— 94 -
Književnost.
Vatroslav Oblak. Trijo. slovenski rokopisi iz prve polovico XVII. stoletja. Posebni odtisek iz ^Letopisa Matice Slovenske za leto 1887''. V Ljubljani 1887. tu str. vel. 8». — Ako tudi <!. pisatelj govori o tukaj priobfenili rokopisili bolj v jezikoslovnem ol)ziru. vendar jih na tem mestu omenjamo, ker so vsi trije, izvirajoči iz XII. in XVIII. stol., pravniške vsebine ter pred vsem zanimivi kot zgodovinski spomeniki. Prvi rokopis, shranjen v dunajski vseučiliščni knjižnici, obsega razven nemSkih in talijanskih priseg tudi Ifi (17) slovenskih iz prvo polovice XVn. in XVIII. stol., drugi rokopis, v ljubljanski licejski knjižnici, nam podaje le malo natančen slovenski prevod gorskega zakona iBergkhHe<btsordnung 1C39) z leta l(i44. tretji rokopis, ki ga je dobil g. pisatelj iz zapuščino Ferda Ko-čevarja, je slovenski dolžni list z leta 1G30. Vse imenovane spomenike ol)-ravnava g. pisatelj z jezikoslovnega stališča. Oziral se pa ni na slovarui del, kar je obžalovati, kajti gotovo bi bilo zanimivo videti, kako je slovenski prelagatolj gorskega zakona podomačil pravniške izraze nemškega izvirnika.
H konci še dve opazki. Prvi rokopis, obsegajoč slovenske prisege, nam ni bil nikakor več nov. Gosp. pisatelj je prezrl, da ga je že 1. 1884 objavil z nemškimi in talijanskimi prisegami vred g. dr. Fr. Simonič v Letopisu Mat. Slov., na str. llICi—220. Primerjaje oba natiska se razvidi, da se razločujeta samo v malenkostih. Dalje omenjam, da tretji, dolžni list obsegajoči rokopis ni .najstarejša slovenska listina te vrste.- Znana nam je šo starejša z leta l('il8. katero je priobčil Ferdo Kočevar v listku .Slovenskega Naroda- 187:!. 1. štev. 104. Ker je zabelježena ni tako skrivnem mestu, da jo le težko najti, ponatisnem jo tukaj :
Dolshny lisst Štefana Klobnzhara sa desiet dukat inu sa .sledem kablov shita — Mikotu Kashizhu inu nvhoni hishny gospodiny Mariny v Drashzhizhi (ta napis je zunaj). .Test Štefan Klobuzhar stanom na Bol-drashy. podloshnik pod gospodina Gala. sposnam sabo inu s totim moiem doshnim listom, ker kuli leta moi dolshni list naprci pride, alv se bode bral, de sem jest prau inu posliteno dolshan stariga dolga desiet slatili dobro rasumnimu inu naprei vsetimn Mikoly Kashizha purgariu le tukaj v Metliki inu nihouv hishnv gospodinv Marinv. inu sem polek tiga staiga dolga sprosil od nih sledem kablou shita. Tu istu shitu sem jest k moim lastnim rokam preiel k moi potrebv. Obezhuiem jest Štefan ta imenouany dolg Mikotu inu Mariny do s. Lukesha dan tiga 1G14. leta lepu poshteno plazhat s dobrim nioshtom inu pshenizo kaku vsa deshela na metlizko slia-
— 95 —
zliingo (laie. Sa bulsliiga inu veksliiga veroiiania vulio sem jest Štefan sa-bisal h poroku Mikotu inu Mariny vse nioie lastne jerbe leshezlie inu stoiezlio, shinuzlie inu gibuzlie uishtor vun ne vsamslii. Ako bih jest tiga imenouauiga dolga do rezlieniga roka ne plazhal, tako da imaio Miko inu Marina vso nioie sliinuzbo inu gbibuzhe noter vjety, inu nie sa frai lastno dersliaty, inu sebe sa ta dolg pres vsake škode do pousleduiga biezlia po suoy dobry vuly naplatity, tu vse jest Štefan obezliuiem dersliaty pcr moy very inu istiny inu per sauesy punta krainske deshele, de jest zliem Mikota inu Marino pres vsake škode dershaty. Sa bulshiga inu veksliiga vero-uania vulio sem jest Štefan sprosil doliro r;izumniga inu naprei vsetiga Oergoria Krasliausa v tim zliasu v Drashzliizliili shupana inu Gorslizheka, de on leta moy dolsliny list sai)czliaty sebv iim suoy pezhaty pres škode. Pisan ta 21. dan decembra v tim 1613. letv.
Ako natančnejše primerjamo obe listini, uverimo so, da imate v obče isti jezikovni značaj. Osobito nahaja se tiuli v starejšem dolžnem listu zanimivi aorist ,bih" (ako bih jest ne ])lazlial). dočira mesti redke oblike ,.zho" čitamo navadni ,.zhem". Ker je v njih več enakih stavkov, smemo sklepati, da so bili že o tem času navadni obrazci dolžnili listov. Razrečje. v katerem je pisan mlajSi spomenik, ima g. pisatelj za belokranjsko. Tega mnenja je bil glede starejšega dolžnega lista tudi F. Kočevar. ako piše: Jezik.... je ono narečje, ki ga govore beli Kranjci in Hrvati okolo Karlovca. Bogomil Krek.
--O------