NEŽA MAURER 
Škofja Loka 
nasmeh ali misel, 
ki me bo - prirasla v moji glavi 
vlekla k prebrisanemu tatu. 
TVOJE MESTO 
(Poklonila sem ti ga takrat, 
ko sem bila srečna v njem; 
srečni so bogati.) 
Tvoje mesto - pravim -
in čutim, kako mi z lovorjevo vejico 
prizanesljivo hladiš razgreti vrat. 
Še vedno leži ob njem morje. 
Ozke ulice so s sencami razdeljene 
na pol - lahko izberem 
senčno ali sončno plat -
oleandri zanosno cvetijo 
in prodajalec sadja 
se zaljubljeno smehlja oranžam. 
Čakam, 
ali mi bo kdo ukradel ruto, 
203