne šolske vednosti; jedva se je znal podpisati. Toda pridobivši si nazore, koji so ondaj ovladali vso grško deželo, je visoko čislal vzgojo mladine. Za¬ radi tega me je uže kmalu pošiljal v mestno šolo in je na vse načine skrbel, da bi mogla jednoč zavzemati med svetom častno mesto. Didaskallisa v Livadiji je bila jako marljiva učiteljica in izobraženeja, nego se je za one dobe zahtevalo od učiteljice malih otrok. Naučila me je v kratkem času citati, pisati in računiti; pozneje sem si pridobila tudi potrebnih vednostij v zemljepisji, po- vestnici, osebito v grški. Naše šolske knjige so bile po večini pre¬ vodi dobrih angleških in francoskih knjig in zaradi tega bi me bila učiteljica moja rada naučila teh jezikov. Tako sem uže znala spretno šivati in všivati, dasi mi je bilo šele dvanajst let. Daši sem pisala še dosti razločno in pra¬ vilno , vender pisava moja ni dopadala skrbnemu očetu. Pri njem je imela krasna pisava veliko vrednost in vsled tega je pomišljal, kako bi mogla v tej stroki nadkrilovati druge. V tej dobi je živel v Livadiji nek Palikard, osiro¬ mašeni trgovec, Bog vedi odkodi je pohajal. Palikard je imel jako krasno pisavo, in 3* 36 mnogi mestni trgovci so se v kratkem času pri. njem naučili jako lepo pisati. Zlasti moj oče je občudoval uglednost njegovega lepopisja ter je sklenil, da prosi Palikarda, naj bi me vadil nekoliko ur na teden v pisanji. To je kaj lehko dosegel, in misliti si moremo, da je bil poziv mojega očeta v pomanjkanji živečemu krasopiscu jako všeč. Zelo rad je sprejel ponudbo in je hodil vsak dan k nam, da Li me naučil lepopisja. Njegov navod je bil v istini jako dober, in jaz bi bila v nekoliko tednih dosegla svoj cilj. Nesreča je hotela, da je nek neljub dogodjaj vse to pokazil. Po starodavnem običaji moje domovine nosijo devojke o praznikih nakitjeizpenezkov okolo glave. Denarci ti so ali srebrni ali zlati, kakor je ktera premožna, in so često vse njihovo imetje. Tudi jaz sem imela takov trak, na kojem so bili denarci iz čistega zlata in koje mi je oče pri neki priliki bil podaril za po¬ sebno mojo pridnost. Denarčki so imeli pre¬ cejšnjo vrednost, ter sem se rada lepotičila s tem kinčem. V njem sem se često pred¬ stavila gospodu Palikardu in zapazila sem vselej na njem, da jako natanko pregleduje moj zlati lišp. 37 To ni bilo nič napadnega, in zato sem vselej vložila pas z denarci v skrinjico v sobi, kjer me je poučeval. Necega dne, ko je lepopisec zopet prišel, in ko se pripravljam, da ga pozdravim, čujem iz sobe vriš. Ko pritečem, spoznam, da ta šunder delata moj oče in lepopisec. Kaj se je vender pripetilo? Tega ne morem reči, vender sem videla, da so bile škrinjina vra¬ tiča vlomljena in da je oče držal v roki zlati kinč, na pol raztrgan; nekoliko zlatov se je še trkljalo po tleh. Oče je bil jako razjarjen, iz očij so mu kar sršele iskre. Mlatil je po lepopiscu, ne da bi se ta branil ali opravičeval. Oče je namreč, ki je bil često prisoten mojemu učenju, zasačil lepopisca baš v tem trenotji, ko je hotel iz- mekniti moj zlati kinč, ter je kaznoval po svojem menenji ničvrednega tatu. Strahu sem vskliknila, boječ se, da oče rani ne¬ srečneža. Toda ta zadeva saje hitro končala. Lakomni trgovček, prejemši zasluženo kazen, je bil pahnjen skozi duri. Kakor sem uže omenila, ni se ni z besedo ni kakim sun- Ijejem uprl taki kazni. Ko se je uže oddaljil in ga oče ni mogel dohiteti, se obrne in mu besno grozi. Oče se ni brigal za to, in se še zmenil ni, da bi zoper njega vložil tožbo 38 pri sodniji. Palikard se ni več prikazal in kakor je bilo slišati, je za vselej ostavil mesto. Mislil bi kdo, da je bilo vsled tega dogodjaja samo preprečeno moje poučevanje. Ta dogodjaj je pa imel za našo rodbino in zame mnogo huje nasledke. II. Pastirji in roparji. — Nevarno potovanje. — Kapitan Aleks¬ ander. — Grška črka theta. — Velika pogumnost. Bolestna rana za grško deželo, ki se je polagoma pričela zopet razvijati, je bilo ondi razširjeno roparstvo. Kakor se čuje, se je posrečilo sedanji vladi iztrebiti je do turških mej; toda v dobi mojega detinstva gomzelo je povsodi na stotine lopovov in često so njihovi vpadi skoro vsaki dan strašili mirne občane. Njih roparske tolpe množile so se osebito po naseljenih pastirjih, Valahi zvani, koji vsako leto se svojimi čredami potujejo po Grškem, iskajoč za-nje pastvin. Ni skoro prepirljivejših, divjiših in kru¬ tejših ljudij od teh pastirjev. Njih potikajoče življenje je tudi dosti vzrok njihove raz¬ uzdanosti. Nekateri izmed njih naznanjajo zanesljiva poročila svojim sodrugom, živečim se od roparstva po samotnih cestah. Kmetsko ljud- 39 stvo iz bojazni pred njih brezozirnim mašče¬ vanjem nikedar ne izda teh zločincev. Zaradi tega tudi ni bilo možno premagati teh roparskih tolp, dasi so jih grški žen- darmi zalezovali neustrašeno. Nasledek je bil ta, da so bile njih tolpe razširjene celo do mestnih vrat. Zlasti so prežali na to, če so mogli dobiti v pest kacega premožnega mestjana, kojega so potem vlekli v svoje brloge sredi nepristopnih Čerin kot jetnika. Ako njegova rodbina v naznačeni dan za precejšnjo svoto denarno ni odkupila ujetega, so ga tolovaji razsekali in nikoli več ni bilo ni duha ni sluha po njem. Moj oče, čegar posel je zahteval, da je pohojeval daljne kraje, je bil tudi v nevar¬ nosti, da ga prepadejo ti vragi. Ne vem, ali jim je plačeval skrivaj kako podporo, kakor so to delali nekateri kupci, ali se jim je pa previdno izogibal, ker se mu mnogo let ni pripetilo nič žalega. Kedar mu je kedo pripovedoval o roparjih, se je vselej nasmehnil in pokrčil rameni. Naj si je bil vzrok njegove varnosti katerikoli, prepričal se je pozneje vender le, da se je strašansko varal. Za pol leta po sramotnem izgonu lepo- pisčevem iz naše hiše se je moral oče po¬ dati na daljši pot v severno Grčijo. To je 40 bilo v dobi, ko so strigli ovce, in je imel torej namen je mnogo pokupiti v Fokidi, V tacih prilikah je najel nekoliko agoiatov ali mezginih lastnikov, da bi nakupljene za¬ loge volne tekoj spravili v Livadijo. Ta odprava, kot običajno, se je še vedno dobro posrečila. Nekoliko agoiatov dospelo je srečno na mesto z naloženim blagom. Nekdo izmed njih spremljal je očeta, ki nam je sporočil, da se kmalu vrne. Pri¬ čakovani dan mine, a potniki se le ne vrnejo. Oče je bil navadno jako vesten; vedoč, da ga jaz in mati nestrpljivo pri- čakujeve, še nikoli ni opustil priti o nazna¬ čenem času. In če bi ga bil takrat tudi kak važen uzrok zadrževal, vender nas to še ni vzne¬ mirjalo. Ko pa tudi naslednjega dne ljub¬ ljenega očeta ni bilo domov in ni jedne vesti o njem, polasti se nas naglo strah in tugovanje. Mati je tarnjala, jaz sem pa pla- kala. Tretjega dne se strah naš obistim. Agoiat, spremljevajoč mojega očeta, dospel je ves utrujen in prestrašen. Pripovedoval je, da so bili vračajoč se domov v zaseki prepadeni po roparski tolpi, da so se branili z samo¬ kresi, a konečno so je roparji potegnili raz konje, razorožili, zvezali ter vlekli do bližnje 41 goščave* Agoiatu so pozneje roparji dovolili, da gre po svojih potih in da more sporočiti rodbini gospoda Stravopula, da jim bode v pismu kmalu oznanjeno, pod kakimi po¬ goji bode ujetnik propuščen na svobodo. Ne morete si misliti naše žalosti, kako smo bili iznenadjeni po tem gnjusnem po¬ slanstvu. Agoiat, ki nam je prinesel ono žalostno novico, je bil pošten, po vsem mestu čislan mož; mojemu očetu je služil zvesto uže mnogo let. Povpraševali smo ga natanko po po¬ drobnostih, toda on ničesa ni vedel in tudi nobenega izmed roparjev ni poznal. Druzega dnč prejeli smo po pošti to-le pismo: « Živim in ni mi prenašati nobenih muh, ali prisiljen sem javiti svoji dragi soprogi in svojim prijateljem, da bom nedvomno zgub¬ ljen, ako ne bode položeno od danes čez osem dnij v prvem gozdu na Relikonu pod sedmini drevesom lavorjevim v levo "pri cesti 40000 drahem A Stravopid.» To pismo ni pisal oče, a samo lastno¬ ročno je bilo podpisano od njega. Moja potrta mati je dobro vedela, kako lopovi jednake grožnje spolnujejo in je torej * 14000 gold. av. v. 42 brez odloga mislila na to, kako bi zahtevano vsoto k osvobojenji svojega soproga vkupe spravila. Ta svota v primeri z našim ime- njem ni bila previsoka. Z ozirom na nedostatek, ki je vladal v naši deželi, in zaradi kratkega obroka, se je naš blagajničar potrudil na vse možne načine, da bi nabral tako svoto, kar najprej moči. Ta prigodek je razburil vse mesto. Zvečer je prišlo k nam mnogo ljudi, dalje znancev in hišnih prijateljev; obiskali so nas prvi dostojanstveniki, na pr.: Demarque ali pre¬ fekt; paredr ali občinski starosta in kapitan krajne redarstvene postaje, gospod Aleksander. Vsi se posvetujejo toplo, kaj se ima ukreniti v tem krutem slučaji. Mati je ostala pri svoji trditvi, da plača odkupnino. Uradniki so trdili, da bi bila to sramota in nemožato, in naj bi se raje poslužilo druzih sredstev, da bi bil ujetnik otet iz rok zločinskih. Pri tem posvetovanji sem i jaz bila pri¬ sotna. Ker sem bila uže dvanajst let stara, mogla sem važni obseg tega dogodjaja dobro presoditi. Sploh je pa bilo vsacemu znano, kako roparji postopajo, ,ako khga ujamejo. 43 Če ni bila v odločeni dan plačana odkupnina do zadnjega vinarja, odrezali so ujetemu uho ter je poslali rodbini, zahtevajoč znova denarno svoto. Ako se lopovom ni spolnila želja, poslano je bilo v treh dneh drugo uho ujetega. Še le po teh dveh marnih poskusih so nesreč¬ neža razsekali. Ni ga bilo sredstva, ki bi nas bilo umirilo. Mati se ni dala pregovoriti od svojega na¬ zora. Gospodje so pretresavali vprašanje na vse strani; jeden za drugim je čital pismo a delal svoje poznamke. Da-si je bila na pismu poštna znamka z imenom «Lamia», trdil je kapitan Aleksander, da se roparji v njenem okoliši ne nabajejo. «Vender niso daleč od nas», de, «roparji zahtevajo, da bi se teh 40 000 drahem po¬ ložilo v gozdu na Helikonu, temveč klatijo se tu okoli, da bi naše ukrenitve mogli za¬ slediti. Tu v bližini imajo dosti krajev, kjer mogd sebe in drazega Stravopula prikrivati, in če bi bilo treba v ožini Parnasovi, dva koraka od todi.» Ostali prisotni so vse inače sodili. «Zagotavljam vam, da se ne varam», vikne kapitan odločno, «roparje zasledim, kakor pes zaloti zverjad, ko bi imel le naj¬ manjšo sled. . . . Počakajte, to pismo bom 44 pokazal ljudem, da zvem, kedo je je pisal, kajti na njem je samo Stravopulov podpis.» «A pismo je pisal kak člen te tolpe ali pa njih načelnik sarm, odgovori na to sta¬ rosta. «Pastirji, ki so najbrž to učinili*. de Aleksander, «niso izurjeni v pisanji in pismo je zelo mojstersko pisano. Ko bi našli lopova, ki jim služi za pisarja, posrečilo bi se nam česa zvedeti od njega.» «Uže vem, kedo je pisal to pismo!* za¬ kličem jaz. Vsi so vprli oči v me. Pristopim k mizi, da bi pregledala pismo, a nisem se motila. Mati, dasi je zaupala moji izpovedbi, je vender name pogledala ostrd. Kapitan Aleksander, nekoliko se umirivši, me vpraša: «Kaj, draga Dafna, ti poznaš pisarja tega pisma?* Seveda, odgovorim odločno. «Kedo pa je?* Lepopisec Palikard. To ime je iznenadilo vse prisotne. Vsakdo je vedel, kako sramotno je bil izgnan iz naše hiše. «Kakov dokaz imaš za to?» vpraša ka¬ pitan. 45 To je pisava omenjenega lepopisca. «V Grčiji imamo mnogo tacih lepopiscev.» Možno; toda nijeden ne piše črke theta (grški -d) na ta način. Ob jednem sem povedala, po katerih znamenjih sem spoznala pisavo svojega biv¬ šega učitelja. Črka d- namreč je najtežje znamenje grške abecede. Učila sem ,9 pisati posebnim načinom, kojega drugje nikjer ni¬ sem opazila. «V kojem starem rokopisu se nahaje ta plemeniti način ?» To mi ni znano, a meni se je ono theta tako omililo, da sem se je naučila jako dobro pisati. Ako je bil lepopisec v istini pisač tega pisma, zakaj ni premenil te črke, koja se je v pismu nekolikrat ponavljala, da bi ga ne izdala? Možno, da ga je zapeljala stara navada, ali mu pa še na misel ni prišlo, da bi pismo moglo priti v roke njegovi bivši učenki. Ker se nisem mogla motiti, sem torej večkrat ponavljala svojo izjavo. Materi je dopal moj ostrovtip ter me objame v svoji navdušenosti. Aleksander pa pravi: «Dafna ima skoro prav. Podala mi je nit, koja me popelje iz te zmešnjave. Naj¬ bolje bo, če onega pobalina poiščem in za¬ prem; pri moji veri, ni vrag mu ne pomore; 46 prisilim ga, da mi pove, katerim zločincem je posodil svoje pero. . . . Kje pa biva sedaj?» Tega mu nihče ni mogel povedati; kajti od onega neprijetnega dogodjaja ga nikdo ni videl več v mestu. Kapitan nadaljuje: «Podam se s svojimi redarji poizvedavat med Livadijo in Lamijo; če kje zalotim lepo- pisca, bode to dokaz, da je ona tolpa blizu... Toda, kako ga hočem poznati, ko ga nisem v svojem življenji nikoli videl? Kaj, gospodje, ali bi se ne hotel kedo izmed vas žrtvovati», vpraša prisotne, «da bi nam tega človeka označil, ko bi ga srečali?» To vprašanje je prisotne prijatelje mojega očeta spravilo v veliko zadrego. Odprava zoper roparje je navadno ne¬ varna, kajti vname se krvav boj, če trčite vkup obe stranki. Vedel je pa tudi vsak, da roparji o vsem dobro vedd in bi nihče ne ušel njihovi strašni osveti, kedor bi njihove nakane hotel preprečiti na kak način. Zaradi tega se je jeden izgovarjal, da ne more iti iz Livadije, drugi se zopet ni mogel spomniti, kako je izgledal lepopisec. Skratka, željo kapitanovo ni hotel nihče spolniti. «To je jako žalostno!* vikne Aleksander. «Kako bomo neki otrebili obubožano domo¬ vino našo, ko nam naši plemeniti občani 47 nečejo pomagati? Stavim, da izmed vseh oseb, koje so dobro poznale lepopisca, se niti jedna ne nahaje, koja bi se udeležila naše odprave ali nam dala kako znamenje!* Z jako pomenljivim pogledom so pri¬ trdili vsi tej izjavi. Ko vsi umolknejo, za¬ kličem : — ,Torej, gospod kapitan, pojdem jaz z vami. Podoba tega človeka, ki mi je hotel vropati trak z denarčki, ni še izginila iz mojega spomina. 1 Vsi name pogledajo začudjeno. «Blago dete!* vsklikne mati vsa v sol¬ zah, «kako se neki moreš podajati ti v tako nevarnost, dete moje, jedino!* — ,Zakaj ne, mamica? 1 vprašam gin- ljivim glasom. ,Saj hočem samo pomagati pri osvobojenji mojega dobrega očeta. In da to dosežemo, je neobhodno potrebno, da v pest dobimo hudobnega Palikarda . . / «Nikoli ne privolim v to, da bi me ostavila! Nesmeš nikamor, . . . nikamor!* Kapitan se globoko zamisli. Položivši pa desnico svojo na moje čelo, de ljubeznivim glasom: —- «Naša Dafna je hvaležna hčerka, očeta svojega ljubi nad vse! . . . Vraga! ko bi nam jo hotela gospa Stravopulova izročiti, 48 jako bi nam koristila, odgovoren bi bil zanjo ter jo pripeljem v nekoliko dneh zopet zdravo domov.* — «Ne zahtevajte tega od mene, gospod kapitan!* odgovori moja mati; «ali ni uže dosti, da je soprog moj v veliki nevarnosti; ali imam prenašati muke še za hčerko?* «Blagovolite me poslušati, čestita gospa. Prisotnost otroka med redarji ne bode tako nevarna, kakor bi bila prisotnost kake druge osebe. . . Ponavljam, da vso odgovornost jaz prevzamem!* Gospod Aleksander hotel je zame skrbeti kakor za svojega lastnega otroka. Moj jedini nalog je bil, pokazati lepopisca, ko bi ga srečali. Hotela sem potovati sredi pogumnih in dobro oboroženih redarjev. Cela ekspedicija imela bi trajati tri ali štiri dni. «Da bi me le ne umorili ti sovragi*, opomni gospod Aleksander; «toda imam je¬ kleno kožo, in to oni dobro vedo!* Mati se je temu protivila na vso moč, prosila je, plakala in pretila. Toda vsi pri¬ sotni in najbližnji prijatelji naše rodbine so odobravali kapitanov predlog. Polagali so moji skrbni materi na srce, kako radost bode imel oče, ko me ugleda v svojem ujetji sredi roparjev. 49 Nevarnosti tu ni bilo nobene, in tako mala žrtev bi se ne dala nikakor v poštev jemati, s kojo bi bil oče osvobojen. Kakor sem uže omenila, so grške žene, živeče stoletja pod jarmom, nezmožne za samostalnost in odločnost. Gospo Stravo- pulovo so kmalu pregovorili, da, konečno je še odobravala predlagane ukrenitve. Aleksander se je pripravljal k odhodu, boječ se, da bi si mati znabiti ne premislila. «Vse je v redu, draga gospa!* de on, «nebode vam žal, da ste v to privolili!» . . . «Obljubujem vam pri Bogu, da vam vrlo hčerko vašo zopet pripeljem zdravo nazaj. » «Na zdravje! v jutro naj bo vse priprav¬ ljeno za odhod, ob štirih odrinemo. Sam pa grem in najamem mezga za našo malo tovarišico.» «Kapitan! kapitan!* jame mati vpiti, «nisem se še odločila! . . . Bojim se . . .» «Ničesar se vam ni bati. Bodite brez skrbi. Gez tri dni boste objeli svojo hčerko in nadejam se, da tudi soproga svojega. Ali ga osvobodim ali pa sam ondi padem. Na svidanje jutri.» Spregovorivši še nekoliko besedij k pri¬ sotnim, pa odide, da pripravi vse potrebno. Berthet, Učenke. 4 50 Koliko strahu je prestala draga moja mati v tej noči, še počivati ni mogla, vedno je tarnjala, in vsako trenotje je bila druzih mislij. Konečno so jo vender potolažili domači ljudje, ki so besedam vrlega in udanega Aleksandra po polnem zaupali. Pogreznem se v spanje in še le ob do¬ ločeni uri me prebude. Še pred jutranjim svitom stal je pred našo hišo oddelek redarjev ali žendarmov. Mezeg, kojega so zame iz¬ brali, je nesel dva koša: v jednem je bil živež in nekaj perila zame in za očeta, ako bi se nam posrečilo njegovo osvobojenje; v druzega sem se pa vsedla jaz prav pri¬ kladno. Ko se je mati pri meni poslovila in kapitanu moje varstvo zelč toplo položila na srce, napotimo se prav tiho na pot, kajti od najstrožje tajnosti je bil odvisen srečen izid vsega podjetja. III. Potovanje. — Grška kavarna. — Človek s črko